106. številka. Ljubljana, sredo 12. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. khaja vsak dan, izvzemđi ponedeljke in dneve po praznikih, tor velja pt poitl prejeman, za ivstro-ogerake dežele za ćelo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ■a e«trt leta 4 gold. — Zt LJublJtno brez požiljanja na dom ca colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en inesoc I gold. 10 kr. Za posilianje na dom se radnna 10 krajo. za meaec, 30 kr. za detit leta. — Za taj« dežele za ćelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih solah la sa dljake volja znlžana cena in sicer: Za LJoblJtno za ćetrt leta 2 gold. 50 kr., po poitl prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanlla se plačuje od Četiri« stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. <5e se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopiai se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovŠki coati v Tavčarjevi hiŽi „Hotel Evropa". Opra vmit vo, na katero naj se blagovolijo posijati naroČnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hlfl Dunajska sirena in Hrvati. Iz Zagreba, 6. maja. [Izv. dop.] O znanem dopisa iz Zagreba v „Avgsbur-gerici" zapopevala je zopet enkrat dunajska sirena nam Hrvatom svojo zapeljivo pesem. Gotovo se bode v kratkem tuđi sirena iz Budim-Pešte oglasila, ki se za nas zmirom tektnuje z dunajsko sireno. Mi Hrvati pa dobro vemo, da ste dunajska i u budim-pedtska sirena ena kakor draga za nas pogubni Scilla in Charibda. V prejšnjih časili poslušali smo in sledili zapeljivim glasom, zdaj danajskim, zdaj budim-pedtskim, pa zuii-rom so bili pogubni za nas. Experientia re-rum magistra. Đenes smo gluhi za Dunaj, kakor za Budim-Pešto. Kaj nam godejo, kar njim drago, nas ne bodo več z mami li niti Nemci niti Magjari. Mi ne gremo več niti na Dunaj, niti v Budim-Pešto, nego ostanemo lepo doma v Zagrebu, tu je naše ognjišče, tu naše svetidče. Evgen Kvater-nik, žrtva rakovaške ustaje, je rekel kot zaatopnik v našem saboru 1. 1861: niti na levo, niti na desno, niti v Beč, niti v PeŠto, nego svojim putem. In ta svoj izrek je s krvjo in z življenjem zapečati!. Od tistsh mal stoji njegov izrek zapisan tuđi na po-litičnej zastavi našega naroda. Kadar god 80 bili na Dunaj i ali v Budim-Pešti v sili in zadregi, kadar god je bilo treba babs-buržkej državi novi oblik dati, domislili so se na nas inače zaničevaue in v kot potis-nene Hrvate. Prilizovali so se nam, po pod-bradku so nas gladili, nas pregovarjali, nam bog ve, kaj vse obećavali, polzili se tako rekoč pred nami, in ko smo potem zdaj Đunaju zdaj Budim-Pedti na ponuoč priskočili, ko smo enkrat Avstrijo, eukrat Magjar-orsag redili: kaj je bilo nađe plačilo ? — Potisaili so nas zopet Nemci ravno tako kakor Magjari v stran kot staro metlo, ki je svojo dolžnost storila. „Experientia reruin magistra": denes naj ne računijo več niti na Dunaji, niti v Budim-Pešti na nado pri-pomoč. — Naše položje nij samo važno za Magjarorsag in za Cislajtanijo, nade položje je gledć orijentalnega vprašanja evropske važnosti, in to naše položje ne prodamo niti za magjarsko milost, niti za dunajska obećavanja. Naš narod v vojnej krajini, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, v Istri in Sloveniji, se bode preje ko sleje z nami zedinil, se mora z nami zediniti, kajti to je naravni zakon. Ideja zedinjenja živi povaod pri nas Jugoslovanib, in ideje nobenega ne vprašajo, ali so opravičene, ali nijso. Niti Dunaj, niti Budim-Pedta ne bodeta mogla zaprečiti, da ta ideja život in življenjo dobi, kadar bode njeni čas prižel. Ponudbo av-Btrijskih Nemcev, da nam bočejo Dalmacijo dati pod tim pogojem, Če se postavimo pod njibovo nadvlado, odbijamo iz tega razloga, ker oni nemajo pravice, z Dalmacijo raspolagati. Dalmacija jo prvič dinastijna, dru-gič sama svoja in trefjič nada in ničija druga. Ali so naivni cislujtanski Nemci! Mi naj sebe z Dalmacijo vred prepariramo za pruski želodec! Ali so naivni! Dalmacija se bode z nami zedinila, ali je to všeč Nemcem in Magjarom, ali pa nij. Nemčija še zmirom ne ve", kje je na jugovzhodu njena meja; ali na Dravi, ali v Trstu, ali Boki kotorđkej, ali bog vć kje dole globoko v Turčiji. V tem neznanji svoje jugovzhodne meje koprca se nemška politika sem ter tja, ter se zaleti nazadnje, kakor figura zagreb-škega dopisa v „Augsburgerici" kaže, ćelo tako daleč, da hoče iz ćele trojedine kraljevine Poznanjsko