fesr/S CINKARNA CELJE " i # e • vodotopna barva za zid Pustite, da vam VO-BA obarva stanovanje! Z vašo spretnostjo bo to dvakrat preprosto! Preden izbereš svojo v2rnet'emfl nlco me dobro poglej samo 1 E mene kličejo JOC^ fi H ...kajti vzmetnic je mnogo. H HEl jOqi pa samo tista, ki jo g' i™" proizvaja ggFj 8’ H E B LO N l||ll|!ll«ll!lllllllll||||| lllllllllllllilllll!illll!!lllll!l!llll]llllillllllilllllllllllllllllllllllllUllllillll|l llll(li!!lllllllllllllllllliPHI šilili Eor -S • mm D **r-> sen TS TD e ^ e UD fN S- (D dJD ju, « 5 >N m c uiiiiiii!iHiuiijiniiimn:Hjiiiiiiitiimi|Mnimji!:i!iiiii;iiiiiiuii!iiiiiiiiiiiiinwiiiiiiiiiniiiiiii!nuiiiiiiiiiiiiiu!i!ui{dHiHiHitiinHiiiintiiiiiniBuiiuii IN DOL PO CARINSKIH PARAGRAFIH Izšel je priročnik: | BORIS ’* STROHSACK: t DISCIPLINSKI Postopek ; ’ -• . , . ČEKA 5 NOVIH DINARJEV i sr DELAVSKE ENOTNOST, >U’ -* O ..f- 0 J* ;S mm El 1- i a k WF .. tf MR O L E T A R C .Je v ,s VSKA IT NO ST E H D E-Z E L ■ ZDR.U.Ž IT E S E! SOBOTA, 19. AVGUSTA 1967 ' . ^ K%SŠri Za veliko večino naših delavcev, zaposlenih pri avstrijskih delodajalcih,' petki niso tako črni, kot je bil minuli za Mar-tinoviča in Radkoviča in njune tovariše. Morebitne krivice, ki se jim zgodijo, se dajo popraviti. Kadar jih delavci ne morejo sami rešiti, se zatečejo na sindikate. 'Na Bahnhofstrasse 44 v Celovcu so jim vrata odprta. Malokateri naš delavec je prosil svet za pomoč pri sindikatih mimo Franca Mikuša. Vse . svoje življenje je Mikuš povezal z delovnimi pravicami. Svoje čase je bil dolgoletni sindikalni zaupnik,. vmes pa je tudi sam okusil brezposelnost. Bogatih izkušenj in tople domače slovenske besede ne bi mogel nikjer bolj hvaležno zastavljati kot v svoji zadnji službi. Takšnih prijateljev pa imajo naši delavci na koroških sindi-' katih še več. Med mnogimi, ki so mi tega'dne stisnili roko, je bil tudi Ernest Stecher, predsednik sindikata gradbenih delavcev in deželni poslanec, ter Hans Seger, eden od sekretarjev tega strokovnega sindikata. najugodneje ZA GRADBENE DELAVCE Franc Mikuš in drugi avstrijski sindikalni delavci so mi skušali razložiti, kakšnih pravic so deležni zaposleni delavci po Tabu nad tabuji j carino bodite v čim lepših odnosih. Saj veste, kdor išče dlako v jajcu, jo najde, kaj ne bi našel v uvozni ali izvozni dokumentaciji, predpisani za carinsko službo. (jej ^ močno voljo boste vsaj na videz ohranili mirne živce tudi takrat, ko vam bo carinik $6 ® ; »Za danes smo končali,« Vi pa boste imeli na kamionu lahko pokvarljivo blago, ki n0v 0 Vse popoldne in tja do naslednjega jutra pražilo na poletni vročini, ko se prične delovni dan carinikov. Nikar z glavo v zid. Zid bo ostal, vaša glava pa se bo raztre-a" Carina je tabu nad tabuji... C*AK°R NA LOTERIJI F^ki so različni: dobrj in ?ladu uk* Oprava carin v Beo-e§OrH; n najbrž loči v dve ka-ehakih1*, Ra čisto gotovo, da 3*. kariJ1 kriterijih kakor vj ali vplesti I nam usPe ali ne uspe tebe rnPez mejo več nezacari-t>a Pri večjih'01 je dovoljeno, tt se atu uvoznih pošiljkah \c