FoSbrfm DbCttt v mniiM>
Leto X, ii 214
L|ubljana, petek 13. septembra 1929
Cena 2 O n
»Mt
40 Din.
■ca S. Te
3132, 9133, HH, 3125 Ii »134.
r: AMaaadram ocata U, Tefefaa it «40.
CaOt Koceoora «.1 Taieto« *tm. MW» BofcapM m m rračajo. . (MM v
UprmUtro UuMjan*. Prateraov« « M Teleta« »t »33, <133. 1134. »128. 112« iMeraari eddeieki LftihUam Preieroof
obe« 4 Teketoc b 2403 Podružnica Maribor i Aleksandrova aeat
It. 13 Fetetoe fe <66 Podntfnlca Celje: Knoeoonra rfca «t l
Teteioo fe 100 Satani pri poit 6ek ta-rodih. UsMJaaa fe. 11-842, Praha Oslo TLlSOi WIm Nr. t OS .241
LJubljana, 12. septembra.
V Ženevi se vedno češče Obravnavajo manjšinski problemi To je dejstvo, ki ga je treba priznati in z njim računati, brez ozira na to. kako stališče zavzemamo do problemov samih. Ako je nemški zastopnik dr. Stresemann v svojem velikem govoru, ki so ga vsi komentarji ocenili kot zelo taktnega in zmernega, izrekel misel, da se razvoj manjšinskega vprašanja še ni dovršil, mu moramo v tem samo pritrditi. Stresemann je tudi rekel, da je čas, da si zberemo nauke iz težav, ki so jih povzročili manjšinski spori tekom povojnih let. Tudi to je točno, dasi seveda ne samo v onem smislu, v katerem nedvomno nemški državnik pojmuje manjšinske zadeve.
Zakaj če bi se Nemčija naučila iz dosedanje manjšinske politike toliko, kolikor zahteva Stresemann, potem bi bile že potihnile pritožbe glede kršenja manjšinskih pravic v Nemčiji sami. Narodne manjšine na Nemškem se najmanj v toliki meri pritožujejo nad svojo usodo, kolikor nemške manjšine v nenemških državah. Iz tega se mora nujno zaključiti, da tudi med Nemci, ki v zadnjih letih tako močno forsirajo manjšinsko vprašanje, evolucija tega problema še ni dovršena in da je tudi tamkaj še pošteno potrebna remedura.
Sedaj, ko je sprožil Briand grandi-ozno akcijo za federacijo evropskih držav, postaja manjšinsko vprašanje še prav posebno aktualno. Nemogoče si je misliti veliko evropsko unijo brez večjega soglasja v manjšinskih zadevah, nego vlada sedaj. Zakaj, ako ostane pri današnjih nasprotjih, bi mogli manjšinski spori tvoriti oni dinamit. ki bi mogel bodoči federaciji ogrožati temelje in uničiti že dosežene uspehe.
Ali ako se hoče doseči soglasje v 'tem pogledu, je potreben poprej iskren odnošaj do manjšinskega problema samega. Nemci se danes pritožujejo. da se zatirajo njihove manjšine v razmh evropskih državah. Trdijo, da jih hoče vsaka narodna večina, med katero živijo, asimilirati ter s tem ojačiti svojo pozicijo. Ali pri tem zapirajo oči pred dejstvom, da skuša nemška večina sama svoje manjšine zatirati z istimi sredstvi, kot nekdaj, da si jih skuša asimilirati za vsako ceno. Kdor hoče manjšinam koristiti iz humanitarnega, kulturnega vidika, ne sme razlikovati med različimi interesi, marveč aplicirati principe povsod enako. V ta namen pa je treba manjšine pojmovati globlje, ne pa enostransko.^ samo z na-cuonalno-egoističnega stališča.
Ako se bo pred ženevskim forumom obravnavalo manjšinsko vprašanje podrobno, principijelno in praktično — in nič več ne more biti dvoma, da se bo Društvo narodov tej težnji komaj, komaj moglo izogniti — potem se bo morala ustvariti zaščita za vse tipe manjšin. Zakaj tudi to bo moralo priti v poštev, da je med posameznimi manjšinami Obilo razlike v mnogih pogledih in da je od vpoštevanja teh razlik zavis-no, kako pravično in objektivno ter učinkovito je varstvo manjšin. Kdor hoče, da se bodo narodi res pomirili med seboj in zato forsira manjšinski problem, mora iti stvari do dna in ustvariti res pravične norme.
Vsak od navedenih stavkov bi se mogel podkrepiti s primeri iz evropskega manjšinskega stanja. Kdor se zaglobi vanje, mora prav resno podvomiti o tem, če je mogoče v današnji situaciji postaviti take norme, da bi bili narodi zares zadovoljni z njimi. Odtod do uspeha, vrednega duhovne Panevrope. je ipak še zelo daleč.
Pri tem pa smo celo pustili v ne-mar zlorabljanje manjšinskega vprašanja, ki pomeni nevarnost zase. V Nemčiji propagirajo težnjo, da je treba na vsak način držati nemške pozicije v zapadnih poljskih predelih zato, da je mogoče nanje opirati nemške revindi-kacijske in revizijonistične načrte. Spričo takega pojmovanja postaja manjšinski problem silno delikatna zadeva. Bolgarski vnanji minister ie pravkar govoril o manjšinskem problemu na način, da odseva iz njegovega govora, kakor da so Makedonci — bolgarska manjšina! In vendar so tudi že odlični vnanji potovalci spoznali, da v Makedoniji bolgarske manjšine ni in da pomeni govoriti o manjšinskem problemu v Južni Srbiji toliko kot vznemirjati Vedno znova Balkan v revizijonistič-nem stremljenju.
Ako pa bo Evropa kljub vsemu temu rešila pravično manjšinski problem, bo storila s tem eno največjih dejanj svoje duhovne, kulturne in politične zgodovine.	__
Tuji državniki na Poljskem
Varšava, 12. septembra. AA. Pat jxwo6a, da le tezovsko-rodiustrijsk-a zbornica v Varša/vi priredila sinoči bamlkeit v počasi bivšema ministru financ v Litrvi Petroviču, bivšemu finskemu ministra Arvimmeniu in načelniku fuzostovemsikeiga nri-fristrstrva za trgovino ta mdnnstrijo Lazarevitn. Pri desefltu je govoril tudi načetaik Laxarevič, Hči Je ugotovi!, da postajajo prijaiteljsiki o*tno5aji med J.tugosla/vijo in Poljsko čedalje prisrčnejša.
Senzacionalna sprememba v italijanski vladi
Mussolini je odložil sedem ministrskih portfeljev - Obdržal je samo predsedstvo in notranje zadeve
Rim, 12. septembra, s. V svrho razbremenitve je Mussolini izvedel popolno rekonstrukcijo svojega kabineta in je sedem državnih podtajnikov imenoval za odgovorne ministre. Predsednik vlade bo poleg predsedništva obdržal samo notranje ministrstvo. Zunanje ministrstvo prevzame državni podtajnik Grandi, vojno ministrstvo dosedanji državni podtajnik general Gazerra. mornariško ministrstvo admiral Sirianni, ministrstvo za zrakoplovstvo pa državni podtajnik general Balbo. Ministrstvo za korporacije je bilo poverjeno poslancu Bottaiu. Za nove ministre so bili imenovani general Del Bono za kolonije. dosedanji državni podtajnik v notranjem ministrstvu Bianchi. minister za javna dela in za ministra za poljedelstvo dosedanji državni podtajnik poslanec Acerbo iz Pergama. Prosvetno ministrstvo se pretvori v ministrstvo za narodno vzgojo. Namesto dosedanjega državnega podtajnika v tem ministrstvu bo stopil fašistični poslanec Balbiuo. profesor filozofije v Firenzi. V tem ministrstvu bosta ustanovljeni dve državni podtajništvi. in
j sicer za telesno in za duševno vzgojo mladine. Vodstvo tega ministrstva le bilo poverjeno poslancu Ricciju. dosedanjemu vodji fašistične mladinske organizacije. Ministrstvo za narodno gospodarstvo se bo pretvorilo v ministrstvo za poljedelstvo in za šume. Na mesto De Biancbija je bH imenovan za novega državnega podtajnika v notranjem ministrstvu Arpinati. Novi ministri bodo v ponedeljek prisegli v roke kralja. Vest o rekonstrukciji fašističnega kabineta je bila sporočena javnosti s posebnimi izdajami ter je povsod povzročila veliko presenečenje. Z veliko napetostjo se pričakuje Mussolihijev govor, ki ga bo imel v soboto pred voditelji stranke.
Rim, 12. septembra, r. Ministrski predsednik Mussolini bo v soboto na seji velikega fašističnega sveta imel velik govor, v katerem bo obrazložil smernice fašističnega režima v bodoči triletni dobi. Na tej seji bo tudi obrazložil pravkar izvršeno rekonstrukcijo vlade In orisal smernice bodoče finančne, zlasti pa tudi prosvetne politike.
Hlinka napoveduje vladno krizo
Pod dojmom Tukovega procesa zahteva voditelj slovaških klerikalcev razpust parlamenta in odstranitev sedanje vlade
Praga. 12. septembra, s. Vprašanje, dali bo slovaška ljudska stranka z ozirom na politične posledice Tukovega procesa ostala še dalje v vladni koaliciji, se približuje, kakor se zdi. svoji odločitvi. V članku, ki je bil večinoma zaplenjen, pravi vodja stranke monsig-nor Hlinka med rugim naslednje: Mi Slovaki ne verujemo nikomur več. Tem mani imamo zaupanje do strank, ki tvorijo meščanski blok. Tukov proces je ža nas nova šola. Stojimo pod globokim dojmom javnosti na Slovaškem
in v inozemstvu. Slovaški naTod in njegova predstavnica, slovaška ljudska stranka imata samo to željo m to prošnjo, da se konča nezdravo razmerje in da se odstrani sedanji nemogoči režim. Treba je napraviti cisto mizo. Hočemo se osvoboditi iz koalicijskega suženjstva. Zaradi tega predlagamo, naj se razpusti parlament v svoji se-danti nevzdržljivi sestavi in naj se razpišejo nove volitve. Govori nai predvsem narod, razžaljeni in tlačeni slovaški narod.
Seja francoskega kabinetnega sveta
Svet je odobril Briandovo poročilo o zasedanju t Ženevi in
Cheronovo o razpravah v Haagu
Pariz, 12. septembra, s. Danes se je na gradu Rambouillet, poletni rezidenci predsednika republike vršil kabinet-
ni svet. Pred tem se je vršila seja ministrskega sveta. Po kabinetnem svetu je bil izdan naslednji komunike: Ministrski predsednik Briand je podal ekspoze o ženevskem zasedanju sveta Društva narodov. Delovanje zastopnikov Francije je kabinetni svet docela odobril. Finančni minister je podal poročilo o finančnih pogojih, pod katerimi je bila v Haagu dana načelna odobritev Youngovega načrta. Obrazložil je tudi, kako se bodo osnovali odbori, ki
jih predvideva ta načrt In čijih ustanovitev je sklenila konferenca. Delo teh odborov se bo pričelo že prihodnji teden. Kabinetni svet se je poleg tega obširno bavil tudi z žitno politiko ter z vprašanjem, da bi se malhn poljedelcem dali na razpolago krediti. Dalje je bilo sklenjeno predložiti parlamentu, ko se zopet sestane, zakonski načrt glede ustanovitve žitnega urada, ki bo imel nalogo ščititi domačo žitno produkcijo. Parlament bo sklican za 22. oktobra. Glavni točki dnevnega reda bosta Youngov načrt in proračun.
Lord Rothermere za odstop palestinskega
mandata Italiji
Frednjeazifska mandata sta za mernejša država za mandata je
London, 12. septembra, i. Lord Rothermere je danes priofbčil v svojem lista »Daily Marl« članek, v katerem poziva Macdomaldovo vlado naj se odreče mandatoma naid Palestino in Ira-koan ter naj priporoči Društvu narodov, da se mandata preneseta na Italijo. Svojo senzacijonalno zahtevo utemeljuje s tem, da je Italija v vsakem oziru primernejša za vršite v mandatov nego Anglija. Italija potrebuje nad vse nujno ozemlja, kamor bi la'hfko pošiljala svoj prirastek ljudsfoh sfil in prebivalci južnejših Italijan stoih poikrajin bi našli v prednji Aziji ugodna tla za naseljevanje. Vrhu tega je ItaBja sredozemska sila in ima svoje čete za vse primere takoj pri roki, ako bi iih potrebovala za po-irrirjenje razmah vstaj. Obenem ima ta država izvrstno uipraivo, kajti odkar je Mussolini na vladi, je Italija najbolje upravljana država na svetu.
Angltja je potrošila v Palestini m v Iraktu za čas mandata vsaj trideset milijard, med tem pa vlada doma beda, brezposelnost in industrijska kriiza. Ako delavska vlada osvobodi angleško ljudstvo tega bremena in odgovornosti za prednjo Azijo, bo storila desetkrat več nego s svojim energičnim nastopom v Haagu.
2>dovslke zahteve po Palestini so nesmiselne in temelje le na nasprotujočih si izjavah raznih angfleSkih politikov med svetovno vojno. Alko si hočejo Zidie urediti svoj dom, ne smejo delati tega na ta način, da izpodrivajo arabsko prebivalstvo in duše večino v de-žeM s svojo finančno močjo. Lord. Ro»
Anglijo sama škoda — Najpri-Italiia, ki ipifl izvrstno upravo
thermere naglaša ogorčenje vsega arabskega plemena proti Angležem in poziva Maodonalda, da vrne oba mandata, ako hoče obvarovati angleški narod pred še večjimi žrtvami. S poipu-stitviijo v Egiptu je delavska vlada vzbudila samozavest Arabcev, ki se ne bo dala več potlačiti.
„Zeppelin" na poleta preko Nemčije
Essen, 12. sept. b. »Grof Zeppelrn« plove v mirni in hitri vožnji preko Nemčije. Ob 7.25 se je približal porenjsko-westfalskemu industrijskemu ozemlju ter preletel Dort-mund, Bochum, Essen, Muhleisen, Duis-burg. Od tam je vzel smer proti severo-zapadni meji porenjsko-vrestfalskega ozemlja na Gelsenkirchen in Recklinghausen, kamor je prispel ob 9.48. Plul je zelo nizko. Od Porenja se je obrnil naravnost v smeri na Westfalsko.
Prvo letalo zagrebškega Aerokluba
Zagreb, IZ sept. n. Danes je odpluto 5* Londona prvo letalo, ki ga je nabavil zagrebški Aeroklub za svoje klubske potrebe in namene. Letalo tipa Havilland pilotira angleški letalec Armour. Iz Londona bo letalo letelo preko Bruslja, Koelna Niirn-berga, Miinchna, Gradca in Maribora ter prispe v Zagreb jutri v petek med 4, tn 6. uro popoldne. Na zagrebškem letališču bo ob prihodu prirejena svečanost, ki ji bodo prisostvovali odborniki Aerokluba, povab- . 1 j ene i in občinstvo.	j
Možnost velike rudarske industrije v Bosni
Neka ameriška skupina se interesira za eksploatacijo železnega rudnika v Lubiji - Zaposlitev bi dobilo 10.000
delavcev
Sarajevo, 12. septembra, d. Tu se mudi komisija ameriških inženjerjev. odposlancev neke ameriške finančne družbe, ki se zanima za eksploatacijo državnega železnega rudnika v Lubiji. Rudnik ie sedaj samo deloma v obratu. Inženjerji so pregledali ves teren in so imeli danes konferenco na rudarskem poglavarstvu v Sarajevu, kjer so razpravljali o možnosti ustanovitve eksploatacijske družbe, v kateri bi sodelovala tudi država. Družba bo sedai stavila tozadevni predlog ministrstvu za šume in rude. Po mnenju ameriških inženjerjev je rudnik v Lubiji zelo izdaten in bi se eksploatacija zelo izplačala. Železna ruda iz tega rudnika slavi kot najboljša ruda na svetu in presega po količini čiste rude najboljše švedske rudnike. Med svetovno vojno je začela rudnik eksploatirati avstrij-
ska vojna uprava, ki Je zaposlovala takrat poleg domačinov še nad 3000 ruskih ujetnikov. Po prevratu je bila eksploatacija skoraj docela opuščena in se ie uprava rudnika omejila zgolj na vzdrževanje naprav. Američani nameravajo poleg rudnikov zgraditi tudi velike moderne plavže ter bi zaposlili okrog 10.000 ljudi.
Nova industrijska železnica v Bosni
Sarajevo, 12. septembra, č. Tukajšnje
podjetje »Varda« bo skupno z madžarsko tvrdko Ofa zgradilo 40 km dolgo industrijsko progo od Foče do Jelasice. Proga bo tekla večinoma v dolini reke Bistrice. Ke» je potrebni kapital že zasiguran. se bo z gradbenimi deli pričelo še to jesen.
Nove ladje »Jadranske plovidbe"
S pomočjo državne podpore bo družba začela sistematično izpopolnjevati svoje ladjevje — Najprej bo dovršen veliki potniški parnik »Prestolonaslednik Peter«
Sušak, 12. septembra AA. Ker je »Jadranska plovidba« te dni prejela od države podporo, ki ji gre na podlagi 10-letne pogodbe z državo, bo »Jadranska plovidba« sedaj začela izvajati svoj gradbeni program. V prvi vrsti bo povečala svoj plovni park. V to svrho se bo vršila 19. t m. seja upravnega odbora, na kateri bodo sklenjene prve nove gradnje. Družba bo zgradila več novih Jedinic in s temi izpopolnila svoj dosedanji nezadostni in delo-
ma že zastareli plovni park. Predvsem bo dovršen nov luksuzni parnik »Prestolonaslednik Peter«, ki bo v luksuzni opremi še prekosil sedanji parnik »Karadjordje«. »Pro stolonaslednik Peter« bo odplul prihodnje dni v Anglijo, kjer bo dovršena njegova notranja strojna in ostala oprema. Gradbena dela v Angliji bodo stala 18 milijonov dinarjev. Novi parnik bo izročen v promet prihodnjo pomlad.
Anglija in grško-turški odnošaji
V Londonu zanikajo vest o zagotovilu, da bo Anglija branila Grško pred napadom Turčije
pada od strani Turčije. Venizelistični list »Etnos« poroča, da se je njegov dopisnik
Atene, 12. septembra AA. Današnji listi objavljajo poročila iz Londona, v katerih se zatrjuje, da niti eno službeno mesto angleške zunanje politike ni dalo Grčiji kakega zagotovila, da bo Anglija branila Grčijo, ako bi Jo napadla Turčija. Listi ugotavljajo z ozirom na najnovejšo vest, da obstoja direktno nasprotje med londonskim demantijem in ženevsko vestjo, da bi bila Anglija obetala Grčiji pomoč v primeru na-
v Londonu obrnil naravnost na zunanji urad, kjer mu je bilo izrecno rečeno, da Anglija ni dala takega zagotovila grški vladi in da je objavljanje takih vesti, dokler se ne dožene njihova istinitost, preuranjeno in da bi moglo škodovati ugledu prizadete države.
Važno gospodarsko delo v ženevi
Carine prosti izvoz kosti in surovih kož — Posvetovanja komisij Društva narodov
Ženeva, 12. septembra, r. Včeraj Je bila zaključena konferenca vlad. ki se je bavila z vprašanjem svobodne trgovine s surovimi kožami in kostmi. Na konferenci je prišlo do sporazuma ter je bila sklenjena pogodba, po kateri se vsi podpisniki obvezu-jejo, da bodo ukinili vse izvozne prepovedi in izvozno carino na izvoz surovih kož in kosti. Pogodbo je doslej podpisalo 17 držav in sicer: Nemčija, Avstrija. Anglija, Danska, Švedska, Švica, Finska. Francija, Madžarska. Italija, Nizozemska. Poljska, Rumunija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Belgija in Luksemburška. Pogodba bo stopila. v veljavo takoj.
Ženeva, 12. septembra. AA. Danes so zasedale vse komisije Društva narodov. Nemški delegat Breitscheid je podal poročilo kot poročevalec gospodarske komisije in ugotovil, da ni bilo na gospodarskem polju v zadnjem času nikakih bistvenih iz. prememb. Načrt o gospodarski preureditvi Evrope je bil povsod sprejet z velikimi simpatijami. Govornik je naziranla, da je treba v Evropi izvesti tudi gospodarsko razorožitev in se v tem smislu pridužuje
predlogu angleškega delegata, naj bi se evropske države obvezale, da prihodnji 2 leti ne povišajo svojih carin in sklenejo splošno carinsko premirje. Za tem je govoril o predlogu francoskega delegata Loucheur-ja, ki smatra, da bi se moralo sklicati novo mednarodno gospodarsko konferenco. Govornik je mnenja, da bi bila taka konferenca nepotrebna in da bi zadostovalo fakultativno sodelovanje zainteresiranih držav.
Nemškemu delegatu Je odgovoril minister Laucheur, ki je izjavil, da bosta i Francija i Velika Britanija vztrajali na tem, da se sprejme skupna tesolucija o gospodarskem vprašanju. Na ostale opazke Breit-scheida bo Loucheur odgovoril jutri.
Ženeva, 12. septembra. AA. Konferenca za revizijo štatutov haaškega razsodišča je za vršila svoje delo. Konferenca je spre-jela vse predloge, ki so bili stavljeni prejšnji teden. Predvsem se ie zvišalo število stalnih sodnikov ter uredilo vprašanje držav, ki spadajo pod haaško razsodišče, ki pa niso članice Društva narodov.
Mednarodna reparacijska banka
Pariz, 12. sept: g. Belgijski ministrski predsednik Jaspar bo v svojstvu kot predsednik haaške konference prihodnje dni razposlal vabila za prvo sejo komisije, kateri je poverjena ustanovitev reparacijske banke. Prva seja komisije se bo vršila 23. septembra v Bruslju Udeležili se je bodo delegati Nemčije, Belgije. Francije, Velike Britanije, Italije, Japonske in Amerike.
Pomorska razorožitev
Washington, 12. septembra, g. Diplomatski krogi pričakujejo, da bo vlada Zedinje-nih držav sprejela Macdonaldov predlog glede omejitve celokupne tonaže velikih kri-žark na skupno 340.000 ton. Tozadevni odgovor pričakujejo v 48 urah Od odgovora Zedinjenih držav bo odvisno, da li bo Mac-donald 28. oktobra odpotoval v Ameriko, ali pa potovanje odložil.
Spopad na bolgarsko-rumunski meji
Bukarešta, 12. septembra, s. Obmejna oblast v Kcmstanci javlja z bolgarske meje. da so bolgarske obmejne straže obstreljevale in obmetavale z ročnimi granatami ni-munsko obmejno postojanka Človeških žrtev ni.
Angleška mornarica v Dalmaciji
šibertik, 12. sept n. Semkaj je prispel oddelek angleškega vojnega brodovja. ki mu poveljuje admiral Parker, komandant križarke »London«. Admiral Parker si je tekom današnjega dne ogledal šibeniško okolico, Dmiš in slovite slapove na Krki Angleškim oficirjem so krasote naših krajev izredno ugajale. Nocoj je angleška mornariška godba priredila na obali v Sibeniku koncert, ki je bil zaključen z umetalnim ognjem.
Izvoz sliv in grozdja na Polfsko
Varšava, 12. septembra, g. Jugoslovenska vlada je naprosila poljsko trgovinsko ministrstvo. naj 6e dovoli uvoz od 1000 ton grozdja in 2000 ton sliv brez carine. Poljska vlada je ugodila tej prošnji.
Pogajanja za oomorsko razorožitev
London, 12. septembra. AA Reuter poroča iz VVashingtona, da ee je v Beli hiši danes vršila konferenca, ki je trajala dve uri Na konferenci se je razpravljalo o dosedanjem poteku pogajanj za pomorsko razorožitev med Veliko Britanijo in ameriškimi Zedinjenimi državami
•jutro« a. 214
Petek, 13. K. 1929
Važne določbe zakona o pospeševanju
kmetijstva
Koncentracija vse kmetijske nprave — Državno osobje za pospeševanje kmetijstva — Sreski vrtovi in vzorne kmetije
Beograd, 12. sept. r. Novi zakon o pospeševanju kmetijstva bo stopil v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenih Novi-nah«. Glavne določbe novega, zakona so:
Nadzorstvo nad vsemi ukrepi za povzdi-go kmetijstva vrši poljedelski minister po avojiih organih in po velikih županih. On vr5i tudi nadzorstvo nad samoupravnimi Institucijami, namenjenimi povzdigu kmetijstva. Velikim županom so prideljeni oblastni kmetijski referenti, strokovni referenti, potovalni učitelji, okrajni ekonomi in strokovni uslužbenci. Za oblastne in sreske kmetijske referente morejo biti postavljeni le absolventi poljedelskih fajcultet, ki imajo najmanj dve leti prakse. Vse službe, namenjene pospeševanju kmetijstva, se v načelu oddajajo potom raspisa.