provincijo narediti. Huže prizanesi jim! (DajoČi temu dopisu prvo mesto, pri-zuavauio važnost in resničnost tu izrečenega; vendar pa se more na drugi strani pomisliti, da zedinjenje Slovencev s Hrvati bi mnogo prej zvrdeno bilo, ko bi ćela trojedna kraljevina ne bila v nobenej zvezi z Magjarijo. Slovannka Avetrija je morda de prej mogoča po izvrditvi misli „Angsburgčankinega" dopisnika. Torej nam Slovencem se ne niudi posebno ustavljati se utelovljenju Hrvatske v ono skupino, kjer smo mi. Ur.) Kranjski deželni zbor. (IX. seja.) Ko se prebere zapisnik zadnje seje, poprime dr. Zaritlli besedo in reče: „Vsacega SI ova na je gotovo v srce veselilo, ko je slišal, kako veličastno in srčno je bil nad presvitli cesar od naših slovanskih sobratov Dalmatincev sprejet. Pozdravi jal je našega cesarja tuđi ves istrski deželni zbor „in corpore" in na Dunaji bode sprejel cesarja ćeli mestni za-stop dunajski. Jaz bi tedaj stavil predlog, naj tuđi nad deželni zastop pozdravi cesarja, v Št. Petru, ko stopi Nj. Veličanstvo na Kranjsko. V ta namen naj se izvoli deputacija, deputacija udov iz deželnega zbora, ki bode na čelu jej deželni glavar, pozdravila Nj. Veličanstvo cesarja. Ker pa mi je kratko pred sejo g. dvorni svetovalec povedal, da se je presvitli cesar odpovedal sprejemov, naj se deželni glavar telegrafično do dvora obrne in prosi Nj. Veličanstvo dovoljenja, da ga deputacija kranj ' * deželnega zbora pozdravi] Dvorni svetova'ec g. Widman izjavlja, da mu je predvčeranjenrf došla vest, da Nj. Veličanstvo ne bode sprejemalo nobenih de-putacij. Oba predloga dr. Zarnikova se vendar potem sprejmeta. Prati glasajeta samo Dežman in grof Blagaj. Poslancu Petru Kozlerja se dovoli od-puflt za ćelo sesijo. Izroči se več peticij kmetskih občin, katere zahtevajo, uaj c. k. uradi slovensko uradu jejo. Dr. B1 e i w e i 8 stavi nujni predlog, naj deželni zbor sklene postavo, ki bode uredila učenje slovenskoga jezika na 1 j u b 1 j a n s k e j r e a 1 k i. Govornik pravi, da je nujnost tega predloga lehko dokazati iz dvojnega ozira. Prvič so dnevi zborovaoja uže šteti, drugiČ pa je slovenski jezik na ljubljanske] realki popolnem prognanec postal, ki le de iz milosti životari. Zato je treba de v tej sesiji skle-niti postavo, ki odpravi to v nebo vpijočo krivico. Dežman zagrizen sovražnik vsega slo-venskega plane tuđi po kouci in govori proti nujuosti. On pravi, da se mu čudna zdi, da se taka postava kot nujni predlog pri-naša v zbor. On hoče, da se v pretres izroči, Dr. B I e i w e i a odgovarja, da je njegov predlog po opravilnem redu popolnem opravi 5eu. Dežman temo oporeka. Pri glasovaoji se izreče zbor z večino glasov za nujnost. Dr. B1 e i w e i s utemeljoje potem svoj predlog. On ponavlja, da je siovenski jezik popolnem pregnau iz ljubljanske realke, to je razvidno iz letuega poročila vodstva realke. Pod naslovom „obligatni predmeti" se nahaja le pro forma tuđi slovenski jezik, kajti opazka, ki zraven stoji, da je očenje slovenskega jezika le za tinte učence obliga-ten predmet, katerih stardi to posebno (aus-drticklicb) želć, kaže, da slovenski jezik nij obligateu predmet. Tako se dela na Ktanj-skem z đeželnim jezikom; materin jezik niti obligaten predmet nij, a ladki jezik je obligateu predmet". Govornik omenja potem polemiko mej „Slovenskim Narodom" in ravnateljem ljubljanske realke, g. Mrhalom, in pravi, da jo ta polemika dokazala, da je „Slov. Narod" prav imel, ko je trdil, da se na tem učilidSi slovenski jezik izriva. Letno porodilo te realke omenja, da bode učenje sloven-skega jezika uredila deželna postava. Evo te postave, gospoda! Predlog BIeiweisov se izroči Solskema odseku, ki ima v 48. urah o njej poročati. Dr. Karei Rudež in tovaridi izročć interpelacijo do deželne vlade zarad volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. (To interpelacijo smo prinesli v vfierajšnjej številki na čelu našega lista. Ur.) Deželni glavar Kaltenegger prebere samo vprašanje interpelacije, pm kar rudeS postane. Đr. Zarnik zahteva, da se interpelacija takoj prebere z motivacijo vred. ĐeŽelni glavar, ki je slutil, da se ta ber6 za njegovo stranko jako neugodne res-nice, pravi, da je dobil interpelacijo ie le mej sejo; ker je pa jako obtfrna, nij ma bilo mogoče, pročitati jo. Prej pa, ko jo on ne pregleda, ne do voli, da bi se čitala v zboru. (Dalje prih.) (VII. seja. Konce.) Stroški za poduk in omiko iznaSajo: 1. Let na plača kustoza