d*n in slabi cariniki avna.io po carinskih predpisih in odredbah. Le-te prihajajo strogo zaupno samo v njihove roke. Denimo, seznam blaga, za katero so predvidene in mogoče že tudi določene carinske olajšave. Uvozna podjetja bi najbrž bila carinski službi nadvse hvaležna, če bi vnaprej zvedela, kdaj bo odobren brezcarinski uvoz osebnih avtomobilov. Toda, kakor ste verjetno že zvedeli, se je ta carinska olajšava nedavno končala ravno takrat, ko je prišla širšemu krogu državljanov na uho. Carinske olajšave so torej loterija. Zanje zveš šele, ko prispe blago in ga cariniki pregledajo. Ali ne kaže že ta odnos med uvozniki in carino, da vsak »tabor« po svoje pojmuje vlogo carinske službe?! dva bregova Uvozniki želijo, da bi blago čim hitreje in s čim manjšo birokracijo prišlo prek carine tja, kamor je namenjeno. Mogoče isto želi tudi 34 carinarnic po državi, inšpektorati in izpostave in so le carinski Prec?Plsi, organizacija carinske službe ter personalni problemi krivi, da gospodarstvu ni mogoče ustreči, četudi bi želeli? Kljub temu pogojniku ostane. gospodarstvo in carina sta še vedno dva bregova, od katerih se je eden moderniziral, drugi pa ne. Nekaj konkretnih primerov: Pnnn a, nar°či v inozemstvu za 1000 dolarjev blaga. Iz kakršnihkoli razlogov mu dobavitelj (Nadaljevanje na 9. strani) zakonu in po zahtevah sindikata. Na skupni imenovalec pa vendar ni mogoče spraviti vseh pravic delavcev v različnih panogah gospodarstva. Delavci so namreč organizirani v 16 avstrijskih strokovnih sindikatih in skoraj vsak sindikat je uspel priboriti svojim članom drugačne pravice. Na skupni imenovalec jih vežejo kolektivne pogodbe, osnovni element teh pogodb — višina plače, pravica do otroškega dodatka, zdravstveno zavarovanje za vse družinske člane, pravica do dopusta. Na Koroškem je najmočneje zastopan sindikat gradbenih in lesnih delavcev, zato sva se s Francem Mikušem ustavila pri pravicah gradbenih delavcev. »Po kolektivni pogodbi mora delodajalec plačati delavcu 2600 šilingov mesečno. Lahko pa sklene dogovor s skupino ali posameznikom za višjo plačo. Delovni teden šteje 45 delovnih ur. Nadure dobi delavec posebej plačane. Gostujoči delavci plačajo od plače, kot jo določa kolektivna pogodba, 9,55 % davka finančnemu uradu, če pa dobivajo višje plače, pa za vsak nadaljnji šiling 20 %. Po šestih mesecih dela se spet izenačijo z domačimi delavci, ko si pridobijo pravico do davčne karte. Na osnovi dokumentov se potegujejo za eno od treh davčnih skupin: delavec z družino, poročen delavec brez otrok, samski delavec. Glede na priznani status ,jim povrne finančni urad vso razliko za nazaj, od prvega dne zaposlitve. Po 46 tednih dela imajo gradbeni delavci pravico do dopusta,« našteva Mikuš paragrafe, kot da bi jih stresal iz rokava. »Veliko delavcev se zaposli v Avstriji le preko sezone, se pravi, da ne izpolnijo osnovnih pogojev za dopust,« opomnim Mikuša. (Nadaljevanje na 3. strani) I I I I I BREZUPNO — Kdo ve, če bomo še doživeli, da bodo pokojnine ostale