V vsakem okraju se mora ustanoviti sreski vrt z drevesnico v izmeri najmanj 2 ha. V to sVrho potrebno zemljišče se lanko razlasti, ako ga ni mogoče dobiti drugače.
Na vrtu se morajo gojiti sadna drevesca, vinska trta in zelenjava za oddajo kmečkim posestvom. Mora pa se gojiti tudi perutnina, ki se bo oddajala za pleme.
Sreski referent za poljedelstvo mora biti v stalnem kontaktu s kmetovalci svojega okraja in mora poleti najmanj dvakrat, pozimi pa najmanj enkrat na mesec obiskati vse občine in vasi v okraju.
V vsakem srezu se proglasi ena, po potrebi pa tudi dve ali več kmetij, za »vzorno kmetijo«. Posestniki teh kmetij, po možnosti absolventi kmetijskih šol, se obvežejo, qh bodo gospodarili po navodilih kmetijskih strokovnjakov, zato pa dobivajo od države plemensko živino, izbrano seme, kmetijske stroje pod ugodnejšimi pogoji, kakor drugi. Kjer bi ne bilo mogoče dobiti take »vzorne kmetije«, bo uredil sreski kme tijski eferent vzorno kmetijo na razširjenem sreskem vrtu.
Spominska svečanost za padlimi v Dobrudži
Bukarešta, 12. septembra. AA. Naš poslanik v Bukarešti Colak-Antič, naša kolonija in jugoslovenski oficirji, ki so sodelovali na letalskih tekmah držav Male antante in Poljske, so priredili v Medžidiji v Dobrudži spominsko slavlje pTed spomenikom padlih junakov srbske dobrovoljske divizije. Slavju so prisostvovali komandant tamo-šnje artiljerijske brigade •general Lintes kot odposlanec rumunske vojske, oficirski kor, župan Medžidije in številno občinstvo. Veterani minulih vojn so prišli s svojimi zastavami. Po nagovoru generala Lintesa in govoru romunskega polkovnika Viktorja se je jugoslovenski poslanik v Bukarešti Colak-Antič zahvalil rumunski vladi, vojski, meščanstvu ip županstvu v Medžidiji za pa-žnjo, ki jo izkazujejo spomeniku sr bskih junakov v Dobrudži. Ataše jugoslovenske-.ga poslaništva v Bukarešti polk. Stojanovič pa je govoril o razvoju operacij v Dobrudži. Na naš spomenik so bili položeni številni venci rumunske vlade, vojske, našega poslaništva v Bukarešti, privatnikov in na-cijonalnih korporacij. Slavje je bilo zavr-šeno z defiliranjem domače garnizije, ki je bila ojačena z edinicami iz Konstance.
Slike v uradnih prostorih
Beograd, 12. sept. r. Ministrski predsednik je izdal naredbo o postavljanju kipov in razobešenju slik v uradnia prostorih. Naredba določa, da mora biti v uradu starešine vsakega državnega urada na častnem mestu obešena slika Ni. Vel. kralja. Enako motajo biti okrašeni s slikami vladarja prostori, kjer se vrše seie in konference, sodne razprave tn sploh prostori, kjer se sprejemajo stranke. Razen vladarjevih slik smejo biti v uradnih prostorih razobešene še slike članov kraljevske rodbine. Druge slike smejo biti razobešene samo z odobreniem umetniškega oddelenja prosvetnega ministrstva, ki mora potrditi, da je slika umetniške vrednosti, da ne nasprotuje narodnemu in državnemu edin-stvu in pri zgodovinskih slikah, da prikazuje verno kak zgodovinski prizor, odgovarjajoč duhu narodnega in državnega edinstvu.
Dohodki carinarnic
Beograd, 12. septembra. AA. V zadnji tretjini meseca avgusta so znašali dohodki glavne carinarnice v Beogradu 11,095.857 dinarjev, v Zagrebu 14,086.843. v Novem Sadu 10,118.342, v Ljubljani 11.832.575, v Dubrovniku 4,497.381, v Skoplju 1,535.700 in v Splitu 1,812.217. Skupno 54,978.915 dinarjev.
V drugi tretjini meseca avgusta so zna-Sali dohodki vseh glavnin carinarnic 36 milijonov 135.440, v prvi tretjini pa 37,847.720 dinarjev.
Od 1. aprila do 31. avgusta 1929 so pobrale glavne carinarnice skupno 643,014.672 predvidenih carinskih dohodkov 615 milijonov 62.498 Din.
Lani so znašali carin, dohodki za obdobje od 1. aprila do 31. avgusta 663,613.363 Din, v proračunu pa je bilo predvidenih 6S9 milijonov 449.994 Din.
Iz Državnega sveta
Beograd, 12. septembra. AA. V Državnem svetu je napovedana razprava zaradi disciplinskih prestopkov proti Miodragu Stame-koviču, Luju Novaku, Ivanu Schurerju, Rad-milu Babinu, Dimitriju Miloševicu, Karlu Karopu, Slavoljubu Iliču in Jovanu Hošu. Navedene je obtožil minister za šume in rudnike. Razprava se bo vršila dne 23. t. m.
Lep koruzni pridelek v Splitu
{ Split, 12. sept. č. Letos je koruza v split-! ski oblasti obrodila nepričakovano dobro. I Ljudje že mnogo let ne pomnijo tako boga-| te žetve, kakor je letošnja. Lansko leto je ! vladal v splitski oblasti glad in je morala : celo dižava poslati koruzo za prehrano prebivalstva. V vsej oblasti se je lansko leto pridelalo 520 vagonov koruze, dočim cenijo letošnji pridelek nad 5000 vagonov.
Borba s tihotapci saharina
Čakovec, 12. sept. n. V hišo kmeta Reicha je prišla danes tihotapka Maria Husan in mu ponujala vtihotapljen saharin. Kmalu nato je stopil v hišo preoblečen carinski uradnik Dane Pavičič, ki je zalezoval Hu-sanovo, ker se mu je zdela sumljiva. Zapletel se je v pogovor in se s Husanovo domenil, da mu proda 15 kg saharina. Ko mu je zatem Husanova prinesla blago, jo je hotel aretirati. Husanova pa je skočila skozi okno in zbežala. Istočasno je Pavičič pozval prisotnega Reicha. da mu sledi na orožniško postajo. Tudi Reich se je uprl aretaciji in naglo pozval svojega sorodnika, 151etnega pastirja, naj pograbi za revolver in strelja na Pavičiča Ta je res prijel za revolver m oddal nekaj strelov, ki pa niso zadeli. Medtem je Pavičič v samoobrambi segel po lastnem revolverju ter oddal na Reicha več strelov, ki so ga težko ranili, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. Njegov 151ebni sorodnik je bil aretiran in bo izročen Državnemu sodišču za zaščito države, ker je poskušal ubiti uradno osebo.
Drzen roparski napad v Nišu
Naš, 12. septembra, p. V minuli noči je bil v neposredni bližini niške kaznilnice izvršen drzen roparski napad. Trgovec Djor-djevič se je vračal okrog 9. ure proti domu. Ko je šel po poti za kaznilnico, sta ga iz zasede napadla dva maskirana roparja, ga vrgla na tla in pretepala tako dolgo, da se je onesvestil, nakar sta mu pobrala de-nar in izginila. Vzela sta mu okrog 1100 dinarjev. Ker je to v kratkem času že tretji napad, vlada med prebivalstvom veliko razburjenje. Veliki župan dr Baltič je odredil najstrožjo preiskavo in naročil, da ga o poteku preiskave sproti obveščajo.
Pomorska strojna šola v Bakru
Sušak, 12. septembra. AA. Letos bo otvor-jen v Bakru tečaj pomorsko - strojne šole, ki je bila ustanovljena pod okriljem tamo-šnje pomorske akademije. V prvi tečaj bo sprejetih vsega 25 dijakov. Sprejem v to šolo je združen s posebnim pripravljalnim izpitom. Vpisovanje bo od 26. do 30. septembra. Pouk se bo začel e 1. oktobrom. Podrobna pojasnila daje direkcija pomorsko-strojne šole v Bakru.
Žigosanje uteži in posode
Beograd, 12. septembra, p. »Službene No-vine« objavljajo naredbo ministra trgovine, ki predpisuje obliko žigov za žigosanje mer, uteži, posode in žlahtnih kovin. Vseh žigov je 38.
Nastop novega velikega župana v Dubrovniku
Dubrovnik, 12. septembra, n. Danes je prispel v Dubrovnik novoimenovani veliki župan dubrovniške oblasti generalštabni polkovnik v penziji Dušan Popovič. Na postaji so ga pozdravili zastopniki županije in policijski uradniki. Novi veliki župan bo jutri prevzel svoje posle.
Pripomba k gospodarskemu kongresu v Beogradu
Prejeli smo:
Pretekle dni se je vtSI v Beogradu kon-gres gospodarskia zbornic, na kratko na-.zvan gospodarski kongres. Udeležili so se ga štirje ministri ln predstavniki gospodarskih zbornic in organizacij iz vse naše kraljevine ter zastopniki gospodarskih ministrstev. Kongres je obravnaval in sklepal o važnih gospodarskih vprašanjih in priznati je treba, da so njegove zahteve, izražene v sprejetih resolucijah, utemeljene in tehtne.
Vendar pa se mi zdi, da si nadeva ali p2 da mu javnost, pred vsem časopisje nadeva preširok naziv in pomen, ako ga imenuje gospodarski kongres. V resnici je bil namreč to le kongres zbornic za trgovino, industrijo ir obrt kot zastopnic teh vseka-kor važnin gospodarskih panog. Ni pa bila na kongresu zastopana glavna gospodarska panoga v naši državi — kmetijska, ki ie temelj našemu narodnemu gospodarstvu. Zanimivo je', da so na kongresu povdarja-li vsi govorniki važnost kmetiiske produkcije in da je g. trgovinski minister povdar-ial kot prvo nalogo vsega dela: izboljšanje našega poljedelstva in naše živinoreje. Gospod minister za kmetijstvo sam pa je ime! velik govor o nameravanih ukrepih za po-vzdigo kmetijstva in potrebno izgradnjo kmetiiskega zakonodajstva. Vse to pa se le vršilo — brez zastopnikov prizadetega kmetlfskesa gospodarstva.
Treba se bo torej odločiti: Ali se pritegne k gospodarskemu kongresu tudi zastopnike najvažnejše in največje panoge našega narodnega gospodarstva, t j. kmetijstva. ali pa si kongres zbornic za trgovino, industrijo in obrt ne sme nadevati široke firme gospodarskega kongresa. Morebitni prigovor, da nimamo še kmetijskih zbornic, ne drži, ker ima vsaka pokrajina v naši državi večje ali manjše kme-lijsko-stanovske organizacije, čeprav samo ia društveni ali zadružni osnovi.
Dr. F. S. M.
Konferenca delavskih zbornic
Zagreb, 12. septembra, p. Centralno tajništvo delavskih zbornic je sklicalo za 15. t m. v Zagreb konferenco vseh delavskih zbornic in drugih zainteresiranih organizacij. Na konferenci bodo razpravljali o reviziji socialne zakonodaje in zaščiti delavskih interesov pri tem. Sklepi bodo nato izročeni ministru socialne politike.
Slava gardnega artiljerijskega polka
Beograd, 12. septembra, p. Dane« eo slavili svojo slavo artiljerijski polk in pionirske čete kraljeve garde. Proslava se je vršila v gardijskem domu; prisostvovali so ji med drugimi tudi ministrski predsednik general Pera Živkovič, vojni minister general Hadžič, minister trgovine Demetrovič, minister financ dr. Švrljuga, poljedelski minister dr. Frangeš, minister javnih del Radi-vojevič in minister brez portfelja llzunovič.
Posvetitev pravoslavne cerkve v Beogradu
Beograd, 12. septembra, p. Danes je bila posvečena nova pravoslavna cerkev Aleksandra Nevskega v Pozorišni ulici.
Zahteve pravoslavnega Sv. sinoda
Beograd, 12. septembra, p Sveti sinod pravoslavne cerkve je poslal ministru pravde spomenico, v kateri zahteva, naj se na osnovnih šolah, kjer je vsa deca ali pa vsaj večina pravoslavne vere, nastavljajo samo pravoslavni učitelji.
w	ji v« ••
Kuga v Grčiji
Beograd, 1 sept. p. Po vesteh iz Aten se v Grčiji nevarno širi kuga. Vsi grški listi zahtevajo od vlade, najodlločnejših ukrepov, da se nadaljno širjenje te nevarne bolezni prepreči. Posebno mnogo obolenj javljajo iz pristaniških mest zlasti iz Pireja Patrasa, Soluna in Karamate, kjer se je pojavil vrhu tega tudi še trebušni le-gar.
Prvi uspeh Bogoljubova
Wiesbaden, 12. sept. h. Danes se je vršila četrta partija med Aljehinom in Bogo-Ijubovom. Zmagal je po 38 potezah Bogoljubov ter s tem izenačil. Stanje je sedaj 1 : 1 Dve partiji sta bili remis.
Tenis med Grčijo in Jugoslavijo
Beograd. 12. septembra, p. Danes so se v Beogradu vršile tenis-tekme med najboljšimi tenis-igralci Grčije in Jugoslavije. Grški igralci so zmagali nad jugoslovenskimi e 3 : 2.
Poset nemških zdravnikov iz Češkoslovaške
Ljubljana, 12. sept.
Nemški zdravniki, člani »Reichsver-banda der deutschen Artztevereine« na Češkoslovaškem, katerim se je pridružilo tudi več tovarišev iz Nemčije, so prispeli v sredo popoldne iz Maribora v Rogaško Slatino. Že v Mariboru jih je zadivil prisrčen sprejem. Slatina pa jim je nudila še večje presenečenje. Zdravilišče je brlo v zastavah, zvečer slavnostna razsvetljava, umetni ogenj, vojaška godba itd. Ure bivanja v Rogaški Slatini ostanejo nemškim gostom nedvomno v trajnem spominu in ponesejo s seboj najlepše vtise. Naravnost v ekstazo pa so jih spravile krasne naše narodne pesmi, ki jih je zapel na slavnostnem banketu v Zdraviliškem domu pevski zbor Glasbene Matice iz Maribora na povabilo oblastnega komisarja. Gostje se kar niso mogli načuditi lepoti naeš pesmi, še težja pa je bila njihova ločitev od pevcev, ki so na prošnjo ponovili več komadov. Po banketu se je vršil ob izredno animiranem razpoloženju pozno v noč še ples. Gostje so prenočili v Zdraviliškem domu, nakar je sledil zjutraj ogled zdraviliških naprav in so se tudi kopali. Popoldne so odšli izletniki zopet na vlak in se odpeljali pod vodstvom ravnatelja Zveze za tujski promet gosp. Pintarja. ki jih spremlja in vodi že iz Gradca, naprej proti Ljubljani, kamor so prispeli s popoldanskim brzovlakom.
Na ljubljanskem kolodvoru so jih pričakovali predsednik Zdravniške zbornice dr. Rus, predsednik Zveze za tujski promet dr. Mara, dalje zastopnik mesta Ljubljane dr. Fux. ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinc ter zastopniki raznih drugih korporacij in institucij. Takoj ob prihodu vlaka je zaigrala gostom v pozdrav godba »Sloga«. Po pozdravu so odšli izletniki na kratek sprehod po mestu po Miklošičevi cesti do Marijinega trga in dalje po Prešernovi ulici na kar so se vrnili po Dunajski cesti zopet na kolodvor, kier jim je bila prirejena na senčnatem vrtu kolodvorske restavracije zakuska. Med trajanjem zakuske je bilo spregovorjenih več prisrčnih napitnic, nakar so gostje nadaljevali z vlakom ob 6 45 pot na Gorenjsko in na Bled. Na Bledu, kjer jim želimo kar najlepše vtise, bodo prebili nemški zdravniki s svojimi damami ves jutrišnji dan. na kar se odpeljejo v soboto zjutraj naprej proti jugu v Postojno ter dalje v Opatijo, odkoder bodo po morju nadaljevali pot ob naši
obali do Dubrovnika in Boke Kotorske. ★
Bled, 12. septembra r. Nocoj ob 8.54 so prispeli iz Ljubljane nemški zdravniki iz Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije, 110 po številu, ki so na pobudo nemškega zdravniškega društva v CSR priredili ekskurzijo v Jugoslavijo. Na Bledu ni bilo posebnega sprejema, pač pa je zdraviliška komisija poskrbela za hiter prevoz in za udobno nastanitev gostov, nakar se je vršila v Zdraviliškem domu skupna večerja. Jutri si bodo gostje pod vodstvom domačinov in zastopnikov Zveze za tujski promet in ljubljanskega zdravniškega društva ogledali Bled in okolico, zvečer pa jim priredi ljubljanski oblastni komisar v hotelu Toplice banket. Z Bleda bodo gostje odpotovali v Opatijo in od tam na Sušak ter v Dalmacijo, kjer nameravajo ostati dalj časa. Na povratku bodo krenili preko Bosne v Srbijo in Beograd, od tam pa preko Zagreba nazaj v domovino.
Divia stavka v tovarni Impex v Kranju
Kranj, 12. septembra.
Minuli ponedeljek je izbruhnila v tukajšnji tekst'ln i tovarni Impex divja stavka. Vzrok je bilo nezadovoljstvo delavcev z mezdami in delovnim časom. Po posredovanju organizacije tekstilnih delavcev se je vrnilo delavstvo zopet na delo. Na intervencijo iste organizacije je danes prspel v Kranj zastopnik inšpekcije dela, da preišče vzroke, ki so dovedli do stavke. Delavstvo očita vodstvu tovarne, da ignorira predpise zakona o zaščiti delavcev in da traja delo v tovarn; kljub določbam o 8-urnem delavniku po 10, 11 in še več ur. Dalie se pritožujejo delavci, da zavzemajo vsa boljša mesta v tovarni inozemski delavci, čeprav je po zatrjevanju delavstva na razpolago že dovolj domač/h. prav tako dobro izurjenih moči. Povodom te stavke ie l-aretiran tudi neki delavski zaupnik, ki ;e prišel v nasprotje z zakonom o zaščiti države.
H Al Of Pri vseh danaSniih Predstava)
llJALiKJ. predvajamo Se:
Zeppelinov polet okrog sveta
irt najnovejše dogodke preteklega tedna.
1. UFA tedenski žurnal!
Elitni kino Matica
Mariborski tekstilni tovarnarji in delavstvo
Intervencija Delavske zbornice.
Maribor, 12. septembra V Mariboru se je po prevratu precej razvila tekstilna industrija in to deloma zaradi bližine falske elektrarne, ugodnih železniških zvez, zlasti pa zaradi delavstva, ki dela za skrajno nizko mezdo. Zal, so vse te tovarne v nemških rokah, večinoma iz nemškega dela Češkoslovaške in iz Avstrije. Delavstvo v teh tekstilnih tovarnah je večinoma z dežele, kar je glavni vzrok, da je strokovno še slabo organizirano in st tako še ni moglo izvojevati boljših mezd. Tovarnarji, ki sicer precej konkurirajo med seboj, so se že ponovno zedinili glede svoje taktike napram delavstvu. Včeraj je morala zaradi tega poseči vmes Delavska zbornica. Delavci, ki so bili odnuščeni v tovarni Braun, so hoteli stopiti v drugo tekstilno tovarno. Hutter in Co. Tam pa so jim rekli, da bi jih sicer soreieli, da pa so vezani po sklenu tekstilnih tovarnarjev, po katerem mora biti vsak odpuščeni delavec najmanj šest tednov brez posla, preden ga sme sprejeti v službo drugo podjetje. Tukajšnja ekspozitura Delavske zbornice je zaradi nes.ocialnega sklepa inozemskih nemških tekstilnih tovarnarjev v Mariboru proti našemu delavstvu vložila energičen protest pri inšpekciji dela in pri sreskem poglavarju ter zahtevala nujno odpo-moč oblasti. Vsa javnost bo gotovo simpatično pozdravila vsak energičen korak, ki ga bodo v tem oziru ukrenile naše oblasti v korist revnih delavcev in to ravno v času, ko se mora na tisoče naših ljudi lzse'.;evati v tujino s trebuhom za kruhom.
Kakor nam poročajo, zaslužijo dfelavc! v neki mariborski tekstilni tovarni v desetih dneh povprečno koma i 90 do 250 Din, urne plače v režiji znašajo 2 Din, dela pa se po 10 do 14 ur. ne da bi dobili delavci zakonito 50odstotno doplačilo za nadure.
Spremembe v carinarniski službi
Beograd, 12. septembra p. Na predlog finančnega ministra je kralj podpisal obširen zakon o imenovanju in premestitvi uradnikov v carinarniški službi, imenovani so za višjega revizorja II/l Anton Cigoj pri carinarnici v Ljubljani in Jernej Kladnik pri carinarnici v Mariboru: za revizorja II/2 Dimitrije Nikolič. doslej v Zagrebu, pri carinarnici na Jesenicah, za revizorja II/2 Ot-m^r Pavlinič, doslej v Prahovi, pri carinarnici v Metkoviču za višjega revizorja II/1 Emil Tosič, doslej v Mariboru, pri gl. carinarnci v Beogradu za carinika II/4 Ibra-hin Hadži Oman, doslej v Mariboru, pri gl. carinarnici v Zagrebu za carinika II'3 Mirko Tomažek, doslej v Ljubljani, in Zivorad Burič, doslej v Mariboru:
pri glavni carinarnici v Ljubljani za kemika 1/7 Dušan Bijelič, doslej pri carinarnici v Zagrebu, za carinika II/3 Bojislav Grujič, doslej v Zagrebu, za carinika I! 1/3 Miloslav Medanič, doslej na Rakeku, Dragan Panič. doslej v Subotici. Mijodrag Pet-kovič, doslej v Velik? Kikindi. Josip Randič, doslej v Kederovcu, za carinika II/4 Relija Simič, doslej v Zagrebu;
pri carinarnici v Mariboru za carinika II,'3 Boris Pipuš. doslej v Preki, za carinika II/4 Lujo Popovič in Viktor Deposa, doslej v Zagrebu, Maks Sišulj, doslej na Sušaku ;
pri carinarnici v Novem Sadu za carinika II/3 Liubomir Diukanovič, doslej v Liub« Ijani. in Ljudevit Mišmaš, doslej v Mariboru, pri carinarnici v Osijeku za carinika II/3 Žarko Brica. doslej v Ljubljani, pri gl. carinarnici v Sarajevu za carinskega pripravnika FI/5 Ibrahim Karahatanovič, doslej carinski pripravnik v Mariboru: pri carinarnici v Skoplju za kemika 1/7 inž. Marko Kranjc, doslej v Ljubljani, pri carinarnici na Sušaku za carinika II/3 Dragofin Stioano-vič, doslej na Jesenicah, pri carinarnici v Solunu (svobodna cona) za carinika II/3 Dragotin Paliaga, doslej v Ljubljani, ori carinarnici v Djevdjeliji za carinika TI/3 Ilirih Steindel, doslej v Gornji Radgoni, pri carinarnici v Zemunu za carinika II/3 Ven-česlav Glišič. doslej v Mariboru, pri carinarnici na Jesenicah za carinika II/3 Metod Rejc, doslej v Djevdjeliji, Pri carinarnici v Koprivnici za carinika TI/3 Mladen Peric, doslej v Mariboru, pri carinarnici v Kotoribi za carinika II/3 Vekoslav Slavič, doslej v Mariboru, in Vladimir Kramer iz Ljubljane, pri carinarnici v Prizrenu za carinika II/4 Vilko Brolih iz Zg. Radgone, pri carinarnici na Rakeku za carinika TI/3 Josip Zevnikar, doslej v Zagrebu, pri carinarnici v Gor. Radgoni za carinika II/3 Božidar Klofutar. doslej v Baru, in Josip Ivanec. doslej v Koprivnici.
Pr^ia^iiijHij^
za vse,šole v predpisanih izdajali se priporoča
Knjigarna Tiskovne zadruge
v LJUBLJANI, Prešernova ulica štev. 54
Sev.nami *sn vse srednje Sole in nčiteljfšče istotam brezplačno na razpolago
Naši kraii in
Gorenjski kot - čuješ K glas sv. Cirila in Metoda
V nedeljo 15. t m. bo zborovala v Kra-Blu glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda. Je to šolska družba, ld ima namen ohraniti deci našega človeka jezik in narodnost ne samo na našem državnem teritoriju, ampak tudi v tujini.