deželnega mneeja 472 gld. 50 kr. 2. Stroški za realko: a) polovica stroškov sa učilne pripo-moSke 750 gld., b) polovica letne plače Sol-skega slažabnika 175 gld., c) polovica letne plače laboranta 175 gld., d) polovica sta-Dovine za laboranta 30 gld., e) polovica BtroS-kov letne plače za bišnika 300 gld., f) polovica stroškov za kurjavo 700 gld., g) polovica stroškov za zbirko učnih pripomoČkov 1250 gld. 3. StroSki deželne gozdarske Sole v Šneperku: a) za 8 ustanov po 200 gld., 1600 gld., b) za učitelja 800 gld., c) za uČne potreb-gčine 200 gld. 4. Donesek gledišnemu zaklada 3623 gold. 5. Potrebščina za zaloge bolskih knjig 1500 gld." 6. Cesarja Franc JoŽefa ustanova za obtnijske sole na Kranjskem 600 gld. 6. Fodpora za cipkarnico * in risarsko iolo v Idriji 250 gld. 8. Podpora za slikarja Janeza Šnbica v Rima 250 glđ. 9. Podpora za slikar ja Mart. Umeka v Monakovem 200 gld. 10. Podpora za slikarja Jari ja Sobica na Danaji 150 gld. 11. Podpora za slikarja Simona Ogrina v Ljubljani 100 gld. 12. Podpiralni zalogi slovanskih vseuči-UšČnih dijakov v Gradci 100 gld. 13. Podpora podpiralnemn druStvu za OBkrbovanje bolnih dijakov na Dnnaji za vstopnino dijakov iz Kranjskega 120 gld. 14. Podpora podpiralnemu društva dijakov v Novom mostu 100 gld. Dr. Razlag nasvetuje, naj bi se si i kar ju Jari ja Šubica dala tuđi za letos podpora 100 gld. Dr. Zarnik gorko podpira ta predlog, ker je Jarij Šubic res talentiran mlad človek in bode gotovo uašej deželi čast delal. Da je Subic talentiran, to je o njem izrekel eden denašnjih največjih u metni kov, namreč Grippenkerl naslednik Rablov. Prav Grippen-kerlu samemu se je po mnogem truda po-srečilo, da je Šubica spravil v dunaJBko akademijo, kar je teško Slo, ker Šabic nij imel potrebnih predštadij. Podpora 100 gld. za leto 1875 se potem Jarij a Šubicu dovoli. Dr. Bleiweis predlaga, da se podpora podpiralnemu društva dijakov v Novem mesta od 100 na 200 gld. poviša. Ko je ie grof Barbo predlog dr. Bleiweisa podpiral, sprej-me se. Poslaneo baron Abfaltrern utemeljuje svoj predlog, o nacrta postave za odvezo zemljiffč od davščin in stvarnih odrajtvil sa cerkve, duhovske rede, Župnije in za njihove names-tovalce. Predlog se izroči šolskemu ođseku. Đr. Zarnik poroča v imenu peti cij skega odseka o prošnji Jarce ja GloboSnika in đrngov, naj bi se pri mosta iz Mošenj, dohodnina odpustila, ter jo gorko priporoča deželaej vladi. Đr. Razlag podpira ta predlog, kjer so pri na os tih in brodab na Đolenjskem tuđi enake razmere, da davkarji 'ohodnino po-birajo, akoravno mostovi nič ne neso in jih dotičaiki vzdržavajo samo v interesa komunikacije. Tuđi vlado pozorujejo, da davkarije pobirajo od strank, ki se s čebelorejo peČajo, dohodnino, akoravno je po nkazu cesarice Marije Terezije Čebeloreja vse dohodnine prosta. Đr. Zarnik omeni, da je občna nevolja po deželi in celej državi o tem, s kakim načinom finančni uradi pri mnogih pod-vzetjib, kar po fantaziji izračanajo čisti dobiček iu davek. Pa naj se stori kar hoče, reknrira, kamor se če, ako stvar Se tako na tanko dokaže, ne pomaga nič, davkarski oradi ostanejo pri svoj ej trmi. Govornik pravi, da je uže zadnji čas, da se enkrat ustanovi upravno sodišSe, da se bode sa-movlastaemu ravnanji davkarskih uradov enkrat v okom prišlo, Predlog dr. Zarnikov se Bprejme. Đr. Zarnik poroča dalje v imena pe-ticijskega odseka o prošnji vipavske občine, naj bi se novačenje za vipavsko dolino vršilo v Vipavi a ne v Postoj ni in priporoča to prolnjo za izvrSitev c. k. deželnej vladi. Dr. Razlag in poslaaec Lavrenčič podpirata ta predlog. Dr. Zarnik končno še izrazi željo, da bi bilo v obče dobro, da bi se rekrutiranje po sodnjiŠkih okrajih vršilo, kjer komisiji, je to tako vse eno, dijete uleče ta ali tam, a na pr. prebi valceru v Ljubljani pa bi skozi to, da bi ne prišlo toliko novin-cev v Ljabljano, prihranjeno mnogo upitja, ki izbu ja pri civiliziranih ušesih misei, da je človek kje tam v Patagoniji mej popolnem divjimi Ijudmi a tuđi rekrutom bi se stroški popotovanja prihranili. Predlog peticijskega odseka se potem sprejme. Iz štajerskoga deželnega zbora. (17. seja. Dalje.) Poslanec Konrad Seidl je interpeliral deželnega namestnika o dnhovenskej plači, in navel nekoliko slučajev o zlorabi duho-venske plače, ter vprašal, ali se misli uvesti nov red za duhovenske plače in če se bode kazensko postopalo proti prestopkom v tej reci. Dr. D ominkuš stavi v imena