enake, življenjski stroški pa nižji?! Karikatura: ANDREJ NOVAK GOVORILNA URA PRI SINDIKATIH NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Z ROKO V ROKI PO paragrafih Ivo Martinovič iz Vinkovcev je vstopil s svojim rojakom Radkovičem v pisarno Franca Mikuša, prevajalca na sedežu koroških sindikatov. »Pri firmi Mendele so naiu in še osem drugih rojakov danes odpustili,-- se je predstavil Martinovič v imenu desetih odpuščenih delavcev. Vprašujoče smo pogledali Mikuša, medtem ko je vrtel telefon. Martinovič in Rad-kovič sta najbrž pričakovala naslov novega delodajalca. Zame pa so bili odpusti novica, ki se ni prav nič ujemala z dotedanjimi pogovori o skrbi za zaposlene delavce v Avstriji. Franc Mikuš je odložil slušalko. »Danes je petek,-- je ugotavljal pri sebi. »Ob petkih odpuščajo delavce — po zakonu. Pri Mendele primanjkuje dela, zato so vas odpustili,-je razložil Martinoviču in Radkoviču. »Vrnite se k delodajalcu na obračun.-- Potem jima je povedal, kakšni denarni deleži sodijo vsem desetim pri obračunu. Za nova delovna mesta pri najboljši volji ni vedel. Št. 32, leto XXVI NEUREJENE RAZMERE V DEI O VNEM KOLI..TTVU ISKRE V NOVI GORICI _________ Sindikat se mora uveljaviti V zadnjem času sem pisal samo kritične članke o razmerah v delovnih kolektivih, pa sem si zaželel, da bi napisal tudi kaj dobrega. Zato sem se ondan v novo-goriški Iskri zanimal predvsem za uspehe. Toda inž. Vincenc Kokelj, predsednik sindikalne podružnice, mi je govoril le o težavah. »Če boste prišli čez kakšen-mesec ali dva, vam bom že lahko pripovedoval o prvih uspehih. Zdaj se šele dogovarjamo, kako bi rešili kopico perečih vprašanj.« Tovariš Kokelj je mlad inženir. Predsednik sindikata je postal letošnjo pomlad. »Zakaj sem sprejel to funkcijo? Ker sem trdno prepričan, da se mora sindikat uveljaviti. Le tako bo moč urediti probleme, ki nas pestijo.« Zanima me, kateri so ti problemi. »Do nedavnega so naše organizacije delovale vsaka zase, ni bilo pravega sodelovanja in tudi kolektiv ni bil enoten. Uveljavilo se je grupaštvo. Prišlo je do tega, da skupina ljudi zaradi ozkih materialnih interesov uveljavlja svoj prav.« »Vas je reforma prizadela?« »Nimamo težav s prodajo izdelkov. Prodamo vse. kar naredimo. Težava je samo v tem, da malo naredimo. Proizvodnega načrta ne izpolnjujemo. Minuli mesec smo izpolnili komaj 40% Diana Prejšnje čase smo se izgovarjali. da planov ne izpolnjujemo zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala Zdaj -(Nadaljevanje na 2. strani) VELETRGOVINA mercator IM FORT — EX PORT NUDI VEDNO SVEŽE SADJE IN ZELENJAVO 7 dni v sindikatih * rezervirani stolpec Darinka Humerca predsednica sindikalne podružnice Tekstilne tovarne »Sukno«, Zapuže: • Kako ste gospodarili v letošnjem prvem polletju? Takšni časi so, da ni več važno, kako izpolnjujemo plan ali koliko več smo naredili kot v prejšnjem letu, ampak je važno samo to, kako nam kupci plačujejo! Glede tega pa smo lahko zadovoljni, ker je bila plačana realizacija za 3«/» večja kot lani v prvem