Brez sramu lahko priznamo, da nam je tujec, ki nas je dolgo vrsto let tlačil in nam gospodaril pred osvoboditvijo, napravil ogromno škodo s svojim raznarodovalnim delom na našem človeku, na naši lastni zemlji. To škodo popraviti, je v prvi vrsti namen naše družbe. Nočemo tuji deci iztrgati njihov jezik, nočemo ji vzeti njihovo narodnost, sovražimo raznarodovalno delo, le lastno deco hočemo zaščititi in obvarovati pred potujčenjem. Ta cilj naše odlične šolske družbe je skoz in skoz moralen in nikdo na svetu ne more trditi, da nimamo naravne pravice in dolžnosti za dosego tega cilja. Naša šolska družba vrši torej izredno važno kulturno delo, ki ga mora podpirati vsak, kdor le količkaj narodno čuti, podpira pa ga lahko celo vsak tujec, ker s tem popravlja le majhen del one krivice, ki «0 jo nam prizadeli zopet le tujci.
Kako pa izpolnjujemo svoje dolžnosti do te šolske družbe? Izmed 180 podružnic je le okroglo 70 delavnih, torej dobra tretjina, v Gorenjskem kotu je bilo pred vojno 18 delavnih podružnic, danes jih Imamo le 6, torej ravno eno tretjino. Glede dohodkov naše družbe je slika še žalostnejša. Pred vojno so znašali dohodki naših podružnic povprečno 180.000 zlatih kron, danes niti te vsote v papirnatih dinarjih ne dosezamo Namesto, da bi svoje sile v osvobojeni domovini podvojili, pa delamo le z 10-krat manjšo silo ko pred vojno. To so žalostna dejstva, ki si jih ne moremo prikrivati.
Zlasti pa nas Gorenjce bodejo oči ta dej-Sta tem bolj, ker smo bili in smo narodno zavedni in ponosni ljudje. Žalibog pa smo postali brezbrižni in mlačni. Zopet je treba oživiti spomin na nekdanjo požrtvovalnost, narodno obrambno delo. Lepa prilika se nam nudi, ko se v nedeljo 15. t. m. zberemo v Kranju na glavni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda. Zganite in zdramite se gorenjske podružnice, pošljite svoje delegate v Kranj. Naj ne manjka nobene Izmed vseh 18 podružnic, ki bi ne bila častno zastopana, da sliši glas funkcionarjev družbe. Ne kritizirajmo samo, ne zabavljajmo, ne iščimo krivcev, mi sami pred svojo narodno vestjo imamo neodložljivo dolžnost, ohraniti, podpirati in ščititi svoj rod, kar storimo v polni meri le, če podpiramo našo družbo! Saj vendar ne morete ostati doma, če družba zboruje na Gorenjskem. Zato na noge podružnice od Št Vida do Kranjske gore, od Cerkelj do Bohinjske Bistrice, Železnikov in Žirov! Dovolj je spanja, ojačeni smo, zato hočemo s podvojeno silo nadomestiti! Na svidenje v nedeljo v Kranju!	Simon Dolar.
Po izletu Avtomobilskega kluba v Šumadijo
Z ozirom na vest Iz Beograda, priobče-bo pod naslovom »Ponesrečen avtomobilski Izlet v Šumadijo«, nas obvešča predsedni-Štvo tukajšnje sekcije Avtokluba, da je smrtna nesreča, ki je doletela tekom izleta člana beograjske sekcije, uglednega Industrijalca Uskokoviča, vsekakor vplivala na razpoloženje izletnikov in je že čin pijetete zahteval, da se opuste bučni sprejemi, zabave in svečanosti. Zato je bilo sporazumno s predstavniki vseh sekcij Avtomobilskega kluba, ki so bile na Izletu zastopane, soglasno sklenjeno, da se opusti nadalje- j vanje oflcijelnega izleta in da se prepusti posameznikom, da si popolnoma zasebno ogledajo znamenitosti krajev, ki leže ob, v programu izleta začrtani routi.
Nikakor pa ne odgovarjajo poteku resničnih dogodkov vesti, ki so jih prinesli razni časopisi, zlasti pa ne poročilo, da je nastalo nekako nesporazumljenje med beograjsko In ostalimi sekcijami v mnenju, ali nai se oficljelnl izlet prekine ali ne.
Slovenski avtomobilisti, ki so se te dn! vrnili domov, ne morejo prehvaliti izredne gostoljubnosti in presrčnosti, s katero so bili sprejeti od srbskih avtomobilistov in vsega šumadijskega prebivalstva. Vtisi, ki so jih prinesli domov o lepoti krajev in gostoljubnosti Srbov, ostanejo nepozabni.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz Josef-ova grenčlca« delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavlja-nju zatrjujejo, da so dosegli z Franz Jo-sef-ovo vodo« sijajne rezultate. Dobi se v vsej lekarnah, drogerijah In spec. trgovinah.
Goreča sveča na podstrešju
Krško, 12. septembra
V	tukajšnje sodne zapore so pripeljali 45-letnega posestnika Topliška iz vasi Go-leka pri Leskovcu. Njegova aretacija je v zvezi z nedavnim požarom, ki mu je vpe-pelil gospodarska poslopja, med tem ko so mu sosedje še pravočasno ubranili hišo, da niso tudi njo uničili usodni ognjeni zublji.
Potžar na Topliškem posestvu se je pojavil okrog 14- ure, ko so bili sosedje z doma na polju. Dim, ki se je pričel valiti iz gorečih skednjev, pa je kmalu alarmiral ljudi iz bližine, ki so urno prihiteli na kraj nesreče.
Sprva so obrnili ljudje vso pozornost in trud, da bi ustavili ogenj, ki se je že močno oprijel gorečih lesenih delov po gospodarskih poslopjih.
Ko pa so uvideli gasilci, da ne bo možno več ubraniti gorečih poslopij, so hoteli zavarovati pred ognjem do tedaj še k sreči nedotaknjeno hišo.
To se je tudi posrečilo. Med reševalci pa so se raznesle govorice, da so našli na podstrešju čudne stvari, ki so dale povod domnevi, da je bil požar pri Topli-šku podtaknjen.
V	nekem kotičku na podstrešju je bila prav na lahko prislonjena goreča sveča, okrog nje pa je bilo nastlano vse polno slame.
Ko bi zavel mal prepih, bi se morala goreča sveča prevrniti, v trenutku pa bi plamen zajel venec slame in ogenj bi se razširil po vsej hiši.
Oblastvo je na podlagi teh govoric osumilo posestnika Topliška, da Je on sam podtaknil požar.
Aretacija Topliška je, razumljivo, vzbudila posebno med kmečkim prebivalstvom razne komentarje. Topliškovo družino, ženo ln 4 otroke je zadela v neJsaj dneh dvojna nesreča. Najprej jim ie uničil požar del domačije: oče pa je bil odveden v zapor.
Ljudstvo se za to zadevo živo zanima. Toplišek pride najbrže pred novomeško poroto.
Žrtev fantovska nodivianosti
Rečica ob Savinji, 12. septembra
Žrtev divjaških pretepačev, Franca Skon-čnika, ki je bil, kakor smo v sredo poročali, zaboden s kuhinjskim nožem, so v mrtvašnici obducirali ter ugotovili, da se je zaril nož med sedmim in osmim rebrom od zadaj v levo stran pljuč. Zunaj je bila rana široka 4 cm. Komisija je ugotovila, da bi nesrečnež lahko ostal pri življenju, če bi se mu bila nudila takoj zdravniška pomoč.
Ko so ga ob 7. zjutraj nesli k pogrebu, se je zbralo mnogo ljudi, ki so bili globoko ganjeni ob pogledu na otročičke, ki so tako nenadoma izgubili očeta, ki je našel žalostno smrt v najlepši dobi 33 let.
Tatovi in vlomilci
Loče, 12. septembra Včeraj so neznani tatovi vlomili v "trgovino g. Flecka v Ločah. Bili so dobro preskrbljeni z vlomilskim orodjem ter so ob 1. ponoči z lahkoto dvignili železna vrata glavnega vhoda v trgovino. Iz trgovine so odnesli večje število svilenih robcev in drugega manufakturnega blaga. Trgovec ima okrog 20.000 Din škode in ni bil zavarovan. Vlomilce vneto zasledujejo orožniki.
Sled zločincev vodi proti Dramljam. Ko je bil vlom že izvršen in so se vlomilci odpravljali iz trgovine, se je g. Fleck zbudil in streljal za njimi. Enega je ranil, kajti eden od treh bežečih zločincev je zakričal in izpustil iz rok zabojček sladkorčkov. Tudi vlomilci so na begu skozi vas stre-
ljali. Več strelov so oddali proti Kračunov! gostilni, kjer se je ob oknu pojavila gospodinja in vprašala, kaj se godi. j Kakor se vidi, se zopet pojavljajo vlo-; milske in tatinske tolpe, ki se najbrž re-i krutirajo iz okolice. Potrebno bo, da pre-| bivalstvo samo pozorneje čuva svojo imo-j vino. Nedavno so skušali zločinci vlomiti tudi v klet gostilničarja g. Ambroža v Špi-taliču. Ko so odpirali vrata, so se domači prebudili in zločince pregnali. Bili so najbrž isti kakor v Ločah._
Tiralica za bivšim blagajnikom invalidske organizacije
Pred štirimi meseci je bila po naredbi ministrstva za socialno politiko izmenjana vsa uprava obeh odborov Udruženja vojnih invalidov. Pisarniške prostore so zapečatili, za komisarja in revizorja blagajne pa je bil imenovan general Nikola Tomaševič. Pri reviziji blagajn mu pomaga inšpektor ministrstva za socialno politiko Petrovič. Še preden se je revizija pričela, je izginil iz Beograda blagajnik invalidske organizacije Milorad Miloševič. Poziva, naj komisiji položi računske zaključke in preglede, mu niso mogli več dostaviti. Miloševiča iščejo še sedaj brezuspešno. Njegova žena je sprva zatrjevala, da je odšel na obisk k sorodnikom in da se bo kmalu vrnil. Sedaj, ko je na poziv oblasti pisala raznim sorodnikom, pa izjavlja kratkomalo, da ne ve, kje je in da tudi sorodniki zanj ne vedo.
Ker je v blagajnah velik primanjkljaj, se z gotovostjo sklepa na poneverbo in je policija izdala sedaj za ubeglim blagajnikom Miloradom Miloševičem tiralico. Najbrž tudi tiralica ne bo imela uspeha, ker je Miloševič izkoristil čas ter pobegnil v inozemstvo.
Predrzen napad
Ljubljana, 12. septembra
Na Ljubljanskem polju v neposredni bližini hiš je bil izvršen včeraj kmalu po 12. izredno drzen napad na mlado ženo Marijo Č. Imenovana, ki stanuje v baraki Soča na Dunajski cesti, je nesla kmalu po 11. po Linhardtovi ulici in dalje čez Ljubljansko polje možu, ki je zaposlen v kemični tovarni v Mostah, kosilo. Ko je krenila čez Dunajsko cesto v Linhardtovo ulico in se približala drevesom, je zanazila, da jo zasleduje neznan mlajši moški, oblečen v črni suknjič, rjavkaste hlače in s čepico na glavi. Spočetka žena ni polagala na to posebne pažnje, kajti kmalu, ko je prišla do dreves in zavila na polje, je neznanec izginil v grmovje. Ob enih pa. ko se je vračala domov, je prišedši do dreves za Linhardtovo ulico, začula v grmovju sumljiv šum. Preden pa se je mogla ozreti, je že planil nad njo neki moški in jo skušal podreti na tla. Neznanec ji je stavil na usta roko, nato pa jo prijel za vrat. Istočasno ji ie spodmaknil noge in oba sta padla.
Med borbo se je že Marija C. zavedla, da je to taisti moški, ki jo je prej zasledoval, ko je nesla kosilo. Kaj je moški hotel, se Č. sploh ni zavedala. Na tleh mu Je zasadila v obraz nohte in ga — kakor pravi sama — temeljito razpraskala. Napela Je vse moči in se moškega, ki je na njen krik odnehal, slednjič vendarle otresla. Odnesla pa je i7. borbe tudi poškodbe na rokah, kajti napadalec jo je opraskal z nekim ojstrim predmetom, ki ga Je imel v rokah ali pa pritrjenega okrog zapestja.
Č. je po končani borbi odhitela kar so Jo nesle noge iz goščave v Linhardtovo ulico ln domov. Kam je izginil napadalec, sploh
Danes velika premijera!
Svetislav Petrovič
naš rojak in filmski umetnik v ljubavnem velefitaiu
Njene Visokosti
Adjutaint velike kneginje. — Ljubezen. Nasilna poroka vsled ljubosumja kne-ževega. — Blesk, eleganca in razkošje na dvoru. — Divna igra. — Krasna vsebina. — Čarobne slike.
Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Krasna gadlba!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Vsa lepota naših
divnih pokrajin
ie brez učinka, če nas boli glava.
Vzemi
Asp irin -tablete#
in veselje do življenja in narave se kmalu povrne*
Samo morate zahtevati retfr no pristni zavoj "SBapefc" s modro-bclo-rdcio znamko.
nI opazovala, ker se med begom ni ozirala. C. se je zavedla šele pozneje, da mora napad prijaviti na policiji. Oglasila se je na stražnici šele pozno popoldne in opisala drznega napadalca. Kolodvorska stražnica je telefonično obvestila o dogodku vse druge stražnice in so odšli na lov za surovim napadalcem nekateri stražuiki. Seveda pa je bil lov brezuspešen, ker jo je napadalec najbrže že popihal na deželo. NI pa izključeno, da se nahaja še kje v mestu in da ga bodo še zasačili.
Porota
Ljubljana, 12. septembra
Uboj med vajenci
Janez Vovk in Viljem Puceli sta bila mizarska vajenca na Rečici pri Bledu. Služila sta pri mojstru Joži Staretu. 10. junija zvečer, ko so pomočniki odšli, sta oba in tovariš Filip pričela pospravljati delavnice. Prva dva sta se pričela prepirati in 14-
Obtoženi Janez Vovk
letni Covk, ki je precej robate narave, je sunil Puclja z dletom v desno stegno, mu prerezal mišičevje in veliko žilo odvodnico ter mu celo odbil košček kosti, zaradi česar je Ciljem kake pol ure pozneje izkrvavel.
Janez Vovk je rojen leta 1914 v Celovcu. Deček je slaboten in šibek. Ko je bil še dete, ga je prinesla mati na Bled. Ostal je v ubožnici, mati se je spajdašila z vojaki, spolno zbolela in odšla v bolnico. Deček se je sploh ne spomni. Očeta, ki je baje padel v vojni, je videl samo na sliki.
Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Vr-tačnik, razpravi je predsedoval sodnik okr. sodišča dr. Gaber, a votirala sta sodnika
Kulturni pregled
Repertoarni načrt mariborskega
te kat*re®a to bodo črpata dela za	sezono.
Drama: AjudireJetv: Štaderotavska ljubezen; An-totee: Leseinii komj'5; Amemignuber: Slaba vest; Asoh: Bo« mašč-evami-a; Begioviič: Pustolovec pred vraiti; Cankair: Pofauijšaotie v doliimi šen/fr-llorijaniskii; Caipek: RUiR; Dobo-viSek: Radikalna kura; Ferigni: Sv. Pramčišeik; Jafleti: Doun; J soo: VoJipome; Klaburad: Krog s kredo; Kraigher: Na konti sestre Ziive; MaeiterKraok: Župan stil-imoTidisikj; Nestroy: Utopljenca; Novačam: Herman CeUsSti; Nnšič: Gospa mirostrovka; Ost-rov-sforf: Nevihta.; Pagjnol: Velika abeceda; Piran-<k>!'k>: Sest oseb i£ee aivtorja; Remec: Jaz bd r a/d ruKtačih rož; Shakespeare: Ukročena tnmo-srLa/vlka; Snudermantv: Kamen med kaimerir; Tolstoj: Vstajenje; Varntel: Naš gospod1 župmflk; Vi-ničenlko: Zaton; Wedekand: Zemski dmh; Zaipot-ska: Morala gospe Dulsike. Razen tega nekaj jjudisikčto iiger, burk in otroških iger.
Opera: Jpa.vic: Teharski plemiči; Loirtiatag; WorrrssM orožar; Ofienibach: Baffroanave mw&-veidke.
Opereta: Oilbert: Kraljica klima; K a Imam: Ci-Bamski primi a*§; Lehair: P iskro vez, Friderika, Olo-Clo; Offembacli: Orfeij v podzem-lifcr; Parma: Ga-ržčine Aroazonke; Straiuss: Netopir.
Glasbena folklora Južne Srbije
Srbski skladatelj Miloje Milojevič je letos že tretjič obšel Južno Srbijo, in sicer je obiskal kraie, ki leže na progi Struga — Ohrid — Resan — Bitolj — Prilep, a v skopski kotlini je prišel do selišč Katlano-va in Dračeva. S tega potovanja je prinesel 320 ljudskih melodij in popevk, ki jih je zapisal v rečenih krajih. Peli so mu jih va-ščani in meščani, seveda starejši ljudje. Milojevič je pogumno obiskal tudi najzakot-nejša naselja v planinah. Večji del ondot-nih melodij je zabeležnih sploh prvie.
Glasbena folklora Južne Srbije je ne le bogata, ampak tudi zelo originalna. Težkega in nehvaležnega dela nabiranja narodnega blaga v melodiji se je lotil skladatelj Milojevič že lansko leto. Obiskal je Štip, Strumi-co, Tetovo, Gostivar, Prilep in Bitolj in je zapisal preko 300 napevov, katere je obdelal analitično na brnskem vseučilišču in na pariškem konservatoriju. Zdaj piše znanstveno študijo o tonalnih in metričnih posebnostih naše južne glasbe, študija se bo naslanjala na žive primere in bo za vsak primer navajala obilico gradiva. Napevi pa bodo nekaj posebnega tudi po tem, da jim bo povsod pridejano besedilo.
Da bo Milojevičeva zbirka popolno delo svoje vrste, je skladatelj fotografiral vse pev-
ce, ki so mu postregli z napevi. Tako bo pridobila naša narodna muzika lepe dokumente, ki bodo s svojo avtentičnostjo zgovorna priča ljudske umetnosti še poznim rodovom Jugoslavije.
Smrt kiparja Frante Uprke. Kakor je naš list že zabeležil med brzojavnimi vestmi, je zadel češko kiparsko umetnost težak udarec. Umrl je kipar Franta Uprka, brat znanega velikega slikarja Uprke. Fraiita Uprka in njegov brat sta si stekla največ zaslug, da je svet proniknil v dela, ki izražajo dušo češkoslovaškega ljudstva. Kot kipar je bil Franta Uprka mož polne umetniške inven-cije in dovršenega tehniškega znanja. Njegovih tipov, predstavljajočih kmete in kmetice z deco, pastirje, kosce in žanjice itd., je nebroj. Odlikoval se je Franta Uprka tudi po tem, da so imela vsa njegova dela poleg splošno umetniške cene tudi etnografsko vrednost. Njegovo delo se je sploh tesno naslanjalo na ljudsko življenje. Pokojnik je živel v Pragi, le kratko pred smrtjo se je zatekel v svoje drage rodne kraje. Želel je umreti na solncu, pod drevesom na zeleni travi. In Bog ga je uslišal. Zadela ga je kap sredi krasne moravske prirode baš koncem razkošnega poletja.
Novo gledališče v Sofiji. Sofija ima dve gledališči, Narodno in Kooperativno gledališče. Dne 15. septembra pa se otvori še tretji gledališki zavod. Nosil bo ime dosedanjega ravnatelja Nar. gledališča Stoičeva, ki ga je osnoval.. Stoičev bo gojil na svojem odru
predvsem moderen repertoar. Vzel je pa na spored tudi dva klasika: Shakespearea in Moliera.
Druga razstava beograjskih likovnih umetnikov se otvori v Umetniškem paviljonu letos dne 6. oktobra.
Hrlstlčev »Suton« v Bratislavi Slovaška opera v Bratislavi je soreiela v svoi repertoar za gledališko leto 1929-30 znanega beograjskega skladatelia Hrističa opero »Suton«. komnonirano na oodlagi istoimenega besedila drame Iva Voinovi-ča. (Iz »Dubrovačke trioloeiie«.)
Haškov »Švejk« v Ameriki. Paul Selver je napravil angleški prevod Haško-vega »Vrlega voiaka Šveika«. Na podlagi prevoda ie stopila neka ameriška agencija v stik s Haškovimi sorodniki in z Maksom Brodom v Pragi. Pogaja se glede skorajšnje vorizoritve »Šveika« na ameriških tleh.
Jugoslovenskj kipar Izeotovll plaketo praškega župana. Jugoslovenski kipar Tr-pimir Zivančevič, ki živi že nekaj let v
Pragi, ie izdelal uspelo nlaketo. prikazu-jočo praškega primatoria dr. Baxo. Plaketo bo razmnožil umetnostni zavod Ru-beš. ki io bo tudi razstavil.
Novi ravnatelj novosadskega gledališča. Odbor udruženja za srbsko Nar. gledališče v Novem Sadu ie izvolil za ravnatelja Srbskega nar. gledališča v Novem Sadu domačega Disatelja Žarka Vasilie-viča. .
okrožnega sodišča Strasser ln dr. štrukeil,
dočim je državno tožiteljstvo zastopal dr& tožilec Javoršek.
Kako se Je Vovk zacovartaL
—	Sirota sem. Tudi mati mi Je že umrla. Usodni večer sem pripravljal klej. Ker sva jaz in Puceli prejšnji dan nabirala jagode, je hotel Lipe Kos tucH vedeti zanje. Nisem mu hotel povedati, a Pucelj mu je povedal, potem sta me pa dražila in Lipe m« je spraševal, kje rasto jagode. Odšel sem s Pucljem v zgornjo delavnico, kjer me Je zmerjal in me lopnil trikrat z metlo, žugal mi je in me zmerjal. Razburjen sem ga hotel z dletom opraskati. Hotel me Je zagrabiti, pa sem ga »štohnil« v stegno. Prestrašil sem se, Pucelj je zavpil na pomoč, stekel in se zgrudil.
Priča Filip Kos je pripovedoval:
—	Pucelj in obdolženi sta bila doka! prijatelja in sta običajno hodila skupaj. Jaz nisem mnogo z njimi občeval. Pucelj Je bil jezljive narave, pa tudi obdolženec. Ko je ranil Puclja, me je slednji klical, 5el sem iskat mojstra. Ko sem se vrnil. Je ležal Pucelj v krvi, a Vovk je poleg njega sedel in jokal.
Obtoženec je na dobrem glasn, vodstvo šole pa ga opisuje kot duševno zaostalega fanta. Kaznovan še nI bil.
Porotniki so edino vprašanje o krivdi soglasno zanikali in prosili predsednika, naj opozori obtoženca, da naj mu bo to odpu-ščenje resen nauk, da bo postal vreden član človeške družbe in se vneto posvetil svojemu rokodelstvu.
Predsednik je razglasil sodbo te poučil oproščenega fanta, ki od veselja ves zmeden niti izhoda ni mogel najti.
Težka telesna poškodba
Na žegnansko nedeljo lani 21. oktobra J® nastal zvečer okoli 20. med gosti r gostilni Barbare Vavpotičeve pretep. Janez Grčar da je pokvaril Janezu Svetlinu V pretepu s sifonsko steklenico desno oko, da sedaj skoro nič ne vidi in da je lahko poškodoval po glavi Cirila Ručigaja in Jakoba Svetlina. Obtoženca Je zagovarjal od« vetnik dr. Frlan.
Janez Grčar, po domače Cesar, Je roje« leta 1883. Mož še ni bil kaznovan. Srednje velik, plešasti Janez, lepo oblečen, stoji mirno pred porotniki in se zelo energično zagovarja.
—	Ali ste krivi?
—	Ne. Dobil sem udarec po glavi, mislil sem, da sem oslepel in onesvestil sem se,
—	Tedaj je bilo v gostilni mnogo ljudh Ali niste Ručigaja po glavi?
S porotnlške klopi
— Ne, nikogar nisem udaril, ker sem st takoj onesvestil, ker sem bil udarjen.
Svetlin Janez izpove pod prisego, da ga Je udaril obdolženec.
Prav tako trdita RučigaJ Ciril In Jakob Svetlin.	- t "»»fc**«!
Tudi več drugih prič je Izpovedalo, da je Grčar navedene tri udaril, le nekatere so izjavile, da tega niso videle.