slovenskih poslancev nže v „Slov. Narodu" na-tisneno interpelacijo, tikajoča se učnega nacrta za ljudske sole. Obe interpelaciji se izroČiti deželnemu namestnika. Odgovora glede slednjih, pri znanem konfliktu zaradi interpelacijskega prava mej vlado in deželnim zborom, se nij nadejati. Potem utemeljuje Tschok svoj uže omenjeui in skoro od vseh poslancev visoke zbornice podpiran predlog o gospodarskoj bedi in nađlogi v deželi. Izroči se gospodarskomu odbora v preso je vanje. Poslanec Sietz poroča o peticijah o vož-njej cesti k železnici od Grobuinga v Mošnje (gornji Štajer), ki bi vsled projekt« potrebo-vale denarne podpore. Predlog flaančnega odbora, naj se ta predlog ne sprejme, dasiravno ga je poslanec dotičnoga okraja dr. Lipp, prav temeljito in natančno priporočal, se sprejme z veliko večino. Dr. ĐomltiRui poroča v imenu narodno gospodarskoga odbora o peticijah štajerskoga planinskega društva občine Ljuče in Solčave, dalje okrajnega zastopništva Gornji grad o ziđanji nove ceste od Ljuč do vhoda logarske doline. Poročevalec povdarja, da je doižnost dežele, pomagati tam pri napravi potrebne komunikacije, kjer ne za-dostujejo lastaa sredstva dotičnih okrajev iu obČin. — Štajerski deželni zbor je to mnenje odobril tuđi v mnozih sklepanjih, ako pak i soda), je torej v predstojećem slučaji to popolnem opravičeno, kor solčavttka občina cslo niti jedue vožnje ceste nema, izvzemši k večjemu strugo roke Savinje, če se ta uže more smatrati za cento, in ker pri velicih zemeljsfcfh zaprekah delanje takove cesto ene ali več občin nij mogoče. Sploh so se pak te občine, kakor i okraj Gornji grad za cesto in varnostue stavbe zelo potrudile. Stavba te cesto je pri gospodarstvenih raz-merah te okolice, ki bi morala obubožati, če bi ji izvoz gozdnih pridelkov ne olajšal, kar neizogibno potrebna postala ; pričakovati je tuđi, da se bode, ker so solčavske planine kakor znano najkrasnejSe in največje uiej južnimi planinami, vsled popravljenja jako množilo obiskovanje po tujcih, kar podeli okolici zaslužek. Ali nijso samo lokalni uzroki, ki govore za napravo te ceste, nego učinila bi se zveza z gornje savinsko dolino in s Koroško Črez Železno kapljo, oziroma črez topljice Bol jak in Jezero skozi Kokro s Kranjsko, kar bi bilo za ta kraj ne pod-cenjajoče važnosti. Zaradi tega predlaga dr. Đominikuš v imenu narodno gospodarskoga odbora sledeči predlog: „Visoka zbornica naj blagovoli skloniti: Doželni odbor se pozivlje, naj o najugod-nejši stavbi vožnje ceste od Ljuč do uhoda v logarsko dolino, o potrebnih stroških, konkurentne) đelavnosti in končno o uvedbi nove nastajajoČe ceste v kategorijo okrajnih čest II. razreda, — učini natanČue poizvedbe in okoliščino ter poroča o tem v bodočnej sesiji". Proti predlogu se nikdo ne oglasi, ven-dar predlaga poslanec Tlammer-Purgstall naj se po i meni h glasuje a Še le potem se sprejme prvi del predloga z veliko večino, drugi del pak ostane za sumo 2 glasa v manjšini. Dr. Dominkuš dalje poroča o peticiji občine Šmartno na Raki in okr. zastopništva gornjogradskoga in stavbi okraj ne ceste iz Letuša v ReČiŠko ves črez Pako. Poročevalec pouđarja, ka je stavba te ceste velike važnosti za okraj gornjegradski, ker bi bilo s tem združeno 8 kraj sanje ceste v Celje, opusti se lehko strmi hrib in mnogo bi se prihranilo na mitnini, dalje bi se na ta način, bogatim gozđnim izdelkom gornje-gradskega in šoštanjskega okraja ponudila prilika, svoje izdelke lažje izvažati, a tuđi izvažanje apna bi se v zmogočilo, ki se v teh krajih žge v velikoj množini. Ker je pak želeti, da se v tej zadevi «sli5i tuđi najboljinteresovani okraj Vranj-tko, priporoča v imena narođnogospodar-fkega odbora predlog: „Visoka zbornica naj blagovoli skloniti in naj ho glede tega pozivlje deželni zbor, da poizveda o važnosti mostne stavbe črez Pako, da o preloženje ceste iz Reske rasi v žoštanjskem okraji «lo Lotuša v vranjskem okraji in o poprav-Ijanji omenjene ia sosednjega gornjegrad-ekega okraj a, natanSneje pak Se po civilnoj komisiji u politiSnimi uradnijami in okraj a i mi cdbori Šoštanj — gornjegradskimi urađnijami in vranakimi skupno vred in po izvedbi onih in sic«r glede zahtevanega preloženja ceste v sporaznmjenji c. kr. deželnega namestni-Štva, v zadevi zahtovaue podpore pak odlomiti v svojem delokrožji in o tem poročati v bodočnej sesiji", — ki je bil sprejet z veliko T«5ino. Politični razgled. Notiranje ctedtale. V Ljubljani 