polletju. Tak rezultat je po našem prepričanju predvsem posledica tega, da smo kot majhno podjetje že od nekdaj specializirani za bolj ali manj ekskluzivne izdelke, ki vendarle še najdejo pot do kupca. Samo po sebi je razumljivo, da se bomo takšne poslovne politike držali tudi v prihodnje, čeprav bomo najbrž morali pokazati še več prožnosti, da bi se vselej res dobro prilagodili potrebam in razmeram na trgu. To seveda ne bo šlo brez težav, ki lih sicer občutimo skoraj v enaki meri kot vsa naša tekstilna Industrija. Prihaja jesenska sezona. Računamo, da bomo razprodali našo jesensko kolekcijo, ki jo zdaj proizvajamo na' zalogo. Upamo :udi, da letošnji poslovni uspeh ne bo slabši od lanskega. Vendar je še prezgodaj, da bi o tem — razen upanja — še kaj drugega povedala. / . -rS, Nuša Repič blagajničarka P-marketa v Cigaletovi ulici • Kakšna je vaša polletna bilanca? — Moja osebna? Ob sedemdesetih tisočakih na mesec, moji želji, da bi bila lepo oblečena, in sinovem velikem apetitu — porazna. Ce pa mislite na polletno bilanco našega podjetja, vam ne. vem ničesar povedati. Za takšne stvari tukaj v bifeju ne zvemo, — Kako vam pa razložijo, če se vam bsebni dohodki kak mesec zmanjšajo? " — Brez skrbi, za točko dobim vedno 1000 dinarjev. Sedemdeset točk — sedemdeset tisočakov, če je promet velik ali majhen, če podjetje posluje z dobičkom ali z zgubo. Tistih treh ali štirih jurjev več vsake .kvatre’ ne jemljem resno. — Stimulacija za dobro delo in gospodarjenje pa taka! Ja, kaj se pa potem pogovarjate na sestankih?. — Nič, ker ne pomnim, kdaj smo se zadnjič sestali. f j > \l IVrtrrfri «» »5 V s »■*#** s* : 'ti d' , js... J Ivanka Zajc vodja ekonomata v hotelu Lev, Ljubljana • Na pragu glavne sezone je kazalo, da bo letošnja skupna turistična bilanca manj ugodna, kot smo jo napovedovali. Kako kaže po teh napovedih polletni obračun v vašem podjetju? . » ■ b liter Vsa let[L smo planirali za prvo polletje izgubo, ki pa smo jo pokrili že s prvim sezonskim mesecem. Letos pa se je obrnilo. Zaradi nekaterih dogodkov v Svetu, ki so zmedli zlasti tujce, ti Pa zasedajo pri nas tudi do 90'°/o prodanih zmogljivosti, smo imeli v juliju veliko nižji dohodek, kot smo ga po izkušnjah in že sklenjenih rezervacijah predvidevali. Če ne bi v predsezonskih mesecih dobro gospodarili in sklenili več. stalnih skupinskih aranžmajev, nas torej Letošnji julij ne bi rešil. Tako pa smo lahko zaradi dobrih polletnih uspehov' gospodarjenja poravnali vse odplačilne obveznosti za najete kredite. Za kredite namreč letno odplačujemo približno 170 milijonov starih dinarjev. Zraven tega pa svio lahko po zaslugi dobrega polletnega gospodarjenja zvišali že v juliju plansko vrednost točke za obračun osebnih dohodkov za 30 %, ’ ’ • . ipHlilJI!f!!Jilllil!JI!l0Jt!!!IJ|jil!!!!!!lllliillljijil|[t]!MIJi!iliiiii!!ililijlli;piJjJII!!lt!i!