Grčar Janez je nekaznovan in uživa dober glas. Porotnikom je stavil senat tri glavna vprašanja glede trajne težke poškodbe Janeza Svetlina ter lahke poškodbe Cirila Ručigaja in Jakoba Svetlina ter dodatno vprašanje, če se prvo glavno vpra-šanje potrdi, če je bila posledica poškodbe Janeza Svetlina trajno oslabljenje vida.
Porotniki so glavna vprašanja o krivdi z 9 glasovi zanikali, nakar je bil Janex Grčar oproščen vsake krivde in kazni. Razprava je trajala do 19.
Jutri bosta dve razpravi in sicer proti Maksu Koprivcu zaradi hudodelstva posilstva in Hasanu Hanžiču zaradi težke telesne poškodbe.
Domače vesti
»Življenje in svet" it 11
Pravkar je izšla Stev. 11. tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino V letalu nad Ognjeno zemljo (Giinther
Plflschow — s sliko) Žeja! (dr. E. F. Dach) Roke (G. Strelisker — t sliko) Krotka žena (Aleksej Remizov) Via dolorosa (Sven Hedin — z dvema slikama)
Nova raziskavanja o problema dvojčkov Duh In želodec
Sveto mesto Jeruzalem (s 3 slikami) Ellkslr prečastitega patra Gaucherja (Alph. Daudet)
Carovniškl procesi na Slovenskem (dr. VI. Travner — z lesorezom slikarja E. Justina)
Uporaba RSntgenovih žarkov v kozmetiki
(dr. I. Bajželj, specialist za kožne bolezni v Ljubljani) Na obisku pri prof. Einsteinu (s sliko) Od nikotina do Srapnela Nejasnost svetlobe
Umetniška priloga prinaša sliko »Obiranje hmelja*.
»Življenje in svet« Izhaja vsak petek in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezne številke pa samo 2 Din! Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*	Vojaške vesti. Imenovani so pehotni oficirji: Ivan Slavec za rezervnega kape-tana I. razreda; Fran šinigoj, Dominik Ce-bin, Slavko Papež, Franc Šifrer. Grega Hribar, Peter Podboršek in Miloš Senica z* rezervne kapetane 2. razreda. Stanko Pri« stovšek pa za rezervnega poročnika. Oficirski izpit so napravili: Alojzij Dram», Alojzij Stražišar in Karel Orač za čin aktivnega pehotnega podporočnika. Evgea štrancer za čin aktivnega topniškega podporočnika, Rudolf Kurent in Josip Recelj za aktivnega konjeniškega podporočnika, dr. Vladimir Trampuš za rezervnega sani-tetnega poročnika in Matija Vilfan za rezervnega pehotnega podporočnika.
*	Osebne vesti s pošte. Za pogodbeno poštarico je postavljena Josipina Koščak v Dvoru pri Žužemberku. — Premeščeni so: InsD. 1-5 dr. Franc Janžekovič iz Skop. lia k oblastni upravi; tajnik 1-6 dr. Metod Kirigin iz Zagreba k oblastni upravi kako* vodja personalnega odseka, služ. 2. skupine Konrad Mak iz Rogaševcev na Maribor 2, Josip Šimonka iz Čakovca v Dolnjo Lendavo, Franc Kunstelj z Ljubljane 2 k oblastni pb. upravi in Anton Kasteiic od oblastne pb. uprave na Ljubljano 2. — Pre-stanek službe: pogodb, pošt. Katarina Hed-jed v Donjem Kraljevcu in Ivan Srša v Mali Subotici sta bila odslovljena. — Poroke: pb. ur. H-5 Janez Gselman v Ptuju je vzel za ženo telef. III-3 Leopoldino Hlad-nik, popogodbena poštarica Ivana Stare v Šmartnem pri Litiji se je omožila z Josipom Cajhnom. — Za vodstvo pogodbenih pošt so napravili izpite: Silva Kremžar, Rozika Zakrajšek in Helena Ceh.
*	Kongres jugoslovanskih zdravnikov. Včeraj so prispeli v Zagreb člani Udruže-nja zdravnikov iz vseh pokrajin naže države, da se udeleže 11. kongresa zdravnikov, ki bo trajal do 15. t. m. Sinoči se je v »Gradskem podrumu« vršil tovariški kcv mers. Posvetovanja se bodo pričela danes s plenarno sejo upravnega odbora v dvorani bivšega hrvatskega sabora: ob desetih bo slavnostna otvoritev kongresa. Nato si bodo udeleženci ogledali Siigijenič-no-medicinsko razstavo na velesejmu, od dveh do treh popoldne pa razstavo med!-cinskih inštrumentov v umetnostnem paviljonu. Ob treh popoldne se bo kongres nadaljeval. Po zaključku kongresa izlet k sanatoriju Klenovnik, od 15. do 18. t. cn. p» ekskurzija na naše Primorie.
*	Nov generalni vikar ljubljanske škofij*. Ker se je dosedanji generalni vikar stolni prošt Andrej Kalan odpovedal tej častni funkciji, je knezoškof dr. Jeglič imenoval za svojega generalnega vikarja novega pomožnega škofa dr. Gregorja Rozmana, ki je včeraj prevzel svoje posle.
*	»Uradni list« objavlja v 91. številki zakon, s katerim se podaljša veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah.
*	Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila v nedeljo v Kranju. Za skupen obed se je takoj prijaviti pt» dopisnici dr. S. Dolarju, profesorju v Kranju. Vožnja polovična.
*	Strojna šola v Bakru. V novo državno srednjo strojno šolo bo letos v 1. razred sprejetih 25 dijakov. Sprejemni izpiti se bodo vršili od 26. do 30. t. m., redni pouk pa se bo pričel dne 1. oktobra.
*	Hrvatski planinci na Črni prstL Hrvatsko planinsko društvo priredi prihodnjo nedeljo skupen izlet svojih članov na Črna prst. Izletniki se v sobot zvečer z vlakom odpeljejo do Bohinjske Bistrice.
*	Operni pevec šubel) se vrača Iz Amerike. Kakor javljajo iz Newyorka. bo operni pevec Anton ŠubelJ 15. zapustil Ameriko in se vrnil v domovino. Vsega skupaj je absolviral v Ameriki osemdeset koncertov.
*	Učenjak slovenskega rodu. Včeraj smo poročali, da je prispel v Beograd profe-sor curiške univerze inž. Mirko Roš. Prof. Roš je evropska kapaciteta na polju stavbene tehnike ter je m. dr. tudi častni doktor bernske univerze. Še mlad učenjak je sin pred 12 leti v Beogradu umrlega inž. Boštjana Roša, ki si je kot stavbenik in podjetnik pridobil v Srbiji velik ugled. Ro šovi so iz Hrastnika in brat pokojnega inž. Roša je bil dolgoletni trboveljski župan in napredni dež. poslanec Ferdo Roš. Prof. Roš je bratranec sedanjega župana v Laš kem dr. Frana Roša. Znameniti švicarski profesor je torej pristne slovenske krvi (tudi mati mu je bila Slovenka) in je ožji trboveljski odn. hrastniški rojak.
*	Anketa za iuzijonlranje vseh društev državnih upokojencev v Slovenili bo v nedeljo 15. t. cn. v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti v Ljubljani. Začetek ob 10. dopoldne. Ker nI izključeno, da vzlic vsestranskemu poizvedovanju ni mogel inici-jator, to je Društvo upokojenih Javnin nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, dognati imena vseh društev upokojencev, ki morda še obstojajo v enem ali drugem kraju Slovenije, se naprošajo vsa društva, tudi če niso dobila pismenega povabila, da po šljejo na anketo svojega poblaščenega odposlanca.
*	Uradi komisarja oblastne samouprave ljubljanske oblasti v Kranjski hranilnici imajo od 13. t. m. dalje namesto starih telefonskih številk (2626, 3433, 2420) nove telefonske številke, in sicer- 2481. 2482, 2483, 2484 in 2485. Pripominjamo, da se nahajajo v poslopju Kranjske hranilnice poleg denarnega zavoda Kranjska hranilnica še na slednji uradi oblastnega komisarja: predsedstvo, občinski oddelek, zdravstvo in do-brodelstvo, oddelek za socialno skrbstvo, oblastna finančna uprava, oblastno računo vodstvo z blagajno, registratura. ekspedit in ekonomat
*	Smrt uglednega rojaka v Ameriki. Na svoji farmi v Clarendon Hillsu pri Cnicagu je 28. avgusta letos umrl g. Jože Zavert-nik, pionir Slovenske narodne podporne jednote in dolgoletni urednik slovenskega dnevnika »Prosveta«, ki že 22. leto izhaja v Chicagu. Umrl je deveti dan potem, ko ga je zadela kap na desni strani telesa. Zadnje tri dni je ležal v nezavesti in končno podlegel. Zapušča soprogo, šest sinov in eno hčerko. Truplo so prepeljali v Chi cago, kjer je bilo upepeljeno v kremato-riju na češkem narodnem pokopališču. Pokojnik je bil rojen leta 1869. v Šofljici pri Ljubljani. Tri leta star se je s starši preselil v Ljubljano, kjer je dovršil nižjo gimnazijo, potem pa stopil v voino mornarico, v kateri je služil sedem let. Iz mor. narice se je vrni! v Ljubljano, kjer je dobil službo na železnici, leta 1903. na se je izselil v Ameriko, kjer se je posvetil novinarstvu. Več let je urejeval »Glas svobode«, pozneje pa skoraj do svoie smrti veliki delavski dnevnik »Prosveto«. Za delavstvo si je pridobil velike zasluge.
♦Potujoča higijenska razstava v Ljubljani opozarja interesente, da čimprej pošljejo prijave za namestitev, oziroma zahtevajo tozadevne pogoje, da bo vodstvu mogoča časovna razporeditev po želji prijav-ljencev. Razstava, združena s filmskimi predavanji bo ostala v vsakem kraju 8 dni. Za predavatelje, prevoz razstave in tiskovine skrbi Higijenski zavod v Ljubljani, na katerega je tudi nasloviti dopise v zadevi namestitve razstave.
*	Umetnfško-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dnedeljo 15. t m. izlet v Prekmurje. Odnod iz Ljubljane v nedeljo 15. t. m. ob eni po polnoči z brzovlakom v Maribor. Odtod z avtobusom točno ob petih preko Slovenskih goric v Prekmurje. Pri Sv. Miklavžu v Slovenskih goricah sv. maša. Pot bo vodila preko Zg. Radgone-Tišine-Murske Sobote. Sela Mar-tjancev, Bogojine, Turnišča. Beltincev itd. v Maribor Vrnitev s potniškim vlakom ob 10. zvečer v Ljubljano. Vodil bo g. spomeniški konservator dr. Štele. Število udeležencev je že zaključeno.
*	Pomlad v iesenl. V železničarski naselbini v Maksimiru pri Zagrebu vzbuja mnogo pozornosti hruška, ki je vsa pokrita s cvetjem pomladi. Med cvetjem se opaža že zarodek novega ploda, ki pa seveda ne bo mogel dozoreti.
*	Zatvoritev koč SPD. SPD javlja, da se bodo s 16. t. m. zatvorile naslednje koče: Koča na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in Koča na Kokrškem sedlu. Za posetnike Ojstrice služi stalno odprta, ne-oskrbovana Kocbekova koča na Molički planini Tillerjeva in Piskernikova koča v Logarski dolini ter Celjska koča v Celjskem pogorju so vse leto oskrbovane. Koča na Kokrskem sedlu pa bo še nadalje oskrbovana ob lepih dnevih v sobotah in nedeljah ter praznikih.
*	Smrtna kosa. V Mengšu je umrla gospodična Berta Kane, hčerka tovarnarja g. Alojzija Kanca. Smrt jo ie ugrabila v najlepši mladosti 21 let. Jutri ob 16. jo po-lože k večnemu počitku na farnem poko-
pališču pri Sv. Mihaelu. Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalje. * Brezplačno prejme po en letnik
»Zdravja« od 1925. dalje, dokler traja zaloga, vsaka javna društvena knjižnica v Sloveniji Za dobavo zadostuje dopisnica z društvenim žigom in podpisom predsednika, naslovljena na list »Zdravje«, Ljubljana, Zaloška cesta 2
Dr. Fr. Debevec
ordinira od li do 21. septembra le dopoidne od 11. do pol 1.
__inee
Na restavracijskem vrtu v »Zvezdi« bo v soboto in nedeljo, 14. in 15.
p ii e s
ob priliki petletnice Cvirnovega kapelnikovanja pri Krapežu.
Danes otvoritev serije! — Premijera sovjetskega filma.
Oni, ki žive od ulice
V«iWMh — pretresljiva slika iz polsveta, iz življenja naj-(bednejsin, ornii, ta žive na ulici .in od nje, — sKIka velemestnega življenja v danaSnjj sovjetski Rusiji!
Veronika Bušinskaja — Fjodor Nikitin v gl. vlogahT
Mladini neprimerno! Pomnožen orkester! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal. ---
*	Pesek zasul dva otroka. V Dubravah na Hrvatskem se je pretekli torek pripetila grozna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Štiriletni Pavle Lepešič in njegova dve leti starejša setrica sta se igrala pri jami, kjer kopljejo pesek. Nenadoma se je vsula na otroka velika plast peska in ju zasula. Materi, ki je nesrečo opazila, se je posrečilo, izkopati iz peska svojo hčerko še živo, sin Pavle pa je bil že mrtev. Proti materi je uvedena preiskava zaradi neza dostnega nadzorovanja otrok.
*	Pogreša se. Čevljarski pomočnik Vin-ko Studen iz Sebenj pri Tržiču se je te dni podal Peš na pot v splošno bolnico v Ljub. Ijani. Kakor se je ugotovilo. Vinko Studen ni prispel v bolnico, a se tudi ni vrnil do-mov. Domneva se, da se mu je pripetila nesreča ali pa je morda postal žrtev zločina. Pogrešanec je 23 let star. majhne postave, ima rjavo obleko ter črne lase in istotake oči. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da obvesti o tem njegovega oče-ta Jakoba Studena, posestnika v Sebenju 1 pošta Križe pri Tržiču.
*	Obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
*	Kopališče Krapinske toplice se je po 1. t m. ponovno popolnoma napolnilo s kopališkimi gosti. Pretežni del posetnikov je iz Avstrije. Med mnogimi drugimi gosti se nahajajo sedaj v kopališču: g. prof. dr. Lukman iz Ljubljane, prof. dr. Hohnjec, bivši narodni poslanec iz Maribora, g. Anton Sablich, avstrijski konzul s Sušaka, ga. A. Gangl pl. Enrenwerth. vdova po ministrskem svetniku iz Celovca, g. Edvard Frykberg, industrijec s soprogo iz Zagre ba, ga. Mary H. Heinz, zasebnica iz Zagreba, Don Bare Poparič profesor iz Za greba, dr. Samuel Lorand, zdravnik iz Bi-hača, gosp. Rudolf Rumpel, polkovnik iz Weisskirchna, g. S. VVeinberger. veletrgo-
| vec iz Zagreba, g. Albert Bliih. industrijec iz Karlovca itd. Za prihodnje dni so najavljeni še mnogi gostje iz domače države in inozemstva. Vsako soboto in nedeljo igra izredno dober salonski orkester iz Zagreba. Ob nedeljah se prirejaio 'ombole in zabave. Momentano gostuie -nani iiu-zionist in transformator Fregoli Retta 6t Fattima v koncertni dvorani. Pred nekaj dnevi je imel mali moški zbor hrvatskega pevskega društva »Kolo« iz Zagreba* prav uspel koncert. Odlični pevci pod vodstvom g. Hangija so bili burno pozdravljanj c>d kopališke in domače publike. Znižane ne, ki veljajo od 1. t. m. za vsakega gosta, zlasti pa znatni popusti za državne in ob. činske uradnike, upokojence, duhovnike itd. ter priljubljene in cenene 20dnevne pavšalne kure so vzrok, da prihajajo dan za dnevom novi gostje. Vreme je zelo po-voljno in podoba je, da se bo kopališka sezona v polnem teku podaljšala do pozne jeseni. Po koncu vojne je v tei kezoni doseženo rekordno število posetnikov.
* Krvav poboj med sordniki. Grozno prelivanje krvi se je preteklo soboto pripetilo v obmejni črnogorski vasi Osječu-rici ob cesti Risanj-Nikšič. Omenjenega dne bi se imela izvršiti delitev posestva med dva brata, med katerima je že ponovno prišlo do nudega prepira. Delitev je vodi! župan občine Grahovo s svojim tajnikom. Pri delitvi živine je prišlo med bn-toma do srditega spora. Eden izmed bratov je začel streljati z revolverjem. Župan, njegov tajnik in žena drugega brata so na mestu mrtvi obležali. Morilec ie bil aretiran.
h ' »nbliane
u— »Nova Ljubljana«. Pod tem naslovom je izdelal g. Henrik Lindtner intere-saritno brošuro, ki razpravlja o gospodarskem in finančem problemu mestne občinske uprave te- o stanovanjskem problemu Ljubljane. Brošura vsebuje mnogo novih vidikov ter je pisana v zdravem kritičnem duhu. S pridom jo bodo čitali vsi. ki se zanimajo za razvoj našega mesta. Brošura stane 15 Din ter se dobi pri pisatelju (Bleiweisova c. 11) in v Narodni tiskarni. Na Lindtnerjeva zanimiva izvajanja se še povrnemo.
u— Bitka pri Falklandskih otokih. S tem
grandioznim filmom, ki je delo angleške filmske industrije, bo otvorila iutri ZKD serijo svojih poučnih in zgodovinskih filmskih predavanj. Film nam kaže grozote pomorske bitke, junaško borbo in heroični pogin nemške mornarice. Prva predstava bo v Elitnem kinu Matici jutri ob 14.30 popoldne; ponovil se bo isti spored še v nedeljo 15. t. m. ob 11. dopoldne.
u— Sokol L vabi članstvo, da se udeleži župnega zleta na Viču 15. t. m. Člani, ki Imajo slavnostni kroj, se zbero v kroju omenjeni dan ob 13.50 pred Mestnim domom, od koder bo skupen manifestačen odhod na Vič. Bratje in sestre, vsi 15. t m. na Vič, kjer bosta slavila tamošnje dru* Stvo in župa svojo dvajsetletnico. Odbor.
u— Ljubljanski Sokol. Obveščamo te. lovadce, da bo odslej redna telovadba č'a-nov vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 21. do pol 22. v telovadnici in ne več
na letnem telovadišču. Redna telovadba ženskega naraščaja se bo začela ▼ soboto 14. t m. ob 18. na letnem telovadiščn.
Redna telovadba ženske dece v torek 17. t. m. ter bo ob torkih in sobotah od 17. do 18. na letnem telovadišču.
u— Sokol II poziva svoje članstvo, da se udeleži župnega zleta, ki bo v nedeljo 15. t. m. na Viču. Udeležba za vse članstvo obvezna. Zbirališče v krojih ob 13.45 pred Mestnim domom.
u— Opozorilo davkoplačevalcem. Sna-ženje uradnih prostorov davčne uprave za mesto Ljubljana (Vodnikov trg 5) bo 13„ 14., 16. in 17. L m. Dne 13. in 14. t m. se bodo čistili poslovni prostori blagajne. 16. in 17. t. m. pa priredbeni prostori davčne uprave. Zato posluje računovodstveno-blagainiški oddelek 13. in 14. t. m., priredbeni oddelek pa 16. in 17. t. m. le v nujnih primerih. Davčni zavezanci, ki nočejo 13 ali 14. t. m. poravnati svoje davčne obveznosti. se vabijo, da to store potom poštnih položnic, katere dobe v navedenih dneh pri davčni upravi.
u— Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na župni zlet Ljubljanske sokolske župe, ki bo v nedeljo 15. t. m. na Viču. Zbirališče za članstvo v kroju ob pol 2. pred Narodnim domom, nakar odkoraka, mo k Mestnemu domu. Bratje in sestre, bodite polnoštevilni in točni!	1159
u— Organizacija jugoslovenskih etni grantov (Orjem) vabi vse člane, da se udeleže prireditve društva »Soče« v nedeljo 15 t. m. v »Raininghausu« v Sp. Šiški.
u— Obletnica Cvirnovega Jazza. Prejeli smo: Redek jubilej bo slavil v soboto 14 t m. zvečer od 19. naprej na vrtu restavracije »Zvezda« slavni gospod Cvirn. Tega dne namreč poteka pet let, odkar se s svojo blagodonečo godbo udeistvuje ob strani očeta Krapeša. S tem je seveda podan ti-tulus za primerno proslavo, kar se bo tudi zgodilo in bodo še plesalci prišli na svoj račun, ker bodo imeli ta dan kakor tudi v nedeljo, torej kar dva dni. Priliko brusiti svoje podplate ob zvokih Cvirnovega Subi lejnega jazza. No, pa iskreno vabljeni vsi prijatelji obletnice, godbe in plesa.
u— Huda nesreča pri delu. 32-letna Ma-rija Jeršinova z Rudnika ie prišla včeraj zjutraj na obisk k neki bolni prijateljici v Florjansko ulico. Hotela ji je pomagati in se je malo pred poldnem odpravila v drvaf-nico, da ji naseka drv. Pri sekanju pa ji je po nesreči spodletela sekira in si še Jeršinova presekala desno nogo v stopalu. Presekala si je kost, žile in kite ter so jo morali močno krvavečo nemudoma odpe. I jati v splošno bolnico
u—Nesreča na cesti. Na Rudniku se je pripetila predsinočnjim huda nesreča. Okrog 18.30 je hitela 8-Ietna učenka Silva Koroščeva od doma čez cesto v bližnjo trgovino a je izza ovinka tisti hip pridrvel neki avtomobil. Deklica se je zaletela z vso silo v blatnik avtomobila, ki jo je vrgel po cesti Ponesrečenko, ki je dobila zaradi sunka hude poškodbe, so morali pre peljati v bolnico, kjer jo skušajo ohraniti pri življenju.
u— Opeharjena služkinja. Služkinja Fra. nja Podlogarjeva je prišla v Ljubljano, kjer je služila pri raznin strankah. Pred nekaj tedni je spremenila mesto in se nastanila pri nekem Emilu F. na Dunajski cesti. Pri vstopu v službo mu je izročila par sto dinarjev, d? jih shrani. Te dni na je Podlogarjeva službo odpovedala in terjala gospodarja tudi za shranjeni znesek, toda gospodar ji ni dal denarja in ii je ostal dolžan zraven tega še zaslužek za pol meseca. Podlogarjeva se je zatekla v zavod sv. Marte in je pozneje ponovno terjala svoj denar. Ker pa do denaria ni mogla priti, se je slednjič obrnila na policijo, ki je ugotovila, da njen bivši gospodar nimi nikake službe in ta ji je shranjeni znesek enostavno poneveril. Zadeva se bo obravnavala pri sodišču.
u— Prebrisana sleparka. Žrtev pretkane sleparke je postala mala Zdravka Vaišlo-va, ki je prodajala za svojo mater Antonijo na trgu razne čipke. Pred nekai dnevi sa ji je približala neznana, okrog 40 let stara ženska, baje precej rejena in srednje postave, ki je govorila gorenjsko narečje. Ženska, ki je imela s seboj malo pleteno košaro, je izvabila Vajšlovo v vežo fran« čiškanskega samostana, kjer ii je mala Zdravka razkazala čipke. Neznanka si je izbrala najlepše in dejala, da jfa ponese pokazat neki gospe, ki da bo pokupila vse najlepše. Odnesla je čipk za 1850 Din vrednosti, vendar se ni več vrnila. Vaišlov* je pozneje zadevo prijavila policiji, ki pa sleparko zasleduje brezuspešno.
u— Kaznovana zaupljivost Lastnico delikatesne trgovine Cecilijo H. na Zaloški cesti je posetil pred dnevi neki mladenič, ki ga je poznala še kot bivšega vojaka v vojni bolnici. Mladenič je prišel k njej ves razburjen in ji pričel pripovedovati, da je nastopil sedaj v imenovani bolnici civilno službo, a da je imel smolo, ker ie tekom noči odnesel nekdo bolnemu vojaku civilno obleko, ki mu jo mora plačati sedaj on. Zaradi tega je mladenič nujno zaprosil trgovko, da mu posodi 500 Din. ki da jih bo vrnil že v nekaj dnevih. Natvezil ji je dalje, da ima prejeti v kratkem 60.000 Din dote, ker je prevzela doma posestvo njegova sestra. Trgovka je sleparju verjela in mu res izročila 500 Din. Ker pa fanta tudi čez dneve ni bilo na izpregled, se Je trgovka informirala ter izvedela, da je nasedla prebrisanemu sleparju. Imela pa Je vendarle srečo, da je ugotovila njegovo ime. Tiček se zove Anton Hočevar ter J» doma nekje iz okolice Novega mesta. Podjetnega sleparja zasledujejo orožniki.
u— Vlom v shrambo Snažilec oken Viktor Trapečar, stanujoč v poslopju bivšega kina Tivolija, je prijavil, da ie neznan človek vdrl v noči na 12. t m. v njegov« shrambo na dvorišču ter mu odnesel tri srnie kože ter netal drugih krp. ki jih potrebuje za čiščenje šip.
u— Z deklico ie kramllai. Usnjar FTance M. s Sela se je seznanil predsinočnjim % neko Faniko, ki jo je povabil v gostilno.