11. maja. V fwt'*Mflci 80 enega jarista za zmi-rom, enega pa za en semester iz tiniverze relegirali zavoljo Alfonzovih škandalov. Čdkn „Politik" dokaže v nedeljakem članka grofu Hartigu, uda gospodske zbornice državnoga zbora, kako je denarje akci-jonarjev avstr. hipotekarne banke zlorabil za nemSko ustavoverno chabrnsko agitacijo. Hrvatska deputacija pod vodstvom sagrebškega župana Ivana Vončine pojde denes v sredo v Reko poklonit se cesarjn. Navzlic vojnim glasovom in prorokom, ki vzneiuirjajo Bvet, pravi frt*nco*km o fi cijalni list, da bo je BiBiuark baš z „zvezo fcreh cesarjev" zavezal, da mora mir obra-piti, tuđi ko bi veselje i mol, še enkrat pla-niti na krepčajoČo se Francijo. JVemšJki časniki še vedno Sčnjejo na Belgijo. — V pruskoj zbornici je konstatiral poslanec Schorlemer-Alst, da nemffka vlada pisma na pošti odpira. — To je nova svo-boda, ki bo si jo Nemci priborili v bojib pri Sedanu. Dopisi. \m ©VSiS pri Kropi na Gorenjskem 6. maja. [Izv. dop.] DanđenaSnji nij nobeno drago vpraSanje tako dolgi čas i stalno na dnevnem reda nego je Solsko; vse hiti na-prej in kliče napredek, omikaitd., vsak gleda na to, kako bi iz aplolnega zaklada naj večji dobiček vlekel, sam pa bi za splošni blagor naj piČleji donesek Žrtvoval; učitelj nij sado voljen s povijano plaSo in vedno pripove-dujo, kako slabo je plačan, kmet, posestnik, stoka, kam borno prišli, uradnikom se je plača povišala i zopet učite!]* zabteva še viSjo plačo nego jo „gospod" „dobivajo", zemlja pa nam leto za letom slabejSe rodi, mi smo uže Jna be-rafikej palici In terja se vedno veS od nas, mi ne vemo kje vzeti, mi ne moremo plače-čevati. V naj vcčjej zadregi pa je deželai zbor, on hoče za povzdigo, omiko, izobra-ženje za blagost naroda skrbeti, da ta v BploSnem napredku ne bo zaostajal za dragi mi narodi, casproti pa zopet za zidanje potrebnih novib dol, za povišanje učiteljskih plač in za pomnoženje učiteljev na poaame-inib Sol ah ne more preobložene davkoplače-valce tako silno potrebnih svot dovoliti. Pri flploŠnej plači stroSkev za Solo se je ljudstvo tuđi bolj začelo za Solo brigati. Mi mislimo, da bi se pri slab cm denarnem Btanji takoj 1« za take Sole skrbelo, katere so nnjno potrebne, ne pa, da bi se tako ravnalo, kakor pri nas namreč nasprotno. V našej sosegki ali županiji imamo dve župniji, namreč OvsiSe in Dobrava in — nobene Sole! Naj bližja 9ola je v Kropi, poldrugo nro boda daleč, i tadi ta Jola je bila do zadnjega časa slaba, kaj ti aSitelj je bil ob enem c. kr. poštar, kateri slučaj je v naSib krajih pogostoma v dkođo solskemu poduku v navadi. Kroparji so to kmalu izpreviđeli (drogo pa Se ne), da je Sola pošti na kvar in terjali so od učitelja naj posti Solo ali poSto. Mož si je drugod slnžbo preskrbel in sedaj čez dolgo časa je v Kropi zopet ačitelj, to da tržni otroci ne marajo tujib otrok, dclajo jim zapreke, tedaj ti le redko dobajajo, mi smo tedaj popoloem brez Sule. Bivši okrajni predstojniki ho uže sem ter tja napotili zaradi nstanovitve nove sole kako obravnavo, toda brez uspeha i še le zadnji čas je kraj. šolski svet v lUdovljici odločil naj se za uaSo obČino napravi i sicer le ena dola. Vsled pritožbe in po zaslišanji občiu-skega odbora je pa dež. šolski svet v Ljubljani odločil, naj se napravi ena šola na OruiŠah i druga na Đobravi in naj se potre-bno za to preskrbi. To pozvedši mislili smo, da se bode za nova postopja takoj skrbelo in v ta namen napotilo tako, da dobimo Sole, učit ilja ia da bode mogoče tuđi učitelj na Ovsišah ob enem tuđi c. kr, poitar za bližnji Pudnart, kjer do sedaj na železnični postaji še pošte nič nij. Od priprav za Sole do sedaj nijsmo slisTali nič in to brž ko ne ker se je plemeniti načdnik okr. Sol. iveta i c. kr. glavar proti dostojnemu možu izrazil: „Ker vam za to solo nij do a ti mar, bom pa to reč še jaz nekoliko zadrževal, jaz vam đober stojim za to, da Se tri leta Sole imeli ne bo-flte" ! Da bi plemeniti gosp. Wurzbach v resnici tega izvršiti ne nameraval, gotovo bi se proti županu tako ne izrazil; tega gospoda smo do sedaj smatrali kot personificiranega za-stopnika aristokracije in za strastnega sov-ražnika vsacemu, kar po slovenskom narodu dišj, za pribodnji čas ga borno Častili za mračnjaka in sovražnika šolskega na-predka. Iz omenjenih besedij g. W. bi se mogoče sođilo, đa naše ljudstvo nečejo sole i se je brani. Uže štiri leta imamo pri nas privatnega učitelja, kateri po posameznih