|!lllltll!!!li!JI!!tl!llllitll)l!II![i!ll!!!lli!II1lilill!l!iii!ijilllltiiJIII!ii!ltl!!!i11llllil!!ll[l[ij|U!l||tll!ll| | nama j Velika poletna 1 razprodaja | 20 do 50% znižanje ® V vseh treh prodajalnah veleblagovnice Na-ma lahko vsak kupec najde J kaj zase in za svoj dom | - j J O Veleblagovnica Na-ma nudi kupcem j potrošniški kredit! ............................. SINDIKAT IN SAMOUPRAVLJANJE V TOVARNI KAROSERIJ AVTOMONTA2A V LJUBLJANI NA PRVI STOPNICI Hotel sem spoznati, kako deluje sindikalna organizacija v eni od naših večjih tovarn, pa sem šel v ljubljansko Avtomontažo. Nisem jih spraševal: »Ali potrebujete sindikat?« pač pa: »Kako delujete kot člani sindikata, ali ste zadovoljni s svojim delom?« Tovariš Lojze Sodja, ki je šele dobra dva meseca predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice, je dejal: »Ne bi mogel reči, da smo zadovoljni z dejavnostjo sindikata.« »Zakaj?« »Zdaj šele iščemo načine in pota, kako bi najbolje začeli delati.« n m ■ ■ a 1 a 1 a a a a a I B a a 8 m S a a a a a e a S a S a a a S Tovariš Sodja je pripovedoval, kako .so pred nedavnim ustanovili blagajno vzajemne pomoči, uredili družbeno prehrano, se dogovorili za pomoč arabskim deželam, zbirali dajalce krvi. »To je delal izvršni odbor. Kaj pa člani?« »Člani,« je dejal Božo Pezdirc, predsednik blagajne vzajemne pomoči, »se sprašujejo, zakaj sploh imajo sindikat. Samo zato, da plačujejo članarino? Prva povojna leta smo imeli kopico sestankov, vedno smo kaj delali, v zadnjem obdobju pa imamo komaj enega na leto. Zdaj smo se ponovno znašli na začetku poti. Predsednik je dobrp začel, zdaj gre za to, da na tej poti vztraja, drugače ga bodo povozili.« Lojze Sodja se je smehljal. Ve, da bo vztrajal, Že dvajset let dela v sindikatih. Mene pa je zanimalo: »Kaj se je zgodilo, da je v sindikatu zavladalo tolikšno mrtvilo?« VSAK ZAKAJ IMA SVOJ ZATO Tovariš Miran Horvat, nekdanji predsednik izvršnega odbora, je pojasnil: »Izvršni odbor ni imel prave veljave. Primer? Ko se je začela reforma, smo govorili, da je treba zmanjšati število administrativnega kadra. Odpustili so nekega tovariša, ki se je pritožil na izvršni odbor, mi pa smo • ugotovili, da odpust ni bil utemeljen, a vseenft so ga odpustili. Izvršni odbor lahko samci predlaga, drugače pa ima zavoljo strukture vseh teh različnih komisij pri delavskem svetu povsem zvezane roke. Ne more vplivati na odločitve, ko pa njegovih predlogov ne upoštevajo.« »Spet govorimo le o . izvršnem odboru. Kaj pa člani? Iz- vršni odbor je le organ sindikata. Gre za oblikovanje stališč organizacije, torej vsega članstva, za skupno akcijo.« »Člani so pasivni, ker se bojijo govoriti.« Božo Pezdirc je pripomnil: »Delavec si misli: če bom na sestanku kaj rekel, me bodo gledali postrani in mi dopovedovali, da nimam prav T'aj bi govoril — delo imam, m svojo plačo.« »Saj govorijo,« ga je dopolnil Lojze Sodja, »toda za vogali. Veliko je natolcevanja. Morali se bomo začeti vzgajati.« ALI JE KES PREMALO " TEŽAV? Vsi trije pašo mi povedali: »In še nekaj je,- Gospodarsko dobro napredujemo in lahko bi rekli, da smo kruha siti. Ni velikih težav, pa smo vsi skupaj popustili.