Kino LJUBLJANSKI DVOR RIF in RAF kot pilota
Vesela Igra.
Oba sta prijetno kramljala skoro vso dolgo noč in zaključila pogovor v neki kavarni v Kolodvorski ulici. Pozneje je Fa-nika neznanokam izginila, na kar je malo pozneje ugotovil France, da je z njo vred šla tudi njegova fepna ura. Opeharjene«, je javil zadevo policijo.
Iz Celja
e— Iz celjske bolnice. Na ooslediuah hude poškodbe na glavi je umrl v celjsri javni bolnici 20-letni delavec Josip Tkalec, doma s Huma na Sutli. Piedvčerait. njim pa ie umrl za škrlatinko 3-mesečm sla delavca Alojzij Rakun iz Rečice ob Savinji.
e— Senzacija za celjsko kinematograf* sko publiko. Celjski Mestni kino predvaja od včeraj dalje do nedelje znani krasni velefilm »Divna laž Nine Petrovne«, si je bil pred meseci izglasovan v Julijanskem Elitnem kinu Matici kakor tudi že popiej v raznih mestih Jugoslavije za najlepši film sedanjosti. Zanimanje celjske kinematografske publike za film ie veliko.
e— Incident v mestnem parku. Predvčerajšnjim popoldne sta se pripodila na svojih kolesih po glavni aleji mestnega parica dva mlada kolesarja, ki ju je mestni paznik ustavil, ker je vsaka vožnia tamkaj prepovedana. Eden kolesarjev ie >obeg-nil, dočim je drugi paznika deiansTco napadel in skušal s kolesom pobegniti. Pazr.ik je mladega nasilneža le s težavo ukrotil in ga odvedel na policijo, kjer so ugotovil: njegovo identiteto. Izdal je tudi svojega tovariša. Bila sta 18-letni mesarski pomočnik Karel S. iz Štor in nekaj let mlajši čevljarski vajenec Martin M. iz Laške vasi prt Sv. Lovrencu.
— Tatvina ali Izguba. V CeHe je pr;?a po opravki/1 v sredo 22-letna kmetica Aa* Kužnerjeva iz Virštanja. Na hraiu je imela koš, v njem pa več malenkosti in v žepni robec zavitih 6 bankovcev oo ,00 Din. Kmalu popoldne je stopila v neko trgovina na Glavnem trgu, da si nabavi nekai Potrebnih stvari. Ko ie blago izbrala, e je spomnila, da ima robec z denarjem v košu, ki ga je pustila pred vrati trgovine na hodniku. Na veliko presenečenje oa v koša ni več našla robca z denarjem. Najbrže je spreten tat izkoristil ugodno Priliko in ie odnesel dober plen. Mogoče pa je tudi, di je dekle denar kje v mestu izgubilo.
e— Tat s Savinje aretiran. Predsinočnjim je bil aretiran v Preše.novi ui;cf 22-letni brezposleni delavec Milan Am.ii!, ki se je že dalje časa potikal orez zaslužka in stalnega bivališča po Celju in bližnji okolici. Ker je odgovarjal opisu tatu, ki je v ponedeljek popoldne ukradel nekemu ko. palcu ob Savinji srebrno žepno uro, ga je zaslišujoči nadzornik nekoliko atrežje prijel. Fant je najprej tatvino zanikal, pozneje pa je zašel v protislovja in ie končno zbegan priznal, da je res ukradel omenjeno uro in jo v torek prodal za 100 Din nekemu sodarskemu mojstru v *asi Trose-niško v daljni celjski okolici. ?zročen le bil sodišču.
Iz Maribora
a— Veliki župan dr. Schaubach se je vrnil z letnega odmora in je zopet prevzel uradne posle.
a— Maribor in glavna skupščina Ciril-Metodove družbe. Ponovno se ie naglašala potreba, da naj bi bil zaradi velike važnosti naše severne meje od Kozjaka tja do Radgone izvoljen v glavni odbor CMD oz. v družbeno vodstvo človek, ki so mu tamkajšnje lazmere dobro znane. Moška CMD podružnica v Mariboru je na svoji seji dne 30. avgusta soglasno postavila v to svrho kandidaturo sreskega šolskega nadzornika g Ivana Tomažiča, nedvomno najboljšega poznavalca naših narodnostnih razmer ob severni meji ter obenem agilnega in požrtvovalnega delavca. V interesu glavnega vodstva družbe in posebno poživljanja raznih v mrtvilo zapadlih podružnic je vsekakor, da Maribor končno vendarle dob! svojega zastopnika v družbinem vodstvu in upamo zato, da mariborski delegati s svojo zahtevo na letošnji glavni skupščini CMD v Kranju ne bodo naleteli na odpor.
a— Krstna slava Udruženia rezervnih oficirjev in bojevnikov, sekcija Maribor se bo vršila v nedeljo 15. t: m. Ob 11. dopoldne bo na vojaškem vežbališču pri magdalenskem parku parastos za junake padle na solunski fronti, v soboto na predvečer krstne slave pa bo v veliki dvorani Uniona svečana zabava s plesom. Člani naj se udeleže zabave 14. t. m. v temni obleki z znakom, parastosa v nedeljo dopoldne pa v uniformi z ešarpo in belimi rokavicami.
a— Strelske tekme v Radvaniu se nadaljujejo z nezmanjšanim zanimanjem in bedo danes zaključene, nakar bodo jutri razdeljene nagrade. Pri lovskem streljanju so dosegli najboljše rezultate: Ludvik Sparowitz iz Maribora 181. Anton Gorup iz Zagreba 179, N. Selanec iz Zagreba 163, Srbovoj Vratunski 140, dr. Hugon Robič iz Maribora 115, Dragan Jalčič iz Zagreba 111 točk. Serije strelov še ni izpopolnil g. Kanič. Pet strelcev z največjim številom točk si pribori naslov mojstrski strelec 1929, a najboljši med njimi bo državni prvak v lovskem streljanju 1929.
a— Smrtna kosa. V Mariboru je umt-la v sredo zvečer v 80. letu starosti gospa Franja VVagner, vdova po stolnem orga-nistu in glasbeniku. Pogreb se bo vršil danes ob 16. iz mrtvašnice mestnega poko-pališča na Pobrežju.
a— Jakopini v Slov. goricah v kletki Nedavno smo poročali, da so neznani lopovi v Sv. Juriju v Slov. goricah oplenili stanovanje učiteljice gdč. Line Cončeve. Kakor mravlja je par let izpopolnjevala svoje stanovanje z raznimi izdeiki ročnih del, obleko in drugim, a zločinska roka jI je čez noč odnesla vse in pustila samo goli les. Vlomilci so poselili tudi Sv. Marjeto ob Pesnici, kjer so izvršili dva uspeš-
M ■doma, dočim se Jim Jo tretll ponesre-SL Orožniki so bili ves čas marljivo na <ieln, da Izslede to nedvomno dobro organizirano tatinsko tolpo. Ln sreča jim je bila mila. Neka učenka, ki je šla mimo čevljarja Brusa pri Sv. Juriju, je videla, kako so tamkaj nakladali zaboje na avtomobil. Pri tem delu je pomagala neka ženska, ki je imela na sebi ukradeno obleko učiteljice gdč. Cončeve. O svojem opazovanju je takoj obvestila orožnike, ki so čevljarja Brusa aretirali in izročili v zapore. Avtomobil s rabo ji pa Je seveda že v Avstriji. Tja so lopovi spravljali ukradeno blago pod imenom — stara obleka. Orožniki nadaljujejo preiskavo ln je pričakovati v kratkem še nadaljnjih aretacij, ki bodo pojasnile še ostale vlome v Slov. goricah.
«— Na progi Marlbor-Rogaška Slatina Je avtobusni promet, ki se je vršil dosedaj ob nedeljah in praznikia, radi zaključka sezone z današnjim dnem ukinjen.
a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo vojaška godba.
a— Tombola Udruženja Jugoslovenskih leleznlčarjev v Mariboru, ki bi se imela vršiti v nedeljo 15. t, m. na Trgu svobode, le preložena na nedeljo 6. oktobra.
a— Aretiran tat. Včeraj je bil v Mariboru aretiran dimnikarski pomočnik Avgust Ambrož na podlagi tiralice, ki i o je izdala orožniška stanica v Prelogu pri Cakovcu. Ambrož Je namreč dne 12. sept. oplenil stanovanje RozaliJe Glavine v Prelogu, kamor Je bil prišel prosit dela. Gospodinja, ki vodi dimnikarsko obrt, mu ni mogla ustreči, pač pa je brezposelneža pogostila, dala mu je večerjo ln mu ponudila tudi prenočišče. Toda nehvaležni Gustl ie v noči pokradel lz spalnice razne obleke in oškodoval gostoljubno gospodinjo in njene po-močnike za 2500 Din ter izginil brez sledu. Končno je bil aretiran v Mariboru, kjer bo moral s postom in trdim ležiščem odplačati svoj dolg.
Iz Kranja
f— Francoski tečaji. Tukajšnji francoski krožek namerava uvesti redtie tečaje francoskega jezika. Kot učitelja so pridobili nekega rojenega Francoza iz Ljubljane, ki bo poučeval po Berlitzovi metodi.
r— Visoka inšpekcija. Včeraj dopoldne je dospel z avtom v Kranj general Kosta Vujičič, komandant celokupne žandarmeri-je iz Beograda. Inspickal je orožniške oddelke, ki so nastanjeni v mestni hiši, generala je sprejel narednik g. Zore. General Vujičič se je nato odpeljal proti Bledu.
t— Izlet trgovskih nameščencev na Koroško. Pomočniški zbor tukajšnjega trgovskega gremija priredi v nedeljo za svoje člano izlet na Koroško. Z dvema avtobusoma podjetja PaaT se bodo odpeljali preko Jezerskega v Celovec in Vrbsko jezero. Trgovski gremij je votiral za izlet 1000 Din podpore.
Iz Kamnika
ka— Občinska seja se bo vršila v ponedeljek 16.. t m. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, kakoT naprava kopališča, nakup sveta za meščansko šolo, razprava o proslavi 7001etnice mesta Kamnik.
ka— Živinski sejem, ki se je vršil v torek v Kamniku, je bil prav slabo obiskan — smamenje, da primanjkuje ljudem denarja.
kaj— Mehanična delavnica Kregar & Faj-diga se je iz svojih dosedanjih lokalov preselila v nove prostore na Grabnu
ka— Poštni lokal v našem mestu nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Vse skupaj ie tesno stisnjeno v enem samem prostoru, Ki je nizek in slabo razsvetljen. Prav tako je nemogoča telefonska celica v tem prostoru, ker vsak pogovor čuje polno ljudi, ki prihajajo na pošto. Tudi poštno osobje zelo trpi pod omenjenimi okolnostmi. Prosimo poštno upravo, da se pobriga za druge prostore.
Iz Tržiča
6— Lfubeznjiv sopotnik. V soboto je peljala kmetica L. izpod Kranja v Tržič svoje pridelke naprodaj. Bilo je zgodaj ejutraj in še popolnoma temno. Na Pivki je prijezdil iz gozda cigan in spremljal voz več sto metrov daleč. Kmetici je postajalo vroče okoli srca in rada bi se bila znebila neljubega spremljevalca. Zato je ustavila konja. Osorno jo je cigan nahrulil, zakaj je ustavila. Ta pa mu je dejala, da hoče počakati svoje tovariške, ki vozijo zadaj. »Nikogar ni zadaj«, je zavpil cigan in še zaklical proti gozdu. »Neža, zdaj pa le!« Kmetica se je tako prestrašila, da je udarila z vso silo po že močno utrujenem konjičku in ga pognala na dobro voljo na prvo dvorišče kmeta, ki ga le na videz pozna in ki tudi vozi na trg v Tržič. Cigan je oddirjal jadrno in je na vso moč žvižgal na svojo piščaljko ter vabil ali svaril nekoga. Cujemo, da se taki nočni dogodki prav pogosto dogajajo našim kmeticam, ki so pa tako čudne, da jih ne prijavljajo orožnikom, ki bi gotovo storili svojo dolžnost in poiskali cigansko nadlogo.
č— Riziko dela. Žagar drv na motorni cirkularki Fran Urši S je po nesreči zašel z desno roko pod žago, ki mu je skoro dobesedno odrezala na desni roki kazalec in sredinec, manj ranila pa palec in mazinec. Imenovani je bil že pred dvema letoma tako nesrečen, da mu je ista žaga pokvarila prstanec in sredinec.
č— Nepridipravi. V soboto je tržiško orožništvo aretiralo tri mladeniče. A., L. in Š., ki so osumljeni posilstva neke deklice. Bili so na čevljarski veselici, kjer jih je alkohol tako prevzel, da so hoteli na ta ostuden način zaključiti zabavo. Poleg tega
J« A. osumljen, da je n« Kofcah Izmaknil nekaj denarja.
č— Tržiška nedelja beleži izlete na vse strani. Pet avtobusov je peljalo preko sto izletnikov na Bled na kmečki praznik. Sokoli so pohiteli na Jesenice, Društvo delovodij je i zletelo v Borovlje preko Ljubelja, vlaki so odpeljali v Ljubljano na velesejem In na Rakovnik velike množice ljudi, tako da je Tržič sam izumrl kakor že dolgo ne.
Dobro in zlo s Krškega polja
Leskovec pri Krškem, 11. septembra.
Krško polje je zdaj te dni v razpoloženju dobre letine. Posebno Leskovčani, ki so nekak mali center te izrazito poljedelske pokrajine, in venec okoliških naselij so zadovoljni, ko izkopavajo krompir, glavno hrano našega kmeta.
Letos je krompirja toliko, da ne vedo, kam ž njim.
Prav radi bi ga oddali po 3 krone kilo
—	tu računajo še mnogi na krone, — pa ga še nihče ne kupuje.
— »Letos pa bodo naši prašiči — gospodje, ker se bodo redili ob samem debelem krompirju« hite dopovedbvati zgovorne Le-skovčanke in Poljanke, če navežeš z njimi razgovor.
Kakor kaže dobro krompirjev pridelek, pa ne bo kaj prida z ajdo. Dežja ni, čeprav si ga ves okraj že močno želi. Pa še nekaj težav ima naša soseska: Kurja kuga razsaja. Res! Kurja kuga je začela zadnje čase moriti nedolžne piščance. Najprej postane »pi-cek« — kakor pravijo kokošim tu pri nas
—	ves pobit. Glavico si zarije v perje, ne mara nič za hrano; dan ali dva kasneje pa ga najdejo kje za d'rvmi ali hišo — nepremično ležečega.
Razven »kurjih« težav pa zadevajo naše ljudi še hujše težave. Pred dnevi je — kako, še zdaj ni pojasnjeno — izbruhnil v Kalcih požar. Vaščanom so pogorela gospodarska poslopja, rešili so si le hiše. Naši gasilci so bili prvi na mestu. Sploh se ti naši pridni vojščaki sv. Florijana vedno zavedajo svoje naloge.
Ob tej priložnosti omenjamo, da bi bilo primemo posvečati več pozornosti zavarovanju poslopij zoper požar. Večina streh
—	po okolici je kritih s slamo, majhna iskra razplamti vso hišo v gorečo bakljo; gašenje pa ob pomanjkanju vode ne obvaruje vse škode.
Ljudje so nadvse zadovoljni z novo redno avto-zvezo: Krško-Novo mesto, ki vozi skozi Leskovec, kjer je postajališče pred trgovino g. Leona Butkoviča. Potniki bi želeli le še, da bi vozil avto prav izpred kolodvora m ne še le od mosta. Morda bo uprava avto-podjetja upoštevala še ta nasvet.
! n!h fcMwv, so na domačih tleh vsakemu nasprot-! ti.fcu nevaren tekmec in hi mogli t maio sreče odločiti tekmo v svojo korist m a za®o®wvšti s
4etm eno izmed obeh navedenih prehodnih daril, kakor so si priborili pred leti pokal ljubljanske Svobode. Cas in kraj odi®ranja pnv« tekme bomo objavili naknadno.
Službene objave LNP
Oz seje pori. odbora z dne U. 9. 1929.)
Za nedeljo, dne IS. t. m. se določajo na igrišče ASK Prknorja naslednje tekme: dopoldne Ob 8.30 Slavija : Natakar Gprv.),
ob 10jI 5 Reka rez. : Krakov® rez. (prv.) popoldne ob 14.45 Reka : Krakov« (pnv.)
ob 16-30 Primoirje : Herar&s (pokalna).
Sfcižba: dopoldne službujoči odbornik LNP g. Flori ančič, bla-gajno SK Natakar in po 3 reditelji vsakega kluba. Popoldne blagajniški nadzor g. inž. Kniljiš in ASK Pršmorje, red&teljski nadzor g. dr. Gruden in po 3 redite!.ji vsakega kluba. Nastop službe pol ur« pred pričefttom prve tekme. —
V smislu sklepa upravnega odbora z dne 10. ■t. m. sia se Kuba Hermes in Svoboda sporazumela, da namesto odSgranja te pokalne tekme, ki je onemogočena zaradi pomanjkanja terminov, določi semifirnailista žreb. Zaradi žreba izpade ia nadalmega tekmovanja SK Svoboda.
Odobrijo se za IS. t. m. prijateljske tekme: Amater : Svoboda (LJubljana) v Trbovljah in SK Olimp : Žefezmčar (Maribor) v Celju. Sled-
Šport
Lahkoatletski dvomateh Ilirija : Primorje
V soboto popoldne in nedeljo dopoldne se bo vršil na igrišču Ilirije lahkoatletski dvoboj med Ilirijo in Primorjem med dvema najmočnejšima lahkoatletskima kluboma Slovenije. Match bo sigurno vzbudil zanimanje naše širše športne publike, ki sicer ne zahaja k lahkoatletskim prireditvam v takem številu, kot bi ga ta <?rana športa zaslužila, že z ozirom na rivaliteto, ki vlada med obema kluboma; gotovo pa bo match nudil tudi mnogo ostrih bojev v posameznih disciplinah, ker so moči obeh klubov precej izenačene. Program in natančno uro pričetka še objavimo.
o)a se smatra ko« druga poskusna tekma za sprejem SK OKmpa kot rednesa člana JNS.
Verilkara.jo se igr-aSc!: s pravico nastopa dne 21. t- m. za ZSK Hermes: Kačič M0an, Usnek Josip; za SK Jadran: Mas!e Aadro; za SK Kra-fcovo: Pajnič Josip, Bajda Izidor; za SK Natakar: Pefcrič Alfred; za SK Svoboda (Ljubljana): Popovič Danijo; za Attetik SK: Mešiček Milan. Daije s praivšoo nastopa dne 14. t. m. ta SK Natakar: Pip Ivan.
Ma podtagi § 10. o. p. JiNS se dcKvotjaije z današnjim dneim igr. HSnko Glaviču nastopanje v prijateljskih tekmah za ZSK Hermes. — Nadaljnji sklepi posl. odbora slede. — Tajnik II.
SK Ilirija (Lahkoatletska sekcaa). Naslednji atleti naj bodo v soboto popoldne ob 14. brezpogojno na igrišču: Paivšič, Stepišnik I. in ., Vidmar, Haibič, Kumer, Sooikal, Špom, Tinta, Gre-gotka, Zupančič, Režek, Outrata, Banko, Do-bovšek, Jesltt, Rotai, Schifirer, Režek B., We!d-mao, Rak, Itovar, Smersu. Odbor apelira na vse člane, da bodo točai m disciplinirani.
SK KraJtovo. Močo; ob 20. se bo vrši! članski sestanek v gostilni »Usenikc, Borštnikov trs, zaradi razgovora v predstoječih prvenstvenih tekimah. Prosičo se posebno igralci rezerve. —
SK Graiika. Danes, dne 13., ob 6. uri se bo vršil trening, katerega se morajo brezpogojno udeležiti sledeči igralci: TrSan, Kofartč, Kadonc, Korbar, Pukl, Skalar, Slede,	Seinaa,
Stehr, Kmetiič, Bremen, Pelicom, Mihelič, Wohl-rou/th, Kataivič. — Načelnik.
Gospodarstvo
Plenarna seja Zveze trgovskih gremijev
Ljubljana : Murska Sobota
Reprezentančna medmestna hazenska tekma
Letošnja revna hazenska sezona bo dosegla z nedeljsko medmestno tekmo Ljubljana : Murska Sobota svoj višek. Ta tekma, za katero vlada že danes največje zanimanje v vseh športnih krogih, bo prvo srečanje obeh reprezentanc.
Mursko Soboto bo zastopala kompletna družina Mure, ki slovi kot ena najjačjih v naši državi. Družina Ljubljane pa bo sestavljena iz igralk Ilirije in Atene. Dobra forma igralk obeh strani nam jamči za prvovrstno športno prireditev. Nedeljska igra nam obeta izredno zanimivo in ostro borbo, katere izid bo odločal, katera družina se bo borila v finalni tekmi z Beogradom za dragoceni pokal juvelirja Ste-fanoviča.
Izgledi so za obe stranki prilično enaki.
V	kolikor so vrata Murine družine bolje zavarovana z izvrstno Cimpermanovo, toliko boljši napad in krilsko vrsto ima Ljubljana. Poleg tega igra Ljubljana doma in pred domačo publiko, kar je zanjo vsekakor pomembna prednost.
Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 16.30.
V	predigri nastopita dve nogometni moštvi.
Tekmovanje za darili Delavske zbornice za Slovenijo in Saveza grafičnih delavcev
V nedeljo, dne 15. t. m. se odigra n. kolo, v katerem nastopita naslednja para: v Ljubljani: SK Svoboda II, Ljubljana : SK Grafika, LJubljana; v Trbovljah: SK Svoboda I, Ljubljana : SK Amater, Trbovlje.
Svobodo H. predstavljajo kombinirana junioriji, fld bodo imeli j.ako težko nalogo napram fizično močnemu moStvu Grafike, katero se smatra v splošnem za favorita.
Tudi Svoboda I. se bo morala potruditi, bo hotela .odnesti na tujem tetcniu po^Hirrvem reziiil-tait. Aimaitetid, ki so e;no najagiilnejš&h iMW&ncajaI-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, 11. septembra 1929.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
Opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beoerad Sarajevo Dubrovnik Skopi)«
8.
Barom.
768 8
'6 .'"6
^ 9 2 7 6 y4
769*1
76 0
Temper.
15
17 17
17
23
21
03
C£
SO 80 0 60 70
60
70
Smer vetra ta brzina v m. in sek.
mirno mirno SSW 2 ESE 6 SSW 2
mirno
11
7
3 0 3
1
1
Padavine
Vrsta
▼ mm do 7. ura
Solit	76 0	21 70 miimo
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 26.8, najnižja 13.7. Solnce vzhaja ob 5.35, zahaja ob 18.17, luna vzhaja ob 16.17, zahaja ob 23.31. ^nnajska vremenska napoved za petek: Od časa do časa oblačno, možnost neviht, za padni vetrovi. Predstoječe motenje jasnega vremena bo uajbrže kmalu preSld.
V' torek se je vršila v Celju plenarna seja Zveze trgovskih grem i.ie v za Slovenijo, ki jo je vodil zvezni podpredsednik g. Josip I. Kavčič. Seji je poleg številnih delegatov gremijev prisostvoval tudi generalni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran Windischer.