vaseh i hišah otroke podučuje, Ijudje previ-dijo potrebo pođuka in si učitelja z žaljavi nai rokami preskrbe, ker 'tega taisti ne store, kateri imajo za to dolžnost! To smo napisali v ta namen, da bi se v euacih raz-merah tuđi drugod premišljevalo. Iz Poliran na slov. Štajerskem 9. maja [Izv. dop.] Dolga leta, ali rekel bi lebko, nikdar Se v našem živahnem kraji nijsmo živeli v tak em strabu, kakor ravno zđaj. — Da nesreča zadene človeka veliko-krat nenađoma, to nij kaj posebno novega, — in ravno zarad tega jo tuđi lažje pretrpi in pozabi; a če je človek skrben za se in za svoje imenje, vidi tako rekoS, vsak dan groziti in je ne more z vsemi močmi odvrniti, tira to tuđi najpogumnejšega v obupanje. — Bilo je menda 7. aprila in zgorclo je po noči gospodarsko poslopje nečega tukajšnjega posestnika. Začetkom tega meseca nas zopet v poznej noči zdrami iz mirnega spanja krik naznan-jajoč nam „rudečega petelina". Vse se je čudilo, da je v tako kratkem Času v našem kraji, koder nijemo imeli uže črei 20 let nobene nesreče po ognji, dvakrat gorelo, in vse je bilo tega mnenja, da se pri nes klati kaka „ognjena kugau v osobi ka-cega malopriđueža, posebno ker bi bih dva večera pozneje zaporedoma videli „rudečega petelina", ako bi se ne bil ogenj maboma zatrl. In tako Živimo sedaj od dne do dne v vednem strahu, đa nas spravi roka maloprid-oeža, ki je mej nami, a ga še ne poznamo, po ognji v nesrečo in nam vzame črez no5 imenje in premoženje. Vse sumi nečega — pred kratkim časom iz dolgoletne težke ječe prišlega — zavoljo požiganja in umorstva kaznovanega, a do-kazov še uij. Z žalostjo tlajejo po<1pisani s tem na znanje, da jo umrla njih ljubljena mati, ozi-roraa stara-niati, sestra, tašća in svaki nj a, gosp.i Marija Tavčar rojena Florian, katera je donos popoludno ob 2. uri po krat-ketn trpljcnji in sprejemši sv. zakramento za umirajoče v atarosti 70 let podlegla plučnej bolozni. Pogrebni sprovod bo v aredo 12. maja popđludno ob 4. uri od hiše, kjor jo umrla, na celovškej cesti Stev. 9."). Sv. maše za njeno dušo se bertf v voč corkvah. V Lj ubijani, 10. maja 1875. (162) Karei Florian, Min.i omoz. Langer, posestnik v Kranji, Joliana omož. Baclicr, brat. Stei'uiliju om. Aussenegg, Kat. Florian, roj. Eržon, Josipina, svakinja. hcere. Karl Tavčar, Johnna Tavrar, roj. Genaor, sin. snahu. Sigm. v. Tonazzo, Jos.v. Tomazzo roj.Florian, svak. Boatra. Fridrih Langor, rudnilkt direktor v Zagorji, svak. Ootfrid rtaclior, rudniaki direktor v Kladnem pri Pragi, svak. Rnilolf Au.ssonegg, posostnik, Bvak. Friderika, Kina, Armiu, Alfonz, Marijana Langer; Stefanija, llermina Iiachcr; Rudolf Aussenege; 3Iinka Tavfar, vnulci. Vsem bolnim moč in zđravje brez leka in brez stroškov po izrrstni S6Yalesciere iu Barry 2$ let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozđra-fila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSČenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / želodcu, im živcih, dalje prsue, i na jetrah; žleze i nad ulio, bolečine v ledvicah, jetiko, kašolj, nepre-bavljenjo, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato tilo, vodenico, unilico, vrtoghivje, silenje krvi v glavo, Sumenje v uSesili, slabosti in blevanjo pri nosečih, atožnost, dtabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-hlajenjo; posebno se priporoča za dojenee in jo bolje, uego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprice-val zdravilnili, brez vsake medicine, mej njimi spri-Seviila profeaorja Dr. "SVurzerjji, g. F. V. Beneka, pra-vega. profesor ja medicine na vaeučiliSČi v Mariboru, idravilnegtt svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. CiiinpbelUi, prof. Dr. Dćde, Dr. Urč, grofinjo Cnstle-»tunrt, Marki/.e de Hrehan a mnogo dražih imenftnih osob, se razpoSiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spricevalo zdraviluega svetnika Dr. VVnrzerja, Bonn, 10. jul. 1852. RevHlesciere Du Bnrry v mnogih slucajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri uristi iri ijriži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, n t d. pri kaninju, pri prieadljivem a bolebnem draženji v realni cevi, zaprtji, pri bolehnom bodenji v obistih in meburji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pra-oib bolczuib, ampak tuđi pri pljučnici in BuSenji v grlu. {L. S.) Rud. Wnrzer, zdravilni sv&tovalec ifl člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. VaSa izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trelmfliiih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledć vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporoČam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkufinja tajnica saniteta cga sveto valca gosp. Dr. Angelsteina. Bcrolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrukam glede lievalesciero du Barry Tseatransko, najbolje epričevalo. Dr. A n g e 1 a t e i n t taj ni sanit. svetovalec Spričevalo St. 76.921. Obergitnpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj pattent, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-nimi bolefiinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, Je vuled rabe Vaše Revalesciere đu Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, raaocelnik. Montona, Istra. Učinki Rovalesciero du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št, 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi prolfcsor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v .Berlincr Klinische "VVochonschrl ft" od 8. aprila 1872 to lo: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enoga mojih otrok le takozvana „Uevalenta Ara-bica" (Kevalescićre). Uete je v 4. mcBecu vedno već in već hujfialo, ter vedr.o bljuvjilo, kar vsa zdravila B\jso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oidravila popoluoma v 6 teduih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DHsseldorf, na dolgoletnem bolchanji glave in davljenji. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na ncspanji, treslici na vsch udih, shujšanji in hipohondriji. St- 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojaSk. oskrb-nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji đušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela TeSnerja, sluSa-telja vilje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni boloeini in pretresu čutnic. Št. 65.715, Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in huj&inji. Št. 75.928. Barona bigmo lOletne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4krat tečneja, nego meso, ter ae pri odrafičenih in otrocih prihrani 60krat veo na ceni, glede hrane. V plehaatih pufiicnlj po pol fnnta 1 gold. 50 kr . i'unt 2 goid. 50 kr., 2 funta i gold. 50 kr., 5 fon *»v 10 gold,, 12 fantov 20 gold., 24 rantov 36 gold., — Revalosciero-Biscaiten v pušicah 4 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Bevaltjaciere-Chooolatee v praht in v ploščicah ta 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu la 120 taf 10 gold., sa 288 Ui 20 gold., — sa 576 ta« 36 gold — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na »n-maji, WalJH««hK»*ise jt. 8, v Ljubljani Ed feahr, v «r»«lol bratjo Oburanzniey r, v 1.«» toralta Đieohtl & Frank, v Cclovoi P. Birn baoher, v Lonči Ludvig MUUer, v Maribor* M. Morid, v JMerana J. B. Mtockhansun, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v der-uovicali pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v tiradcu pri bratih Oberranz mcyr, v TeineKvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahncrju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. 11 al tor ju, ka. kor v /sol osutih pri dobi ih loi:«rjih in upeaorijjikib trtjovcifa tuđi razpoAilja dausjika biia ua vse kraje po poitnit aiikuinicnh uli povietjtli. Donajaka bor za 11, maja. (Izvirao tolegrafiono porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovoib . 69 gld. 50 kr Enotni drž. dolg v srobru . 74 n 40 s 1860 drž. poHojilo.....111 , 50 Akcijo narodno banke . 964 „ — , Kreditne akcije .... 233 „ 10 .. London........111 „ 45 Napol..........8 „ 91 _ C. k. cekini.......5 „ 28«/, * Srebro ........102 „ 85 . Štev. 290. Poflnciteljska sto se razpisnje na dvarazrednej soli v I*Ie— trovcali pri Celji ud slnžnino 440 gold., oziroma provizoričuo 330 gold. in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slo-venskega in nemskega jezika, imajo svoje dokumentirane pročuje do 31. maja t. L vpoelati krajncma fiolskema svetovalstvn v Pletrovčab, pošta Žalec. Krajni šolski svet Celje, (147—3) dao 28. aprila 1875. Predsednik: IIaa*» V Ilirski Bistrici se oddaja precej smv~ jiekarija ~aME s prav ugodnimi pogoji v najem. Več se izvć pri Aleks. Ličan-u v Ilirski Bistrici. (157—2) Umrli V aLJuliiJlfclll od 7. do 10. maja: Marija Kilhar, delavka, 26 1., za jetfko. — A. Strohal, hči zemljemorca, 24 I., na jotiki. — i'r. Kune, klobučarski pomagač, 2ti 1., na opoSanji, — Neža Školica, revica, 77 1., in Eliz. Vclikavrh, dolavaka soproga, 80 1,, na starostnera opošanji. — Jakob Grm, goatač, 51 1., na pljudnem vnotji. — Lcop. Korendanova, fijakarsko dete, st. .'S 1., na vnetici. — Urs;» Dovjakova, poatrežnica, 70 1., na vodenici. — Vojteh Urbas, c. kr. map. ravnatelj, 65> 1., na jetrnem pohabljenji. — Helena Sihul, mešćauska soproga, 51) 1., na pljučnici. — Marija Tavčarjova, posestniaka udova, 69 1., na pjjučnici. — Ign. Rež, nožftr, 41 1., na jetiki. XUJCI. 