« Iz polletnega obračuna sem izpisal nekaj podatkov. V letošnjem prvem polletju je sed.em-stočlanski delovni kolektiv dosegel za 17,4 % več fakturirane realizacije kot ob polletju lani, plačane pa celo za 26,7 % več. Celotni dohodek se je povečal za 24.7 %, stroški so se znižali za 5,38 %. Osebni dohodki so se povečali za 19,7 % in znašajo povprečno 121.000 S-dinarjev. »Seveda si ne' želimo gospodarskih težav« je dejal Sodja, »zdi pa se mi, da bi drugače poprijeli, če bi jih imeli« »Pa vendar, ali je v tovarni vse lepo in prav?« -' ' »Seveda hi« Pripovedovali so mi, da bodo najprej morali popraviti .pršilnik o delitvi' ošetiriiti dohodkov. O tem so že govorili na sestanku izvršnega odbora. Komisija delavskega sveta za ocenjevanje delovnih mest in delitev osebnih dohodkov pa je naročila strokovnim službam, da' pripravijo analize.' Zdaj so vsi zapo- sleni razporejeni V 24 skupin oziroma težavnostnih stopenj. Vsaka ima določeno število točk, ki jih ob koncu meseca množijo z vrednostjo točke, le-ta pa je odvisna od skupnega uspeha podjetja. Režijski delavci v proizvodnji in v upravi dobijo torej Stalno število točk, ki jih obračunavajo po skupnem uspehu, niso pa stimulirani za delo na svojih delovnih mestih. Delavci, kj delajo po normah, dobijo toliko točk več, kolikor presegajo normative. Dogodilo se je, da osebni dohodki režijskih delavcev in, strokovnjakov močno zaostajajo za dohodki proizvodnih delavcev. Direktor je na primer v razpredelnici osebnih dohodkov šele na 115. mestu. Razen tega pa je precej delavcev, ki niso zadovoljni z grupo, v katero so jih razporedili. So pa še druge težave. »Ugotovili smo tudi, da individualne norrne ne zadoščajo. Zato pripravljamo revizijo norm, kajti dogaja se. da nekateri dobijo več, kot zaslužijo, drugi pa manj. Tak način ne spodbuja zanimanja za uspeh delovne skupine. Vsak dela zase ip se ne zanima, če skupina opravi delo pravočasno ali ne. koliko porabi materiala, kolikšni so proizvodni stroški. Tudi mojstri in preddelavci niso stimulirani za zmanjšanje stroškov.« »Delovnih enot nimate?« »Nimamo,« TEŽAVNO VPRAŠANJE »Kje lahko torej delavec neposredno soodloča?« »Na to vprašanje je težko odgovoriti,« mi je pojasnil tovariš Sodja. »Imamo delavski svet, ki dobro deluje. Pred vsako pomembno odločitvijo se predstavniki organizacij sestanemo pri direktorju. O vsem se skupaj pomenimo. Zdaj smo spet začeli sklicevati sestanke v tovarni, na katerih pojasnjujemo delavcem gospodarske probletne. Skoda je lp, ker za te sestanke ni zanimanja.« »Pa jih vsaj obveščate, o čem bo razpravljal delavski svet, in . potem sporočite,,kaj je sklenil?« »Dogovarjamo se, da bi sklepe delavskega "sveta razobešili. Tako bi jih lahko vsak prebral Jeseni bomo začeli sklicevati sestanke v delovnih skupinah in se dogovorili o skupinskih normah; upamo, da bomo s tem spodbudili. zanimanje.« »Delavec torej nima možnosti, da bi soodločal, ne v svoji skupini, v večji proizvodni Sindikat se mora uveljaviti S I E ■ e (Nadaljevanje s 1. strani) pa tega ne moremo trditi. Ugotavljamo, da so vzroki nizke proizvodnje v slabi notranji organizaciji.