V svojem uvodnem poročilu je g. Kavčič omenil, da je zveza opozorila vse merodajne faktorje na važnost uvedbe usposobljenosti za vse trgovske stroke. Ker zastopajo isto stališče tudi sorodne organizacije hrvatskih in srbskih trgovcev je mnogo upanja, da bo trgovstvo s to zahtevo v novem obrtnem zakonu prodrlo. Na resolucijo občnega zbora v Murski Soboti glede zakupnine zemljišč za ležarinske prostore na železu;ških postaja^ je prometno ministrstvo sporočilo, da zakupnin v splošnem ne more znižati, pač pa bo znižalo zakupnine na posameznih postajah na posebno prošnjo, in sicer do največ 40 odstotkov. Zveza bo s sodelovanjem gremijev pokrenila akcijo za znižanje zakupnin, zlasti tam, kjer so zelo visoke. S posebnimi predstavkami je zveza intervenirala pri prometnem ministrstvu glede zgraditve proge Hodoš — Korotmay — David-hnza v Prekmurju ter proge Poljčane — Zreče. Oba velika župana pa je prosila, da izdajo obrtnih listov dispenznim potom kar najbolj omejita in da bi v bodoče vsak, ki prosi za obrtni list, predložil usposobljenost-ne dokaze najprej pristojnemu i remi ju v izjavo, ki bi potem prošnjo predložil obrtnemu oblastvu prve stopnje. Uvedbo tesra postopanja sta oba velika župana odklonila, pač pa bosta upoštevala izjave gremijev, ki jih bodo prosilci že ob vložitvi prošnje predložili. Utemeljeno spomenico glede telefonskih razmer v Sloveniji in previsokih pristojbin je zveza poslala pristojnim ministrstvom. poštni upravi v Ljubljani ter Zbornici za TOI. Spomenico je baje ministrstvo poslalo v izjavo upravi v Ljubljani in vprašanje torej še ni rešeno.
Po daljšem poročilu o stanju trgovine, o novih zakonih in uredbah ter o aktuelnih problemih našega trgovskega stanu, ki ga je podal zvezni tajnik g. Kaiser, se je obširno razpravljalo o preizkuševalnem redu za vajeniške preizkušnje. Pri eremijih se imajo osnovati preizkuševalne komisije za vajeniške preizkušnje, ki imajo namen, dokazati, da si je vajenec tekom učne dobe pridobil toliko teoretičnega in praktičnega znanja v svoji stroki, da je sposoben za pomočnika. Vajeniška preizkušnja mora biti obligatorna ter mora obsegati teoretično preizkušnjo (iz trg. knjigovodstva in korespondence, o domači in inozemskih produkciji, o najpotrebnejšem blagoznanstvu) ter praktično preizkušnjo v trgovini kakega gre mijalnega člana, izvzemši učnega gospodarja. Če vajenec ne prestane preizkušnje, se mu mora v sporazumu z obrtno oblastjo podaljšati učna doba. Obširno se je razpravljalo tudi o reviziji socialnega zavarovanja ter zakona o zaščiti delavcev ter o potrebi ustanovitve odsekov v okviru zveze.
= Naše državne finance v L četrtletju tekočega proračunskega leta. Po podatkih, ki so objavljeni v poročilu Narodne banke za drugo četrtletje tekočega leta, so se državne finance v prvih treh mesecih tekočega proračunskega leta (april - junij) prav ugodno razvijale ter so državni dohodki presegali dohodke v istem razdobju preteklega proračunskega leta za 113.5 milijona Din. Na posamezne vrste državnih dohodkov odpadejo v primeri z dohodki v istem razdobju pret. leta naslednje vsote (v milijonih Din):
1928. 1929. neposredni davki 334.6 302.2 — 32.4 trošarine	185.1 208.2 + 23.1
takse	271.8 294.5 + 22.7
carine	381.1 391.8 + 10.2
monopoli	574.6 571.6 — 3.0
državna podjetja 660.8 730.B -f 69.5
razni dohodki_16.8 39.7 f 23.4
2424.3 2537.8 + 113.5 Kakor je iz gornjega razvidno, so se najbolj povečali dohodki od neposrednih davkov (trošarin, taks, monopolov) ter dohodki državnih podjetij. Nazadovanje, ki ga opažamo pri neposrednih davkih, pa je le prehodno, ter je nastalo zaradi tega, ker se po novem zakonu o neposrednih davkih zemljarina plačuje šele v drugem polletju.
NOGAVICE ž llGOM
Najboljše, najtrajnejše. zato 13
= Poslednje poročilo Direkcije za kmetijski kredit. Z dnem konstituiranja Privilegirane agrarne banke, to je s 27- avg. t L, je Direkcija za kmetijski kredit, ki je bila osnovana pred dvema letoma, prenehala obstojati ter je njene aktive prevzela Privilegirana agrarna banka. O svojem poslovanju do tega dne je Direkcija sedaj izdala tiskano poročilo, iz katerega je razvidno, da je doslej na dotacijah od kmetijskega ministrstva ter državne razredne loterije prejela 120.2 milijona Din, od tega je izplačala vladnemu komisarju za Priv. agrarno banko na račun ustanovnih stroškov 1 milijon Din, tako da je Direkciji ostalo 119.2 milijona Din. Krediti oblastnim zadrugam so znašali koncem avgusta 103.5 milijona Din, krediti svobodnim zadružnim zvezam pa 10.2 milijona Din. Direkcija je bilanco z 27- avgustom t. 1. za-kjlučila z dobičkom od 965 000 Din. Število osnovanih krajevnih zadrug za kmetijski kredit se je v tekočem letu pomnožilo za 268 na 1220. od tega odpade na posamezne oblastne zadruge naslednje število zadrug: Beograd 366, Čuprija 389, Sarajevo 138, Skop-lje 127, Split 123 in Zagreb 77. V zvezi z ukinjenjem Direkcije so si oblastne zadruge 14. avgusta ustanovile svojo revizijsko in organizacijsko zvezo pod imenom »Glavna zadruga za kmetijski kredit«, ki ima svoj sedež v Zemunu.
= Znižanje uvozne carine na pergamentni papir. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se ima s 1. oktobrom t 1. znižati minimalna uvozna carina na pergamentni papir ter papir, napojen s parafinom, oljem, voskom, glicerinom, reagenčni papir, modri panir (anilin in ultramarin) in na vse kemično preparirane papirje (tarifna štev. 454, točka 2.) od 90 na 9o'zlatih Din nt 100 kilogramov. Ta odlok je objavljen v »Službenih Novinah< od 11. t. m.
= Stanje posevkov. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju posevkov v drugi polovici avgusta, iz katerega je razvidno, da je stanje koruze deloma odlično, večinoma na prav dobro. Letina fižola bo prilično dobra, prav tako letina sladkorne pese. Stanje povrtnine pa se je poboljšalo ter je pričakovati prav dober donos.
= Likvidacija Hrvatske seljačke zadružne banke. Hrvatska seljačka zadružna banka d. d. v Zagrebu je za 28. L m. sklicala izredno skupščino, na kateri se bo sklepalo o likvidaciji banke.
= Oddaja del za adaptacijo zgradbe in-ženjerske podoficirske šole v Mariboru se bo vršila potom licitacije 17. L m. pri in-ženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Načrti in proračun so na vpogled v pisarni omenjenega oddelka.)
= Dobave. Uprava jetnišnice dež. sod. v Ljubljani razpisuje dobavo 1 rezil, knjigov. stroja in 1 stroja za rezanje lepenke. Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 23. t m. pri direkciji državnih železnic v subitici glede dobave 2000 komadov smolnatih ha-kelj in pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave telefonsko-tebg a*?ke-ga materijala; 23. t m. pri komandi HI. ar-mijske oblasti v Skoplju glede dobave kuhinjske posode. (Predmetni oglasi so na vpogled v TOI). Dne 24 L m. se bo vjIPa pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave SO7 komadov kožuhe.^. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Borze
12. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab. Po večdnevnem nazadovanju deviznih tečajev so se danes nekatere devize zopet nekoliko dvignile, kar je imelo za posledico večjo rezerviranost kupcev. Ta okrepitev deviznih tečajev je v zvezi z oslabitvijo švicarskega franka, s katerim je naš dinar ozko vezan. Pred vsem sta se zopet dvignili deviza na London na 275-95 in di-viza na Newvork na 56.805.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala višje včerajšnje tečaje. Za aranžma se je trgovala po 406.5, za kaso po 406, za september po 40.5, dočim je za december notirala 417-5 — 418.5. Investicijsko posojilo je pri tečaju 88.5 — 89 ostalo brez
prometa. Med bančnimi vrednotami so bil! zaključki v Praštedioni po 855 — 857.5, v Jugobanki po 81 in v Poljodelski po 15-75. Med industrijskimi papirji je vzbudila pozornost ponovna okrepitev Slavonije, iti se je v skladu z inozemskimi borzami dvignila zopet na 110 — 130, medtem ko je še koncem zadnjega tedna notirala 80 — 100. Trboveljska se je trgovala nespremenjeno po 485.
V	ostalem so bili še zaključki v Gutmanmi po 197 — 198 in v Slaveksa po 97.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.805, Berlin 13.53 13.56 (13.545), Bruselj 7.9069. Budimpešta 9.9288, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9938—8.0238 (8.008S), London 275.55— 276.35 (275.95), Newyork 56.705—56.905 (56.805), Pariz 222.64, Praga 168.09—168.89 (168.49), Trst 297-53.
Zagreb. London 275.55 — 276.35, Newvork 56.705 — 56.905, Milan 296.496 — 293.49«, Curih 1094.4 — 1097-4. Berlin 13.53 — 13.56, Dunaj 7-9938 — 8.0238, Praga 168.09 — 168.89, Budimpešta 9.9138 — 9.9438.
Cnrih. Zagreb 9.1275, London 25.17125, Newyork 519325, Pariz 20.31875, Milan 27.155, Berlin 123.60, Dunaj 73.12, Praga 15.3725, Bukarešta 3.081^5, Budimpešta 90-625, Sofija 3.755, Varšava 58.23.
Dunaj. Beograd 12.4675 — 12.5075, Berlin 168.80 — 169.30, London S4.385 — 34.485, Milan 37-085 — 37.185, Newyork 709.05 do 711.55, Praga 20.9775 — 21.0575, Curih 136.49 do 136.99; dinarji 12.44 — 12.50.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 d„ Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 855 (L, Kreditni 170 d, Vevče 130 d., Ruše 250—260, Stavbna 50 d., Sešir 105 d.
Zagreb Državne vrednote: Vojna ikoda 406.5 — 407, kasa 406 — 407, za september 407 — 407.5, za december 4175 — 418.5, investicijsko 88.5 — 89, agrarne 53—54; bančne vrednote: Praštediona 855 — 859, Union 202 — 203, Srpska 155 den., Jugo 81 — 83, Narodna 8200 — 8400, Zemaljska 127 — 131, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.75 do 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45, Gutmann 197 — 199, Slaveks 97 do 99, Slavonija 120 — 130, Drava 430—460. Šečerana 420 — 425, Union mlin 160—167.5, Vevče 132 den., Isis 17.5 den., Dubrovačka 405 — 430, Oceanija 195 den., Trbovlje 483 do 487, Narodna mlinska 20 den.
Blagovna tržišča
Les
-f Ljubljanska borza (12. t m.). Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni žamane bukovine. Kljub sezonskemu povišanju Železnikih tarif izvoz drv in goriva nemoteno stalno narašča. Pri tem pa vpliva zelo neugodno naraščajoče pomanjkje vagonov, ki se je tudi letos že pojavilo. Cene mehkemu rezanemu lesu zadnji čas nekoliko popuščajo. Povpraševanje pa je še vedno za deske (smreka — jelka), strogo paralelne in pravokotno očeljene. V koničnih deskah ter v blagu slabejše kakovosti je precej ponudb, med tem ko povpraševanje za to blago zaostaja. V trdem lesu je veliko zanimanja za hrastove podniee ter neobrobljene hrastove plohe (I., II.) za izdelavo vagonov.
V	gotovih od kupcev določenih dimenzijah pa je povpraševanje za hrastove frize in doulles, za hrastove deske, za velike količine brzojavnih drogov, za tramove, ma-drierje, lipove plohe ter trame in drva.
Žito
+ Žitni trg (12. t m.) Po včerajšnji okrepitvi ameriških tečajev je bila danes tudi na budimpeštanski terminski borzi tendenca čvrsta ter so se tečaji pšenice dvignili za 10 točk. Na našem tržišču je sicer kupčija nekoliko živahnejša, vendar se cene niso bistveno spremenile.
+ Chicago (12. L m.) Pri popušča joči tendenci je septemberska pšenica nazadovala od 135 in ena osminka na 131% centa, de-cemberska pa se je dvignila od 143 in tri osminke na 144 centov.
4- Ljubljanska borza (12. t m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenicaf slov. post mlev tar. plač. 30 dni): baška stara. 80 kg. 2 % po 252.5 do 255. nova 80/81 kg. 1 % po 252.5 — 255; 79/80 kg. 2 % po 247.5 - 250; sremska, 80 kg, 1 % po 242.5 _ 245; 77 Ig, 2 % po 237.5 — 240; slavonska, 77 kg 2 %, po 2H5.5 do 237-5; ri: 72/73 kg po 2225 — 225: moka »(k. fco Ljubljana, plač po prejemu po 365 — 870; koruza: baška, slov. postaja, mlevska tarifa po 237.5 — 240; navadna tarifa po 240 — 242.5: oves: baški. slov. postaja 215 - 217-
+ Novosadska blagovna borsa (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 103 vagone pšenice, 116 vagonov koruze, 27 vagonov ovsa, 3 vagone otrobov in 2 vagona fižola. Pšenica: baška in banaška 192.5 do 197-5; sremska 187-5 — 192.5; potiska 207-5 do 210. Ječmen: baški 130 — 135. Oves: baški in banaški 155 — 157.5. Koruza: baška 165 — 170- Moka: baška >0g< 295 — 300; »2« 275 _ 250; >5< 250 — 265; »6« 225 do 230; »7< 195 — 200. Otrobi: baški in banaški 110 _ 115. Fižol: baški beli 400 — 410.
+ Dnnajska borza za kmetijske proizvode (11. t. m.) Navzlic prijaznejšemu držanju bu-dimpeštanske borze je bila tendenca na dunajskem tržišču nespremenjena. Konsum je daije rezerviran. Promptna jugoslovenska potiska pšenica se nudi po 1.35 — 1.36 K8 ex ilep Dunaj. V koruzi pričakujejo v kratkem živahnejši kupčijski promet. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšeniea: domača 32.5 — 33.5, madžarska potiska 36 _ 36-75; rž: marchfeld-ska 26.25 — 27, madžarska 25 — 25.5; koruza: podunavska 29 — 29.5, laplatska 305 do 31. Moka >0« v trgovini na debelo: domača 58 — 60, madžarska 56.5 — 58, jugoslovenska 53 - 55.
V našo neizmerno žalost - je nemfla usoda danes ob 17. uri po dolgotrajni bolezni v najlepšem cvetu mladosti 21. leta iztrgala iz naše srede našo iskreno ljubljeno hčerko in sestrico
Betko
Nepozabno spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 14. septembra ob 16. uri. Pogreb bo iz hiše žalosti v Mengšu na farno pokopališče Sv. Mihaela.
V Mengšu, 12. septembra 1929.
Žalujoča rodbina KANC.
lz življenja in sveta
Kemalova Turčija - dežela analfabetizma
Advokati, zdravniki in inženjerp ne urnejo latinice — Sedem-letnica odločilne bitke med Turki in Grki — Obletnica mednarodnega priznanja Turčije
Inozemec, ki pride danes v Carigrad, vidi v svoje veliko presenečenje, da se Turčija vedno bolj približuje evropske* mu Zapadu. Orijentalski znaki izginja« jo trumoma. Skoro nikjer več ne vidiš desk in izveskov, popisanih z arabski* mi kljukami, ki so jih nadomestile Ia* tinske črke. Jezik zveni tuje, ampak Evropec vsaj lahko prebere vsak napis. To je zasluga Kemala paše, ki ni v svo« jih reformističnih stremljenih odpravil samo turbana in koprene, ampak je tudi turško državo latiniziral.
Vsaka reforma pa ima nekaj senčnih strani. Kemal paša je izdal naredbo, da se mora vsak inteligenten Turek pod* vreči skušnji glede latinice. In dočim ee je masa oprijela učenja novih pis* menk s požrtvovalnostjo, da ne reče« mo strastjo, je turška inteligenca tudi odpovedala ter pokazala svojo konser« vativnost. Dogaja se tako, da so danes napol izobraženi Turki vešči latinice v čitanju in pisavi, medtem, ko si je sta* rejši inteligenti za nobeno ceno ne mo« rejo vtepsti v glavo. Na ta način je do* bila Turčija novo vrsto analfabetov. Mednje spadajo v velikem številu svo* bodni poklici, odvetniki, zdravniki in inženjerji, torej baš tisti prosvitljenci, ki bi bili po svojem družabnem polo* žaju nekako primorani korakati na če* lu ljudstva.
Prošle dni je Turčija proslavila dva gnamenita dogodka. Dne 30. avgusta je minilo sedem let, odkar so bili Grki od Turkov tepeni pri Dumlu Bunaru. Bitki je poveljeval Kemal paša, ki je prevzel vodstvo armade iz rok starih, nesposobnih poveljnikov. Turki so Gr*
ke strahovito naklestili. Njih vojska Je bežala na vse strani Pritiskali so za njimi in jim niso dali, da bi se odpo* čili. Tekom 10 dni so že Turki dosegli Smirno ter mesto zažgali.
Potek dogodkov je izzval med Grk! strašno paniko. Zanašali so se namreč na rojaliste in na angleško prijatelj« stvo, še bolj pa na evropskega tnulti* milijonarja Bazila Zaharova, ki je gr« škega porekla. Toda intervencije v prid Grški ni bilo. Po porazu so začeli Grki čistiti lastne vrste. Prišlo je do ostrih nastopov med rojalisti In repu* blikanci — in posledica je bila konec monarhije. Kralj se je moral odpove* dati prestolu, na čelo države je stopil Venizelos. O Božiču 1922 so v Aten! obsodili na smrt štiri ministre, ki so bili po sodbi večine krivi, da je Grška zabredla v nesrečo.
Druga pomembna obletnica za Tur« čiio je bila obletnica podpisa lausann« ske mirovne pogodbe. Na prizadeva* nje Izmet paše je bila Turčija medna* rodno priznana. Turški suverenosti je bilo zadoščeno. Okupacijske vojske so ostavile turško ozemlje in ukinjene so bile tudi kapitulacije, na podlagi kate« rih niso smela soditi turška sodišča inozemskih državljanov, ki so se za krivična dejanja zagovarjali pred po* sebnimi sodišči lastnih konzulatov. Kmalu po tem priznan iu je bila Turčija proglašena za republiko in za držav* nega poglavarja je bil izvoljen Kemal paša, ki skuša Turčijo evropeizirati in jo osvoboditi predsodkov, ki so ovirali njen razvoj skozi dolga stoletja.
Parnik smrti
M M )• aa Saškem leseni NSaflSrvt v bližini Taiuuiecfona inwiiš ki fotoi/š, tfli ie •tonilo okrog 140 oseb, večinoma otrok ta žensk.
.. ...........-..........

Rekordna žitna letina ▼ Italiji
JKassothrilerva žitna kampanja se Je letos popolno ra a obnesla. Italija Je pridelala 70 milijonov meter« skih atotov žita in dosegla največji pridelek, kar pomiri zgodovina. Krtih se seveda zaradi tega a* bo dosti pocenil, Italija pa bo le manj uvažala. Na sliki vidimo MussoUnija s komisijo za žito, Id se Je sestala v Forllju, da si ogleda zemljišča.
Ost:
»f
Igralci igrajo zase!
Jaz pri teh epizodah nisem bfl na* rzoč, vem pa čisto zanesljivo, da so ie odigrale takole:
Gospa: »Klanjam se, gospod Betetto! Oh, kako sem vesela, da vas ven« dar že najdem doma.« Betetto (govori malo skozi nos, to pa zato, ker je imel pred tremi dnevi ko si je ogledoval grlo v zrcalu »rdeč«. In takrat govori Jule vse* lej malo skozi nos. To vemo mi in ga oponašamo, ker smo tiči, in
Ea zato, ker spada to v naš j>o* lic... Torej, da pridem z mesta — Jule odgovori): Klanjam se, mi* lostiva, kaj pa želite? Gospa: Oprostite, veste, prošnjo Imam, veliko prošnjo — a upam, da mi je ne odbijete. Jule (se prebrisano muza): Kar ustreli*
te me, milostiva, kar na plan. Gospa: Vidite, v soboto priredimo ve* čer, čajanko za deco, pa bi prosi* le, če bi zapeli pesmico. Saj vas to nič ne stane. Vi vselej »potegne« te«. Vi ste atrakcija, če rečemo, Betetto poje, pa imamo polno dvo* rano, malim pa oblekce in črevlje, pa še kaj za pod zobe... Jule: Ja, vidite milostiva, jaz prav za prav ne vem, če bom disponiran. Gospa: Ah, boste, boste, saj je dobro« delen namen«
Jule: Ja, vidite, morda bom imel pred« stavo.
Gospa: Ah, ne, ne boste Imeli pred«
stave, vprašala sem že. Jule: Ja, hudiča, pa dobro. Pel bom.
Obkorej je pa začetek? Gospa: Ob osmih.
Jule: Pa je v redu (Mi... mi... ml... na tihem poizkuša glas... mi... mi... mi...) Bo že šlo... Gospa: Stokrat hvala. Če boste vi kaj potrebovali, kolegi vaši — pa pri« dite: roka, roko umije. Zdravi... Jule: Klanjam se.. (Ko gospa odide, vzame Jule zrcalo in ogleduje svo* je glasilke. Po pavzi): Fajn je, nič več ni »rdčč«...
Po Aleksandrovi cesti stopa Emil Kralj in puši cigarete. Pred pol ure mu je zanikarni in vražji profesor Šest dal ulogo, o kateri Emil — Kralj, vulgo Bi« goli, misli, da ni zanj. On je torej moč* no slabe volje. Sreča ga znanec. Znanec: Serbus Bigoli, kam jo šven« kaš?
Bigoli: Nič, kar tako. Znanec: Alora, pojdem s tabo, že tri dni hodim za teboj, kakor za pun* co.
Bigoli: Sa' veš kako! Poslej jo. tisto tam. (Tu je pozabil na dodeljeno
vlogo.)
Znanec: Strela, ne glej zdaj punce, me* ne poslušaj. V nedeljo imamo majhno akademijo. Saj veš — m o*
Polkovnik David Lamb,
glavni tajnik socialnega oddelka znane humani-tane organizacije Armade spasa, potuje ta čas po Evropi in predava o namenili te organizacije.
Bodite oprezni pri radiu
Milanski »Corriere della Sera« javlja, da je prošli petek neki slušatelj radia plačal poslušanje prenosa na daljavo s svojim življenjem. Našli so ga zjutraj v postelji mrtvega s slušalkami na gla« vi. Zvečer je bil legel v posteljo in pri* trdil slušalke na glavo. Pri tem najbrže ni pazil, ali je električna svetiljka na nočni oniarici dovolj izolirana. Zgodilo se je bržčas tako, da se je fant, ko je imel slušalke na glavi, dotaknil elek« trične luči — in smrt je bila tu. Štu* dent je bil ožgan po vsem životu, zla* sti na glavi, a ožgana je bila tudi po* steljnina, s katero je bil pokrit Ta ne* sreča je izzvala veliko pozornost v krogih radioamaterjev, ki ne posvečajo dovolj pažnje manipulaciji z radiom. Znano je namreč, da se zaradi dotika svetlobnih teles primeri več nezgod kakor zavoljo visoke napetosti, in sicer zategadelj, ker so slednje varnejše opremljene od prvih. Ker je smrt v ne* katerih sličnih primerih nastopila že pri maihni napetosti 65 voltov, velja pa* zitl, da se nesreče te vrste ne bodo množile.
S kačo je spala
Iz Strassburga javljajo o nenavad« nem doživljaju v Miihlhausenu. Neka ondotna deklica se je ponoči naenkrat zbudila, ker je čutila, da se nekaj hlad« nega ovija okolu njenega života. Pri* žgala je luč in zakričala tako glasno, da }e prihitela skupaj vsa hiša. Roditelji skoro niso hoteli verjeti lastnim ,očem, da se nahaja hči v objemu kače. Vsi poskusi, da bi žival popustila in se od* stranila, so izpodleteli. Šele ko je prišlo nekomu na um, da bi bilo dobro na* rediti zanko, jo potegniti kači za vrat in io notem zadrgniti, so to storili in oslabili žival, da je popustila in spusti* la svoio žrtev iz objema. Deklica, ki je vsa bleda jecljala od razburjenja in straha, je nato Dovedala, da je že več dni nekai šumelo v nienj sobi. Gotovo se le kača skrivala kje pod oosteljo. Prebivalstvo, kjer se ie to zgodilo, stoii tembolj pred zagonetko, ker niso videli tam še nikoli tako velike kače.