10. ni aj a: Pri Slona: Skođlar iz Gradca. — Bcck iz Trsta. — Kaiser las Du-naja. — Politi iz Vidma. — Friedrih iz Đunaja. — Coloredo iz Vidma. — pl. Stofl' iz Novoga uieata. K v Izubijani | ftw se priporoča 4tTj jfr za isvršitev vseh tiskarskih del K fjL. v lični oMiki in ]>o utijui^ji cc»i, posebno: ,-JIJ rfOJ 1000 poštnih voznih listov .... 5 gld. — kr. Sft\ \\r veakih 1000 več.....3 „ 20 „ jl llltl 1000 voznih listov za železnice s firmo in žolež- jP rfUJ niskim kolokom 7 „ 50 _ Jffi \\r 2000 „ , „ „ 13 n 50 „ Jl IJJt] 1000 za brzovoznino s firmo in želozniskim kolekom 9 „ — n ml* rftt 2000 „ „ „ 16 „ 50 „ lUr, |r 1000 zavitkov (Couverts) v kvart a firmo . 4 n — „ 11 m 1000 „ v oktav „ . 3 „ 80 m ffP (tw za c. kr. sodnije, oltrinsko urade, okrajne zastopo, Nule, cerkve ^Mfl 1IL> in cerkvpiio urndp, advokate in liotnrjo, pobutuice za uicsočno •JI] ^ffi plaf'O i. t. d. Jr Kranjsko intetrijalno društvo : prodaju vse a nove meterske, trgovske železne utezi ■ po po8tavnem predpisu in uradno cimentirano v sledečih cenab : 50 Decimtr. (V2 kilo) 1, % 5, 10, 20 kilo ■ 24 kr. kr. 40, kr. 60, A. 1.10 2. — , 3.50 po kosu ■ Vtvii 8e dobivajo ali v »kladlsci v EJub- ■ ijaui (poslopje parnega mlina), ali pak v mestnem urada ■ za cJmentirsnje pri gosp. Jog. Czeriiy-ju. B OdjemnikoDu v veČjej meri in prodajalcem se dovoli a pripadajoči rabat. B Sprejemajo se todi mtavc železne utezi po posebnom dogovoru mesfu gotovega denarja. Vsled zakona od 23. julija 1871. I. je dolžnost vsacega, nove utezi v najbližjej dobi vpeljati in morejo ' se uže sedaj leliko rabiti izključljivo, ker je koncem tega ■ leta oštro prepovedano rabiti staro vago in je tor ej želeti ■ v občuem interesa! ka se fttare utezi kmalu zamenijo z m novimi, (160—1) Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete lekarja v Ljubljani, ua đnnajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni pra^ek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda iu zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobul in ustne bolezni, zoper gnjilobo in uiajanje zob, zoper difteritis ali vnetieo grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepf dalje zubno mesu, in je sploh neprimerljivo sredstvu za ći-stenje zub. Keđor ga enkrat jtoskasi, dal ma bude gotovo prednost, rzlic vsiai enakim izdel-koni. 1 staklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Kl OJ 6 Olje, pošiljano na raraost iz mesta Burgen na Norveškem, brezku3no in ne slabo-dišeće, 1 originalna ateklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se % listo kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoć bolehneinu človeŠtvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper većino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 stoklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. NajboijM đo sedaj znani želodećni liker. Pospt'šujt; cirkulacijo in prebavljenje, ter različne urgane in ude z nova ukrepi in oži\i. 1 steklenica 80 kr. ulyC6rin-Cr0nie, je posebno izborno sredstvu zoper razp okane ustiiice in kožo na rokah. 1 tiacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zakiad. Specijalno, da se uhrani koža krasna, nježna in mehka, se iej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem in lepotićnim sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pnlver. izkijućijivo iz vegeta- bilićnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirao brhkost in čvrstost, kar se na-haja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepihio in olaj-šajuče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina iu vsaki bolnik, ki je lćk uže |«>skusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmorneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajući) se nirzlko. 1 steklenica 80 kr. Naroćila se izvršujejo vračajoćoj se pošto proti poštueniu povzetju. (132—10) Ildajatelj in urednik Josip JarčiČ. Lftstnma in tiok „JNirodne tiskara«u.