« Ipžeriir Kokelj govori o neurejenih normah, ki povzročajo nezadovoljstvo. Na nekaterih delovnih mestih z lahkoto močno presegajo norme, na drugih morajo krepko delati — in delavci se potegujejo le za tako delo, pri katerem je moč več zaslužiti, interesi podjetja pa so jim deveta skrb. Pripoveduje o neodgovornem delu strokovnjakov. Kupili so, denimo, nove stroje, potem pa so jih dve leti popravljali in predelovali, pa za to ni -bil nihče kriv, nihče ni bil osebno materialno prizadet. »Naš največ ji problem, so nizki osebni dohodki, poslujemo še kar v redu, čisti dohodek je bil Dri letošnjem polletnem obračunu enak planiranemu, povprečni osebni dohodek pa je znašal komaj 76.000 starih' dinarjev — skupaj z regresom za' dopuste in z nadomestilom za K-15. Fa tudi delitev ni urejena. Povprečni osebni dohodki pol- kvalificiranih delavcev so skoraj takšni, kot je občinsko povprečje, medtem ko so osebni dohodki strokovnjakov znatno pod povprečjem. Dogaja se, da delavci, ki delajo na traku, dobijo več kot njihovi preddelavci.« »Zakaj je do tega prišlo?« »Imamo nekakšen sistem faktorjev, ki je tako zamotan, da si še delovodje ne znajo izračunati faktorjev stimulacije, da o delavcih sploh ne govorim. Naj povem le primer, ki zgovorno priča, kako neurejeno je naše nagrajevanje. V prvem tromesečju smo imeli 50 delavcev več kot lani v istem času, proizvodnja je bila manjša, medtem ko smo norme presegali lani povprečno za 51%, letos pa za 71 %. Sami ne vemo, kako je do tega prišlo.« »Že res,« pravim, »sistem delitve je lahko zelo slab, vendar so nizki osebni dohodki rezultat majhne proizvodnje. To je, vsaj dozdeva se mi, osnovna težava.« »Zato pa se zdaj tudi dogovarjamo s samoupravnimi organi, kaj storiti, da bi uredili -notranje razmere. Za te težave je krivo vodstvo tovarne, ker njegove zadolžitve niso dovolj konkretne in ker dbpušča neizpolnjevanje nalog. Upravni odbor je že zadolžil vodstvo tovarne, da pove, ali se čuti sposobno urediti proizvodnjo. Izvršni odbor sindikata je dvakrat sklical predstavnike organizacij in samoupravnih organov. Dogovorili smo se, kaj j e treba storiti, da bi zboljšali organizacijo dela. okrepili delovno disciplino, uredili nagrajevanje in še zlasti nagrajevanje vodstvenega kadra ter zagotovili materialno odgovornost. Skoda je le, da nekateri teh dogovorov ne spoštujejo in jih ne uresničujejo. Kljub temu pa sem prepričan, da bom, če boste prišli čez kak mesec ali dva, že lahko govoril o uspehih.« »Kaj pa delavci — sodelujejo pri teh prizadevanjih?« »Za zdaj še ne.« Upam, da bom takrat, ko bom vnovič prišel v novogoriško Iskro, zapisal, da delavci sodelujejo, kajti nihče jim ne more na krožniku prinesti višjih osebnih dohodkov. JANEZ VOLJČ enoti, v tovarni. Kaj pa člani sindikata? Kako lahko vplivajo na oblikovanje sindikalne poh-tike?« NEKAJ MANJKA. »Čutimo, da nekaj manjka,* je dejal Lojze Sodja. »Član sindikata lahko odloča le na obenem zboru. Potem vse leto n§; Mogoče bomo razmere zboljšal' s poverjeniki v skupinah. O teni šele razmišljamo.