Sultanov sin kapelnak
Madžarski listi pišejo, da se je na* stanil kot kapelnik v nekem zabavišču v malem provincijalnem gnezdu Szar* vasu sin zadnjega turškega sultana Ab* dul Kadir. Znan je po svojih zakon* skih škandalih. Lansko leto so listi po* ročali, da bo prejel od turške vlade del svoje dedščine, kakor je pa videti, ni* so imele te vesti nobenega stvarnega ozadja.
A. i*
SKAJBEI9NE
L1UBLTANA
Deset let zračne črte
Dne 25. pr. m. je poteklo deset let, odkar se je pričel redni promet na prvi trgovski letalski črti na svetu. Ta eks« presna letalska služba se je pričela med Londonom in Parizom in aero« plan, ki so se ga jjoslužili, je vozil dva potnika. Danes nosijo zračni ekspresi med tema dvema mestoma 20 potnikov poleg pilota, mehanika in natakarja.
Koncem leta 1919. je bilo v Evropi samo 3000 milj organiziranih letalskih črt, na koncu prvega desetletja jih je 50.000 milj in na celem svetu 90.000 milj. Koliko jih bo šele čez 10 let.
Jetra v prehrani
Znano je, da pripisujejo zdravniki jetrom, in sicer surovim jetrom velike učinke za zdravljenje raznih krvnih bolezni, zlasti belokrvnosti. To odkrit« je upoštevajo posebno na Angleškem, kjer se je začelo vse hraniti s tem ži« valskim organom v surovem stanju in kjer se ustanavljajo vsak dan nova podjetja, ki razpečavajo jetrne prepa« rate v vseh mogočih oblikah. To je prva posledica, druga pa ta, da je za« čelo jeter primanjkovati in so dosegla za naše pojme bajne cene (do 40 Din
Mariborčani!!!
Mariborčani!!!
ramo, bratje v Primorju. Kaj bi pravil. Eno točko daš, kaj ne? Bigoli (se razburi, a ne zares, samo na videz): Saj ne morem, kaj misliš, da sem kar brez posla, skušnje imam in pa vloge se moram učiti, Valentina, pa Strahove in Abece* do. Brate, imam dela, da je kaj. Znanec: Nehaj, čeljust! Pol ure bodo vloge že potrpele. Saj boš takoj gotov. Nu, boš? Bigoli: Ze prav, pa saj ničesar nimam.
Ne, ne, ne morem. Znanec: Kaj, ničesar nimaš? Zapoj kuplet iz »Utopljencev«, pa bo — samo, da si tam, da si na progra« mu. —
Bigoli (zagleda od daleč novo znanko): Alora bon. Pridem. Fina numerica, zdaj sem se spomnil. V nedeljo pridem — nimam predstave. Znanec: Zdravo!
Bigoli (Jo seka melanholično proti TI* voliju: za nedeljo je imel dome« njen rendezvous — zdaj bo pa
»točka programa«.)
•
Pa naj vprašam kateregakoli naših igralcev in pevcev, vsak mi bo vedel povedati zgodbo o tem: zaigrajte, za« nojte, zaplešite — kaj vas to stane... Da. res je. nič ne stane, a vse to je storjeno ob urah, ki so namenjene po* čitku in oddihu. Stane pa nič... To je res. — A zdaj pa stopim iz rezerve in povem: M soboto in nedeljo zapojo,
zaigrajo, zaplešejo igralci zase... Za svojo bodočnost, za stara leta morda, ali pa za one, ki pridejo šele za njimi, za one, ki imajo talente a so še na di« jaškem stojišču. To je stvar družab« nosti, stvar takta, stvar srca... Danes je ono občinstvo v dolgu, ki je imelo prireditve...
Zato veljaj geslo: v soboto vsi na akademijo, v nedeljo vsi na Bohemski večer. Pester program in vsega obilo...
Vsi na akademijo!
Vsi volite Miss Thalijo!
Dekleta, konkurirajte!
Roka roko umije!
Do zadnjega kota polno!
Danilo bo tam, Betetto bo tam, Le« var bo tam, Cesar in Peček bosta tam in z njimi Lothario, Cvrano, Buča. Poj« dem v Varaždin... vse bo tam v so« boto in v nedeljo. Samo eno gledališče imamo: počasi prihajajo zimski večeri in abonenti se abonirajo... To pa je izven abonementa — a za vse! Začetek je obakrat ob osmih.
diovoCjujetno »if
k Jesenski sezifl opomniti cenjene dame na modeme vzorce blaga za datnske plašče, ki smo >ih preleti ter na naš kroW ateHe, ki Jih kroji po poznam! eleganci. Vabi Vas tvrdka:	1
DRAGO SCHWAB. LJUBLJANA
in še več za funt). Še pred kratkim so bila tako malo v čislih, da so jih pro« dajali mesarji skoraj zastonj in to le najrevnejšim slojem, ker jih drugi niso marali. V tej stiski so začeli uvažati jetra iz inozemstva, ki so sicer za po* lovico cenejša, a jim tudi odrekajo vsako zdravilno sposobnost.
Nov način zakonitega usmrčanja
V evropskih deželah, ki poznajo ša smrtno kazen, se izvršuje ta večinoma z vrvjo, sekiro ali puško. V Ameriki prakticirajo električni stolec. To je modernejše in kakor pravijo Američa« ni, tudi človekoljubnejše. V imenu človekoljubnosti pa uvajajo sedaj novo metodo, čije prvoboritelj je chicaški zdravnik dr. Gordon Champham. Ta uporablja morilni plin lastnega izuma. Obsojenca zaprejo v posebno celico, v katero spustijo plin, ki ga uspava in umori. Ta metoda ima še to prednost, ker je plin brez barve in duha, da ga je mogoče parfumirati po obsojenčevi želji, n. pr. z vonjem rož ali vijolic. Po vsej priliki bodo ameriški zločinci kaj veseli te smrti, ki jih čaka kot krona njihovih dejanj.
Dijeta proti morski bolezni
Staro pravilo veli, da je med najbolj« šimi sredstvi proti morski bolezni šampanjec, ki te baje že v majhnih ko* ličinah obvaruje njenih neprijetnih obiskov. Kakor pa trdi dr. Svdney Jo* nes, ki je prebil že 36 let na krovu pre* komornikov kot ladijski zdravnik in ki se je pravkar podal na svoje zadnje potovanje z »Aquitanio«, je to sredstvo popolnoma zgrešeno. Po njegovih iz« kušnjah šampanjec morsko bolezen samo pospešuje, namesto da bi jo od* pravljal in to radi tega, ker podpira nastajanje kisline v želodcu, ki je glav* ni vzrok nastajanja te bolezni. Naj* boljša obramba je primerna dijeta kak* šen teden pred vkrcanjem, kakršno lahko nasvetu je vsak zdravnik. V tej dijeti naj ne bo niti kapljice alkohola. Na ta način se bo število obolenj zmanjšalo za 90 odst.
Snowdenove diplomacije
Philipp Snowden je pokazal svetu v zadnjem času večkrat, da je diplomat, ki ve za svoj cilj in ki mu ne manjka duhovitosti. Pa takšen je sedanji an» gleški finanči minister tudi v svojem zasebnem življenju. Tako ima tajnico, o kateri trdijo njegovi prijatelji, da se da le še njena sposobnost primerjati z njeno lepoto. Nekega dne je sedela pred njim v njegovi delavnici z zapis* no knjigo v roki, da bi sprejela njego* va naročila. Snowden je nekaj premiš* ljeval. Hipoma se oglasi: »Povejte mi, gospodična, vi ste zares mična oseba, izobražena, razumna, zanesljiva. Goto* vo imate mnogo šans pri raznih lju* deh.« Tajnica je postala čisto nervoz* na. Od kar je bila v Snowdenovi službi in to je bilo že precej časa, ga je po« znala samo kot hladnega, premišljene* ga in solidnega moža. Nikoli ni bil po« skusil, da bi svoje razmerje do nje spremenil v kaj intimnejšega. Snowden je opazil njeno rdečico in se nasmejal: »Veste, jaz sem vedno diplomatičen. Najprvo sem vas moral spraviti v pri* jetno razpoloženje, preden bi vam de« jal, da bi morali v bodoče bolje skrbet! za svoj — pravopis.«
Spala je več nego teden dni
48-letna miss Williams iz Chicaga je spala nepretrgoma 8 in pol dneva. Ko se je zbudila, ie bila nje prva žel.ia kozarec vode. Zdravniki pravijo, da je bilo to čudno spanje posledica influeuca
Kaj stori kokain
Berlinska gledališka igralka Marija Orska je bila še pred nekaj leti ponos •vsakega gledališča, kjer je nastopala. Revica pa je zapadla kokainizmu, ki jo je pripeljal tako daleč, da je dobila pred dnevi živčni napad, zaradi kate* rega so jo morali prepeljati v bolniš» nico. To je bilo v Berlinu. Ondotni rdravniki so ji namreč odrekli kokain, nakar je začela umetnica besneti. Spra« vili so jo za nekaj časa v blaznico, od* koder pa se je igralki posrečilo priti zopet med ljudi. To priložnost je pora* bila Orska za obiske v uredništvih berlinskih dnevnikov, kjer je izjavlja« Ia, da je živčni napad samo simulira* la. Povedala je tudi, da se odpravlja iz Berlina na Dunaj.
Res se je tja pripeljala, a samo za* tegadelj, ker je upala, da ji bodo na Dunaju zdravniki prijaznejši — glede receptov za kokain. Kokainistka pa se Je bridko motila. Njenim zatrjeva« njem, da mora imeti kokain, sicer umre, ni nasedel nihče. Umetnice se je nato polastil tako silen obup, da je začela razgrajati v stanovanju In delati ne* prilike tudi sostanovalcem v hiši. L ju* dje so jo naznanili in umetnico so vno* vi5 prepeljali na psihijatrično kliniko, fcjer so jo pridržali.
Kokainizem je Orsko malone popol* poma izčrpal. Skrčil pa je tudi njena denarna sredstva, ki postajajo manjša od dnesva do dneva, zakaj umetničina kokaireomanija ne hrabri nobenega gle« dališkega ravnatelja, da bi jo angažiral ra oder.
Izvleček iz programov
LJUBLJANA (573 m). ZAOREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (343 m), BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m). BERLIN
(418 m). FRANKfURT (390 m). LANGENBERG (473 m). STUTTGART (360 m). BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 m), STOCKHOLM (Motal® 1348 m).*
Petek, 13. septembra.
LJUBLJANA 12-30: Reproduckasa glasba. — 13: Napoved časa, borza, repr. glasba. — 13-30: P&ro&h it daeviiijkoiv. — 17: Koncert radio-orfcestra. — 19.30: Gospodinjska ara. — 20: Pevski večer »Poljanskega okteta.«. — 21: Koncert ra^io-orkestra. — 22: Napoved Saša in poročala.
Sobota, 14. septembra.
LJUBLJANA 12.30: ReprodMoiraiia glasba. — 13: Napoved časa, borra, reprod- glasba. — 13JO Poročila h dnevnikov. — 17: Koncert r&tio-ct-k<*tja. — 19-30: Deiavsfca ar*. — 20: Predavanje b vajBogesJovfc. — 20.30: Prenos program* h Zagreba (?). — 32-30: Napoved fiasa in porodi
ZAGREB 11.30: Reprodmcirama glasba. — 2030 Koncertni večer. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio -kvarteta. — 30.25: Pevski večer opernih pevcev ge. Zatodov« in g. KinAMila. — 21.30: Poročila. — 22.05: Sketcb. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Godba na pihala. — 20.35: Veseloigra. — 31: Zabaven večer. — 22.25 Koncert » Brna. — BRNO 17.45: Koncert arij.
—	19.05: Poljuden koncert orkestra. — 20.10: HumoTisti&ie pesmi. — 20.35: Programi k Prage.
—	22.25: Prenos koncerta z razstave. — VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra in sofistov. — 22AS: Plesna godba. — DUNAJ 11: DopoMsn-«ki koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.50: KJarrerske sMatfbe. — 19.35: Italijanske arije. — 20: Veseloigra. — Koncert dtmafcke glasbe. — BERLIN 18: Koncert orkestra. — 20: »Blirf«, zabavne akustične sliike. — Godba za pies. — FRANKFURT 16.15: PcpoManSkd koncert. — 19-30: Bodartova opera »Saitraaila«. — LANGENBERG 17-35: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — 20.30: Stahoigra. — Lahka godba m ples. — STUTTGART 15: liaBjamske nar. pesmi in glasba. — 19.30: Prenos opere iz Frarikfurta. BUDIMPEŠTA 9.15: DopoManskd koncert. — 19: Maidižairsike pesmi in ciganska godiba. — 20.15: Koncert simfoničnega jara-orikestra m vokalnega JcvaTteta. — Lahka godiba. — LONDON 19.30: PevsM koncert in vojaška godba. — 20.30: Me-£am program. — Godba »a P'es. — RIM 17-30: Popoldanski koncert, — 31: Voikafen in imstTii-memtaten koncert. — STOCKHOLM 19.45: Vo-{aSka godba. — 22: Plesna glasba.
Dopisi
BRE2ICE. Na osnovni goli v Brežicah se ba začel pouk 16. t m. ob 8. s službo božjo. Nato bo vpisovanje 5e nepriglašenih učencev. Opozarjajo se 6tranke izven našega šolskega okoliša, da morajo plačati šolnino 230 Din. Ponovno ee razpisuje služba Šolskega sluge na osnovni šoli z naslednjimi dohodki: mesečna plača 500 Din, prosta kurjava, razsvetljava in stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in pritiklin. Prošnje je vlagati do 1. novembra.
TRSNA SELA. Našemu gasilnemu društvu «e je po požrtvovalnih prispevkih članov posrečila nabava motorne brizgalne. Blagoslovitev nove motorne brizgalne je bila združena z lepo in dobro obiskano slovesnostjo, kakršne naš kraj še ni videl. Gasilci iz Novega mesta. Smihelja, Valte vasi, Toplic, Črmošnjic, Semiča in Bubnarcev so nas obiskali v lepem številu, za kar se jim prisrčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se še posebej župnemu načelniku Jevšku za lep govor, patru iz Novega mesta, ki je izvršil blagoslo-vitveni obred, ter kumu in kumici. Po slovesnosti ee je razbila prisrčna zabava. Vse je bilo ▼ tako lepem redu, da bo proslava ostala vsem poeetnikom v najlepšem spominu. Podpornikom in prijateljem našega gasilnega društva naj bo ta lepa prireditev v ponos in zadoščenje.
Halo!
Pozor1
Najboljša brezalkoholna pijača le
črigtnai Sanitas
Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje: I. slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ul. 27.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0Cdor hoče po posti naslov aH GaGo drugo informacijo iicočo so matih oglasov nai pritoii v mnantGah srn sicer no bo prejel odgovora t Z^BMM
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda i Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujeja. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljublja-r ni, 11842.


Služkinja za vse
samostojna kuharica, starejša, pošteaa in snažna, dobi stalno nameščenje prj družini * odraslimi člani. Naslov Po<1 »St. 10*. 81823
30 rudarjev
(kopate m utae kopače), ▼ prvi vTsta samske sprejmemo. Vprašanja na Sentjan-iki premogovnik. Krmeb na Dolenjskem.	31184
Zob« tehnika
»prejme zobozdravnik. Ponudbe pod »Perfekten« na podružnico »Jutra« v Celju 82022
Učenko
sprejmem za strojno pletenje. Naelor t oglas, oddelku »Jutra«.	32012
Dve učenki
sprejme takoj Mimi Sark, modni salon ▼ palači kreditne banke, kjer se je predstaviti.	S1959
Mjzar. pomočnika
dobro izurjenega v stroj, mizarstvu sprejme takoj Joeip Vengar, Slov. Javor-nik.	31925
1 ali 2 slikarska in pleskar, pomočnika ter vajenca
H ima veselje do obrti, e brano in stanovanjem v hHSi sprejme Jernej Vora-bergar, slikar in pleskar, Cerklje pri Kranju St. 30.
81920
Posredovalnica Ogrlnc
Miklošičeva cesta Stev. 28 int. 8109. rabi več natata-rie, služkinj in kuharic.
31891
Navljalka vojne
•petna, dob) stalno mesto Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.	81873
2 čevlj. pomočnika
sprejme Ignac Pajk. Višnja gora St. 55 — Dolenjsko.
32065
Prodajalko (ca)
• kavcijo 20—30.000 Din sprejmem za podružnico v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč S«.	32054
Mlinar, pomočnika
mlajšega, vajenega dela v kmečkem mlinu, sprejme F. in A. Leben, valjčni mlin in žaga, Škofja Loka 32057
Mlinar, vajenca
z vso oskrbo sprejme F. in A Leben, valjčni mlin in žaga v Škofji Loki.
32058
Deklico
staro 14 let, dobro vzgojeno in poštenih staršev, sprejmem k dvema otrokoma za varuhinjo. Franjo Klemen, Hudajama-LaSko.
31924
Varuhinjo
k dvema otrokoma do 6 let, sprejmem takoj. Biti mora zdrava, vajena otrok zmožna malo šivanja ter nemščine. Ponudbe s sliko in navedbo plače na ogla*, eddelek »Jutra« pod šifro »Stalna služba 40«. 32040
Llkarlco
za gvetlolikanje ovratnikov itd., prvovrstno moč sprejmem proti dobremu plačilu Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« /pod šifro »Likarica 15. oktober«.
32076
Perico
za dom išče Galli, Zg. Šiška.	82033
Pls. začetnico
sprejmem na trimesečno brezplačno poskušnjo. — Lastnoročno pisane prošnje na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točnost«.	82071
Trg. poslovodjo
Izvrstnega, oženjenega — iščemo za prevzem trgovine in gostilne na izletniški točki na deželi. Predpogoj kavcija in znanje nemškega jezika. Samo pirvovVtne moči naj se oferirajo pod šifro »Eksistenca 22« na oglasni oddelek »Jutra«.
320S3
2 kroj. pomočnika
za velike kose sprejme Rozman Janko, L;ubljana VU, Hotimirova Stev. 14 83066
Mlajšega tekača
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32111
Služlnčad!
10 perfektnib kuharic, 20 deklet, veščih kuhe in hišnih poslov ter 8 vambinje sprejmem s 15. septembrom Dosti dobrih služb. Za odgovor je prtnn priložiti znamko. Služlnski zavod, Zagireb. Marovtf.-a ulica IS 32109
Prodajalko
zmožno kavcije, sprejmem v trafiko. Pi--mene ponudbe pod »Trafika« na osla«, oddelek »Jutra«. 32123
Sijajen zaslužek
plačo in provizijo nudimo zastopnikom in agentem za prodajo vrednostnih papirjev in odlično vpeijanih domačih predmetov. »Sla-vija« K D., Beograd — Skopljansfca 5/1. 31992
Gospodične
ki bi prepisovale naslove, naj sporoče ceno za vsak naslov pod »Postranski zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«.	82050
Šivilja
zmožna vseh del, gre po hišah Kvat. Ponudbe na oerlas. oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.	SS02S
Gosli poučuje
bivši ačstel; konservatorija Studentovska ul 9-1 29176
Prva oblast koncesllonlnna
šoferska šola
Cameraik. Unhljana (Jueo avto), Dnnajska cesta 36.
Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični uouk in praktične vožnje ni različnih moder nih avtomobilih, s pričet kom vsakega prvega 254
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana. I Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Bleiweisova c St 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni Poučujem tudi nri-vatno.	32027
Klavir poučuje
učiteljica. Gre tudi na dom Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifrt »Metodično«.	31926
Francoščino
In nemščino
poučujem po ugodni ceoi. Stari trg št. 3/n — desno.
82094
O. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
136.
S trga je vodila cesta strmo navkreber. Ko se je naša družba pripeljala tod mimo, se je več ljudi pravkar trudilo, da bi opravili neki selitveni voz z mesta. Eden ga je porival za kolesa, voznik pa je 1 bičem udrihal po ubogem mršavem konjička.
Dipl. učiteljica
poučuje klavir, francoščino m nemščino. Naslov v ogl. oddeLku »Jutra«. ®1jS
Hnfiai
Mlajši uradnik
z visoko izobrazbo, teli kakršnegakoli zaposlenja s italno plačo ali.sicer sigurnim zaslužkom Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 35«.
Kot pomoč
gospodinji
želi pridno, zdravo, pošteno, 28 let staro dekle, doma iz kmetsks hiše. Re-flektira le na dobro in pošteno hišo. — Pismene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Pridna, zdrava, poštena«.	81928
Krepak deček
s tremi gimnazijami, poštenih staršev,, se želi izučiti ključavničarstva ali strojnega mehanikarstva — najraje v Maribora, ozir. izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
3e066
Brivske obrti
se želi izučiti fant, ki je dovršil štiri razrede srednje Sole. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten učenec«.
81798
Gospa
trgovsko izobražena, srednje starosti, z dolgoletno prakso, zmožna nemščine, išče namefčenja. Zna tudi kuhati in lepa ročna dela. Gre tudi kot poslovodinja ali blagajpičarkj. Dopič« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaradi deteta«.
32062
Prodajalka
dobro izurjena, išče mesta Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	82048
Izurjena kuharica
išče dužbo proti malenkostni plači samo, da K imela prosto med 1. in 6. uto, da bi ji bilo mogoče obiskovati neki poučni tečaj. Dopise na oglasni od-delek »Jutra« pod »390«.
32030
Kuharica
ki opravlja tudi vsa hišna dela, iSče mesta pri boljši družini. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna«.	32084
Zdrav fant
15 let star, ki je dovršil 5 razr. osnovne šole in 2 meščanski, želi namešče-nja v manufakturni ali delikatesni trgovini v mestu Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	32099
Kuharica
želi premeniti službo; gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuha«.
82098
Kot strojni
ključavničar
event. ključavničar, hišnik ali kaj podobnega, iščem službo. Govorim, srbsko, slov., italijansko in nemško. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32104
Učenka
»troj. pletenja želi brezplačnega nameščenja s 1. oktobrom, z v*o oskrbo v hiši. Naslov pove ogla=ni oddelek »Jutra«. 32107
Hlapec
pošten, z lepim »pričei-a-lom, vajen vtakega dela, želi dobiti službo. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
32105
Šofer
zmožen vsph popravil, star 25 let. želi riužho k osebnemu avtomobilu ali taksi Ponudhe na oT*as. od<le'ek »Jutra« pod »Sofiram rnd«.
32106
Absolventirtja
meščanske ?ol» želi name-šcenja v pisarni kot začetnica. Gre tudi v gostilno ali trgovino. Stara je 20 let in poštena. Na*Iov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
32134
Steznike In nedrčke
najceneje nudi tvrdka A. Besednik, Ljubljana, Se-lenburgova ui. 6	202
Puhasto perfe
k» 00 89 Din razpoSiliam no oovzetju najmanj B kg ootem čisti beli puh po Din m Vi L Brozov« k* mička člstlcn« oerja Za greh niča 88	188
Sušilno napravo
prtmfrr.o za sušenje drobnih predmetov, ali sed'a. hmelj« itd'., zelo ugodno proda tovarna žebljev v Tacnu sad Ljubljano.
tast
Avtomobilisti pozor
Ugodna prilika, ako name ravate kupiti nov avto — lahko zaslužite več tisoč dinarjev, če se prej z dopisnico obrnete na naslov, ki Vam ga pove oglasni oddelek »Jutra«	31544
Avto
za 0000 Din proda »Del-mond«, Miklošičeva c. 14/1.
32029
Novo kolo
malo rabljeno, po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
82055
fKUfiun
Tehtnico
do 10 kg, t uteži kupi Leopold J e s i h, mesaT v Medvodah.	31996
Železen štedilnik
rabljen, kupim. Ponudbe pod »Štedilnik« na oglas, oddelek »Jutra«. 82102
Konja z vozom
kupim. Ponudbe na poštni pTedal 278.	3210«)
Aktovko
kupim — nujno! Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
82135
Osamljena vdova
trgovka, išče dobrosrčno osebo, ki bi posodila 2—3 tisoč Din proti garanciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Nu'no rabim«.	81121
Stavbne parcele
so naprodaj. — Pojasnila daje Marija Rojko, gostilna, Pobrežje pri Mariboru, Zerkovska ulica štev. 45.
81907
Dvodružlnsko hišo
z vrtom, na lepem in suhem kraju periferije, z dvemi stanovanji po 2 sobi — prodam za 105.000 Din. Kupec dobi takoj ene stanovanje. Vodovod v hiši. Avto postaja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
82051
Hiša
večstanovanjska, takoj naprodaj. Informacije daje Ivan Crerpinšek, Celje.
33127
Krasno parcelo
z gospodarskim poslopjem, ki se da brez posebnih stroškov preurediti v vilo, ograjeno in zasajeno, vodovod in elektrika, takoj pro'am. Interesenti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa lega 25« 32115
Kompletno spalnico
hrastovo, v etaronemškem slogu, prodam za 4600 Din. — Istotako prodam tudi stensko uro za 1100 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Kožuh
za na voz, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglas, oddelek ■»Jutra« pod šifro »Velik« postava«. 81964
Lokal
na Mestnem trgu štev. 14
takoj oddam radi opustitve trgovine Več se poizve v trgovjni I. Kune. Mestni trg 14.	31836
Lokal
na prometnem kraju oddam. Glince, Tržaška cesta št. 4».	31957
Pisarniške lokale
v I. nadstropju hiše na Miklošičevi cesti 13 oddamo s 1 oktobrom. — Po-nudhe na ravnateljstvo Zadružne banke, istotam.
82059
čajno maslo
najholiše. vedno sveže. ▼ vsaki množini nulim za takojšnio dobavo. Dobava je lahko dnevna, dvakrat »Ii enkrat tedenska. Re flektiram samo na večjo mncfc'no. Naslov r oela« oddelku »Jutra«. S125S
Fižol, krompir,
Čebulo, česen, zelje v glavah, jabolka in orehe kupimo tranko vagon, vsaka nakladalna postaja. — Ponudbe na Nabavljalno zadrugo uslužbencev državnih železnic, šiška-Lju-b-ljana.	.32068
Sladkega sena
15.0no kg kupim. Poiiudbe na oglasni oddeleik »Ji\ra« pod »Sladko«.	32090
Dvoje stanovanj
obstoječih iz kuhinje in Sobe, ozir. kuhinje in 3 sob, z vodovodom in električno razsvetljavi oddam v najem. V hiši je tudi telefon. Pripravno za pisarno ali boljega obrtnika Ponudbe na ogia= oddelek »Jutra« pod »Mali virt«. c	32046
Stanovanje
2—3 sob in pritiklin, v centru i S č e samostojna gospa za. november a'.i preje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tiha stranka«.	82064
Delikateso
in točilnico
oddam v najem na najpametnejši cesti, zraven kolodvora v Mariboru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32133
1—2 dijakinji
sprejmem na stanovanje in hrane. Klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32014
3 dijake (inje)
sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta, poleg humanistične gimnazije. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutffa«.	81968
Dijaka
sprejmem v sredini mesta na stanovanje in event. tudi na hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
82063
Dijaka
sprejme boliša rodbina v vestno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32067
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano, t lepo in _ zdravo sobo na Mirju. Poizve se ▼ Marmontovi ulici 18/1.
92075
Sostanovalca
visokoSolca ali dijaka sprejmem v lepo zračno sobo na Mirju. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 82044
Mlajšega dijaka
sprejmem v zdravo, soinčno stanovanje ter dobro In obilno hrano, s strogim nadzorstvom, no Sv. Petra nasipu štev. 39. pritličje.
32101
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje s hrano, ali pa tudi samo z zajtrkom. Naslov t oglas, oddelku »JutTa«. 31909
2 dijaka nižješolca
iz finih hiš, sprejme y popolno oskrbo in dobro vzgojo profesorjeva družina. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82010
Mlajšega dijaka
sprejme v vso oskrbo profesor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32097
Dijaka
sprejmem v jako dobro oskrbo v sredini mest*. — Soba lepa, zračna, elektr. razsvetljava, hrana obilna Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	83103
3 dijake ali gospode
sprejmem na stanovanje na Miklošičevi časti. Naslov v oslasnem oddelku »Ju{ra<.
82096
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	32092
Dijaka
prvo- ali drugpšolča sprejme boljša rodbina v vili blizu Tivolija. Klavir in event. inštirukcije. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32117
Dijaka
iz boljše hiše, sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32118
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	32120
Dijaška stanovanja
se preskrbujejo na Poljanski cesti 15, stopnišče IT. ■vrata 9.	- 82112
Sobo s štedilnikom
ali kuhinjo in sobico iščeta zakonca b»ez ofirok v Ljub'jani ali okolici. — Sprejmeta tudi službo hišnika, event. poučuje klavir ali inštruira nižješolce. Naslov v oglasnem oddelki: »Jutra«.	3200?
Stanovanje
v mestu, v ceni 300—40"' Din, za oktober ali nov. iščeta starejSa zakonca. -F. Gregorčič, Šiška, Ko-baridska 4.	32042
Stanovanje
večje in manjše sobe, kuhinje ter pritiklin, z električno razsvetljavo ta^oj oddam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32074
Stanovanje
3 sob. kabineta, kopalnice opremljeno takoj oddam
v novi vili, 10 minut od pošto. Ponudbe na oglasni eddelek »Jutra« pod šifTO »Komfort«.	32116

Sobico
oddam takoj. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra-S2070
Majhno sobico
oddam s 14. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32049
Snažno sobico
z vso oskrbo, blizu Rimske ceste išče soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rimska«.	32052
Mesečno sobo
event. z vso oskrbo išSe gospa z osemletno hčerko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31927
Sobo za 2 osebi
s kuhinjo ali vporabo kuhinje, za 8—4 mesece iščem Dopise na ogl»«ni oddelek »Jutra« pod »Reit«. 32073
Opremljeno sobo
lepo, čisto, z električno lučjo, oddam solidnemu gospodu na Taboru št. 5,<11 — desno.	32082
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v mestu išče gospodična za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resna«.	32081
Preprosto sobico
želaznim »tedilnik-om in event. drvarnico, ▼ Vod-matu ali okolici njega, išče moški za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poceni«.	82068
Sostanovalca
sprejmem na Starem brgu št. 3/II, desno.	32095
Sobo z 2 posteljama
v centru mesta oddam. — Na-=!crv v oglasnem oddelku Jutra«.	32087
Sobo
lepo in snažno, z elektriko in posebnim vhodom išče mirna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Okolica sodišča«.	32114
no, SlaSHČar, Sada, Stalna služba 50, Solidna 1*; Stalni zaslužek. Stanovanj« 44, Sameki dom, 1& september, Stalen gospod. Sestri, Sredina, Snažno, Samostojna. Skalomir, Sta'n» rameščenje. Skupni napr» det, Stanovanje 3660, Sreča v Subotici, Stalen i« soliden 66, Stalno 100, Skladišče 4(19, Stalno m» sto 97. Spoštujem Te. Šu-mar Vrhovine Hrvatska, Temperamentna, Trg. akademik, Točen plačnik 29. Tovarna, Takojšnja ženitev r<?odno 198. Ugodnost 115, Weet, Veletvrdka, Voflit» ljiea, V.po"Kojenec, Vse z» 1500 Din, Vesten 2tf307. Vzgojiteljica 316J6, Zmožen trg. pomočnik, Zastopnik, Zračno 54, Zvestob« in napredek. Za dijaka 5$ Zvesta prijateljica 24. Za 3 m dolge. Zacreb I, Zastopniki inkasanti. Zavarovalnica. 198, 350. 10, 100, 9625.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko, v sredini mesta, po moŽLOsti v novi hiši iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa soba«.
32119

Srce
izdano in zapuščen* išče pozabe. Sedaj razumem — aakaj zaman moja pota. Nai Vas v sreči ne moti Hvala za 82045
name spomin
sliko.
Zakaj molči«? Te ljubim in hrepenim. — Tvoj M.
32041
Gospodične
ki so bile namenjene dne 12. t. m. točno ob H i. in 5. uri pop. čez Kongresni trg v Vegovo ul. — blon-dinko v belem prosim za sestanek. Sporočiti na ogl. oddelek »Jutra« pod fifro »Tisoč in ena noč 1001«.
S2125
Prazno sobo
oddam s 15. septembrom mirni osebi. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 32085
Sobico
z vhodom skozi kuhinjo oddam poleg nunske šole gospodični. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 32091
2 opremljeni sobi
lepi, oddam s 15. t. m. Linhartovi 28.
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pisma:
Automat. družba. Akademik, Boljši gospod, Brata, Blagajničarka 25, Bližina mesta, Bodočnost 400, Carigrad 85, Čedno, C, Čevljarski delovodja 63. Čedna sobica 72, Cent-rum 66, Cel dan od-soten, Čedno 633, Din 1300, Dobra vzgoja. Diskrecija Častna zadeva. Druiabnik 500; Delovodja 63, Družabnika, Dobra pomoč, Dobičtanoj-no, Dobra hrana, Državni monopol, Dva Ljubljančana, Dober motor, Diskre-tion 250, Elegantna. Enodružinska, Fiksna plača, Fotoaparat. Gradišče. Gospodinja 81274, Hamburger Hvaležna brinetka, Janko 48. Idealist, Izum, Jesen 1929, Jan«. V. Japelj, Izboljšanj«. Kuharica- 30. Kopalnica. Kuharica 94, K. 13. Kljul&vaičar 15, Knjigovodja, Kola. K. d. 100. Lojzka L. Lahko in snažno delo. Lepa prilika 110. Lepj -prilika 116. La-tinščina, Limited. Mirje, Mirna etratffa 39, Maj Mirko, Mladost. Malinov suens. Mlajša mnč, Mlajša moč's kavcijo. Mlada moč 54, Marjetica. Mlaiša moč 22 let. Moderno. Mehanič na delavnica. Na obroke L november. Nesebično prijateljstvo 342. NovembeT ali febriiar. Obrtnik pr; Ljubljani, Okrog 2000 Din Opazovale« 71, 2 osebi, Pridna in vestna. Potoval ni zastopnik, Prvo nad stropje. Pridna 350, Poštenost 56. Poštenost 31. Posestvo 2114, Perfektna 30, Parfait, Prazno, Primorka, P. 2. Pošteno in odkrito 76, Prosto stanovanje 44, J. Perme, Priden in pošten 84. Pleskarji akoTdanti, Pritlično stanovanje. Re sen, Resno dekle 25. Raz-. našalci. Redka prilika. Si-32072 guren 30, Strogo separira-
Harmoniko
štjirivr-stno, triglasno, n*-vo, Lubssovo, prodam za 1000 Din. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. B1980
V4 aH y2 bas
pripraven za šramel, V brezhibnem stanju in ( d<H brim glasom kupdm. Ofert« na naslov: Janko Polak, Rihno 55 pri Bledu. 80088
Petelin!
beli amerik. Leghorn la rdeči Rhode Ialand red —< najboljše pasme, naprodaj. Gailu« Farm, Bačka, Topola.	81995
Nekaj družin kokoši
mladih, belih amerik. Leghorn naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
82125
šivalni stroj
prodam. Nasiov v ogla«, oddtlkn »Jutra«. 32031
Krojači In čevljarji!
Zelo dobro ohranjen kroj. in čevljar. (Cilinder) rtrej ugodno naprodaj. Pojasnila daje F. Vivšek. Ljubljana, Mestni trg 25/IL 32134
Javna zahvala
katero izrekam tem potom Jugoslovanski *avarovalni BANKI »SLA VI J I« u nad vm kolantno postopanje pri cenitvi moje požarne škode in pri hitrem izplalilu -požarne odškodnine. Omeniti sem dolžan tudi," da mi ni omenjena zavarovalnica delala prav nobenih neprlHk radi zelo zakasnele naznanitve škode, ter jo priporočam naj-topleje vsakomur kot znano, domačo, kulantno zavarovalnico.
Trbovlje. U. sept. 19»
Fran Kmet, Trbovlje 2 S6.
82061
Naznanilo!
Ravnik Anton, profesor
konservatorija se je preselil na Poljansko eeeto 15 (mestna hiša), V stop., prv tličje.	3311S
V nedeljo. 15. septembra
vsi na žegnanje
v gostilno »Pri Spanu«, Stara pot 7 — za remizo.
3194«
oslovodja
izvežban v moški modi, se išče za takoj. Oterte na ogl. odd. ,Jutra' pod Stalno 100.
Veliko industrijsko podjetje sprejme prvovrstnega
maisega
z iizipitom za kurjača in strojnika, Id je vešč tudi pisarniških poslov. Ponudbe z navedbo referenc naj pošljejo samo prvovrstne moči na ogl. oddelek »Jutra« pod »Št. 1000«. 11180
Razglas.
Št. 32439/29.	11.183
Glasom sklepa upravnega odbora mestnih voženj od 23. avgusta 1929 razpisuje mestna občina ljubljanska
tovorne vožnje mestnega magistrata za prihodnje
leto 1930,
v kolikor ne bo zadostovala priprega mestne pristave.
Natančnejši pogoji se dobe pn: mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je kolekovati s 5 Din ter jih predložiti v mestnem gradbenem uiradu najkasneje do 18. septembra 1929 do 11. ure doipoildne.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 3. septembra 1929.
ttfchel Z6vacoj
224
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman
»Mrtev ie!« je z ledenim glasom odgovorila Favsta. »Pardaiilan, 5igar pogubni vpliv ie kriv tvoije .tnme, je mrtev. Poginil je v blaznosti. Ha, ha, ha! Ta besnež je bil res pravi zgled za tebe, drugega norca! In jaz, Favsta, Id stojim pred teboj, jaz sem ga pognala v Iblaznost, jaz sem ga pahnila v .pogin!«
»Tako mi Krista, gospa, če so vaše besede resnične, tedaj je Vaša...«
Favsta mu je srdito mahnila z roko, naj inolči.
»Poslušaj me do konca,« je zarohnela. »In ne pozabi, da si izgubljen, kakor hitro treneš z roko zoper mene... Te stene imajo oči in ušesa... moji ljudje me dobro straždjo... In veš M, Cesar, kaj se je zgodilo s tvojo ljubico... s ciganko, zaradi katere odbijaš prestol, ki ti ga ponujam?... Mrtva je, umrla je onečaščena, oskrunjena po Rdečeibradoevih poljubih... Le ljubi jo, če je tako, ostani Evest njenemu spominu!...«
Kakor ris, je planil Torero k njej, jo zgrabil za zapestje Jn ji z brezumno žarečiimi očmi zakričal v obraz:
»Ponovite... ponovite te podle besede, in kolnem se vam, vaša eadtoja ura je prišla... Nikoli več se ne boste mogli hvaliti, koga fte umorili in koga ste pogubrli!...«
Favsta ni niti trenila z očmi. Ni se mu teku šala izviti. Le njena svobodna roka je segla v nedriie in potegnila iz njega majceno bodalce.
»Samo da te pičim s temle,« je mrafto dejala, ».pa si mrtev. Konica tega bodala je namočena v strupu, k! ne prizanaša,«
In že se je okoristila z njegovo osuplostjo, Iztrgala se mu, se naslonila na steno in z 'neusmiljenim glasom nadaljevala:
»Ponavljam: Pardaiilan je umrl v blaznosti... to je moje delo... Tvoja nevesta je umrla onečaščena... tudi to je moje delo... In ti boš umrl v obupu... tudi to bo moje delo!...«
Tako govoreč je pritisnila na vzmet, ki je odpirala tajna vrata, in odsfkočila na'zaj, ne da bi se ozrla.
Zadela je ob človeške prsi. Nekdo je stal tam... za tajnimi vrati, o katerih je mislila, da jih ne pozna nihče razen nje! Nekdo, ki je bil morda slišal njene besede! Kdo je bil 'ta človek? To vprašanje je ni zanimalo. Glavno je bilo, da izgine. Zavihtila je roko, oboroženo s strupenim bodalcem, in po bliskovito usekala proti njemu.
Toda njeno roko je prestregla druga roka, jo stisnila naliik živim kleščam in jo prisilila, da je izpustila smrtonosno orožje. Nato io je potegnila nazaj v kabinet, med tem ko je porogljiv, joj, groze, Favsti tako dobro znan glas izpregovoril:
»Slišim, da se pomenkujete o smrti, o strupu, o blaznosti, o mukah, kaj vem, o čem! Vidi se mi, da ima gospa Favsta ljulbavni sestanek... Kadarkoli govori ta ženska o ljubezni, vselej se ji zareče: smrt.«
Pri teh besedah je odjeknil po sobici dvojni vzkrik:
»Pardaiilan!...«
»Da, gospa, jaz sem!« je dejal Pardaiilan in obstal pred tajnimi vrati, kakor bi ji hotel ubraniti, da mu ne uide.
In z mrzlim, napetim glasom, ki ga je imel v trenustJdh najhujšega gneva, je nadaljeval:
»Moj poklon, gospa, ljudje, ki jih v! ubijate, »e počutijo imenitno! ... In kar se tiče blaznosti, o kateri ste pravlkar govorili: res je, da blaznim, toda samo od že^je, da bi vas pogazil kakor strupeno kačo... Pri tej priči naj me ubije strela, ako more kdo reči, da sem zmožen vzdigniti roko zoper žensko!... Toda kakorkoli se trudim, gospa, da bi spoznal v vas žensko in ravnal z vami, kakor se z žensko spodobi — vi sami me vselej iznova prepričujete, da niste ženska, ampaik pošast, 'ki jo je izpljunil pekel... Ne ostane mi drugega, kakor da se vdam vašim dokazom in ravnam a vami temu primerno.«
»Pardaiilan... Sv!...« je ponavljala Favsta.
»2iv, tako mi smrti božje, na vse pretege živ... Prav talko živ kakor zala Giraida, ki ste jo bili obsodili na smrt in ki je Barba Roja ni utegnil onečastiti, zakaj tale roka ga je prehitro poslala na oni svet... Mar niste rekli, da je bilo vse to vaše delo?...«
»Živa!... Giiralda je živa?« je zasopel Torero.
»Tako, da bolj biiti ne more, dragi prino... In ne skrbite, nihče se ni dotaknil niti končfka njenega prsta.«
»Oh, Pardaiilan, Pardaiilan, kako naj se vam...«
»Pustite to... v tem trenutku imava bolj nujne posle!«
A Favsta se je bila v tem osvestila. Pogledala je Pardailanu t oči in čitala v njih svojo usodo.
»Če ga ne ubijem, ubije on mene,« si je dejala z nadčloveško prisotnostjo duha. »Umreti ni nič, toda od njegove roke nočem umreti... Poizkusimo poslednje sredstvo.«
In urno kakor blisk je pograbila srebrno piščalko, ki ji je visela okoli vratu, ter jo ponesla k ustnicam.
Pardaiilan je videl ta gib. Lahiko bd jo bil ustavil. Toda zdelo se mu je za malo.
Objava.
Uprava Državnih Mooopo-Ia raspisuje dragu ofertalnu licitaciju za nabavku i montaž u raznih svetlečih tela za elek-tričnu instalaciju u novoj Fabrici Duva-na na Crvenom Krstu Kod Niša.
Licitacija če se održati na dan 25. septembra 1929. godine u kancelariji Uprave Državnih Monopola u 11. časova pre podne.
Uslovi se mogu doba ti u kancelariji Industrij-skog Odelenja svakog radnog dana pre podne kao i kod Fabrike Duvana u Nišu.
Iz kanceiarije Iudustrijskoa Odelenja Uprave Državnih Monopola N. M. Br. 14,280 od 22. avgusta 1929. godine.	10.957-a
KOLTOOC p>«t* H od najboljših naflboflJSa, od uafloenejgih natfoe. o-ejSa, a rrh vwe®a zeJo ekonomična.
1 cm KOLYNOSA m svfat MefMci zadostuje. Posiairaite, p« se bost« uveiffl, d« Je
KOLYNOS
radboljSa p* »t* m sob«.
Dobi m r raefc lekarnah, rffcfo ki pAir#mneri|aiL
Prometni zavod za premos u.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in
samo na debelo	samo na debelo
domači in Inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
Premos,
Kovaški premos vseh vrst
Koks, livarniški, plavžarski in plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog i. 8., Ijubljana,
M klošlčeva cesta št 15/1.
Oglas.
Upravi Državnih Monopola potreban Je izvestan broj magacina za smeštaj duvana u listu.
MagacM treba da odigovaraiJiu sledečim nsto-
viroa:
1.)	da se nataze n blfcini želiie®rai5l!rilh staoica m prozi Skopje — Beograd — Zagreb i Beograd — Novi Sad — Suibotica;
2.)	da siu zadani od pečene cigle tli kamena, da su siirvi, sa podom od dasaka, dobro za-tvorem i da nemajm nikakvo« mirisa, koja ba štetno utioao na krvaiMte dnivana;
3.)	da su og,radj.en£, a eventualno sjjoiead 1 Se-I5e®nii6knim koilosekcm;
4.)	da zakup fcraje najsmanje godiimu dana. Prvenstveno če se uraimati n obzir magaoinl,
kotji su služili za smoš-lao žita, hmelja, pasulja L t. si.
Pozivaj se zairateresinai, da naiJdaUe do 1. oktobra tek. godine dostave Odeljeniju za Kui.iuru Fenmentacijo Duvana Uprave Državnih Monopola svoje jjomude snabdevene sa 5. Diraaia takse. Uz pomudoi priložiti skicu i opiis magacMa.
Iz kanceiarije Uprave Državnih Monopola FBr. 13.150, od 15. avgusta 1929 godine.
Oglas.
Uprava Drž. Monopola ovim razpisuje prvu ofertalnu licitaciju za podi-zanje zgrade za stan Upravnika in jed-ne gostinske sobe pri Stovarištu ne-preradjenog duvana u Širokom Bregu.
Ukupna predračunska suma iznosi 226.127.41 Din.
Licitacija če se održati na dan 8. oktobra t. g. u 11. časova prepodne s kancelariiji Uprave Držav. Monopola.
Plan o vi, predračun i opšiti uslovi mogu se videti svakog rednog dana u kancelariji Tehničkog Odseka Uprave Monopola, Oblasnog Monopoiskog Inšpektorata u Sarajevu i stovarištu neprera-djenog duvana u širokom Bregu.
Iz kanceiarije Industrijskog Odeljenja MBr. 14.426.	11.123-a
Objava.
U/praiva Državnih Mooopoia natoavič« ptufrem I. ofertatoe Kciitacdde, koda 6e se održati na dan 3. oktobra 1929 godine n 11 časova n kancelariji Uprave:
28.123 kg raznog maziva, benzlna, pe-
troleuma, nafte I denaturisanog špirita.
Uslovi i sva ostala ofoaveSteoJa mogn se dobiti a kamcedairili Bkomomskog Odelenja — Odsek za K tipov km — svakog radnog dana od 10 do 12 čaisova.
Iz kanceiarije Uprave Državnih Monopola CM. Br. 17.19«
od 26. avgusta 1929 godine n Beograda.
10979
Najcenejši in oa}dwr5enej5! aiparait M po-množevanfe. Zadnji nspeh nemške todmstrije MULTOR Co, Beograd, Obllldev venac br. 25, tel. 33-01. Sprejmemo zastopnika za Slovenijo.
Neprijeten duh ust
hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodont Sčetka za otroke, za dame (mehke ščetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-lelenem omotu i napisom Chlorodont Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvi u Jugoslaviju: Tvorni ce Zlatorog, Maribor. 9
Največja izbera — najnižja cen« najnovejših dvokoles dirkalnih, za ceste ture in (Samskih, motorjev, malih dvokotes za otroke, igra Sni h ki otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega. brzošivalnih strojev Centra! Bobbin. Pred nakupom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJubljana, Karlovška c. 4. Ceniki fraako,
Prodaja na obroke.
L. MIKUS
Mestni trg St 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih
lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete te gradelna se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj - Slovenija Tel. interurb. 32
Naznanilo.
Podpisana dajeva cenjenemu občinstvu na znanje, da bova z dnem 15. septembra t 1. prevzela restavracijo
HOTEL „BAIiKASr«
v Celju, Gosposka ulica 7, v najem. Skrbela bova za prvovrstna jedila ter raznovrstna pristna vina po zmernih cenah. Za obilen obisk se priporočava	Josip m Jo sipina MERC,
11177
U175
Zahvala.
Ker bova dala najino restavracijo
HOTEL. ,,BALKA\"
v Celju, Gosposka ulica 7, z dne 15. septembra Uv najem, se
zahvaljujeva tem potom vsem cenjenim gostom za dosedanjo na-
Drago in Alojzija BERNARDI.
klonjenost.
Inserirajte t „JUTItU"!
dobro vajeni sekanja in naprav-ljanja večje množine drv, se takoj sprejmejo. Natančnejše podatke poda ga. Ana Cerovac na postaji v Zagorju ob Savi.
PRIDRUŽI SE VOJSKI ZDRAVIA!
Šolske knjige m šolske potrebščine
za vse šole ima v zalogi
Knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta št. 13
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, <L kot tiskaraarja Pran«; Jezeršek. Za inseratni del le odgovoren Alojzij Novak, .Vsi * Ljubljani.