« »Sploh pa je pri nas« se ie oglasil Miran Horvat, »zelo težavno aktivirati članstvo.« In spet smo govorili o bojazni pred represalijami, ugotovili smo, da je ta bojazen neutemeljena, nismo se pa mogli povserti sporazumeti, kaj storiti, da bi jo odpravili. Pa to tudi ni vazno. Dejstvo je, da so začeli spoznavati, kako škodljivo je, & delavci stojijo ob strani, če čakajo na odločitve svojih orga" nov, potem pa za vogali kritizirajo. »Smo šele na prvi stopnici," je dejal Božo Pezdirc. JANEZ VOLJČ Pii še res je » Neradi smo anonimni V pisanju, i »dar tokrat maramo dati aiav tistim, ki so prosili, naj nikar ne omenjamo njihove tovarne. Zgodilo pa se je tole: Na vprašanje našega novinarja, kako kaj gospodari .jo, so odkrito povedali, da sproti prodajo vse, kgr naredijo, in da jim — kar j® tudi edino važno — kupci račune takoj tudi poravnajo. Skratka — likvidnih sredstev jim ne manjka in zares ne bi žeieii. da bi ji ni razkrivanje njihovega poslovnega uspeha kakorkoli škodovalo v prihodnje, če bi namreč njihovi kupci to izvedeli, bi lahko začeli zavlačevati pri plačilnih rokih Preusmeriti pa sc n® morejo, ker delajo za dokaj ozek krog kupcev Sekretar te naše kemične tovarne je še povedal, da od nekdaj na iraje vidijo, če jih časopisi čimmanj omenjam. »To pa zato. ker nam pred leti. ko ie trda predla, nihče ni pomagal, ampak srn* morali sami izplavati iz težav. Nevoščljivcev pa v tel naši deželi ne manjka in lahko bi se kdo .usedel’ na naš denar Torej molčim0 tudi zdaj. ko nam gre dobro ..« je no jasnil novinarju. ki ie tokrat odšel s prazno beležnico. Glasilo Republiškega »veta ZS*' ta Slovenilo Izdala CZP P® Uavska enotnost v i,iupM»nl f.ist |e Oti ustanovljen tli vembra 1942 Urejuje urediš11’ idbor Glavni in odgovoru /rednik MII. A N POGAČNIK Saslov uredništva tn uprsv® .Jubllana. Dalmatinova ul * ooštm predal 313 VI telefon irednlštva 316-672 . 316-69, 112-402 In 310-033 uprave 310-O-13 Radun pri Narodni banki ' ■Jubilant št NB 301-1-991. ** d?nl radun pri Kreditni bank n hranilnici MuhiJana 91 0)1-620-7-3200/1-10-3204 466 - P" samotna številka stane .30 N-O® - 50 S-dln - .Narndnin* 1 'Etrlletna 6.50 N-dln - 650 S-d]1 - polletna 13 N-dln - 1.3oo S-d’ n letna 26 N-dln - 7606 S-dl” Rokopisov ne vradamo. °nštnlna pladana * sotovU} T1=k In kllšru CZP *T,1tid*K O-atnlns« J tnhManfl ]!!E!ll=lil=lll=mEill=:MIEIII”mElllEIIIEillEIIIE:mEIM=IIIEIIIE!IIEinEIH=lll5lll^:l OD JUTRI NAPREJ VSAK TEDEN roto foto (S) šport 7 d,ni v sindikatih Z ROKO V ROKI PO PARAGRAFIH Naši delavci, zaposleni v Avstriji, uživajo enake pravice kot zaposleni avstrijski državljani S Nesebična skrb 16 avstrijskih sindikatov za ureditev delovnih in življenjskih razmer naših rojakov © Nekateri delodajalci ne izpolnjujejo svojih obveznosti © Zakonska določila Franca Jožefa so avstrijskim sindikatom trn v peti © Zmanjševanje investicij v Avstriji prizadeva gradbince — najštevilnejši sindikat na avstrijskem Koroškem © GORNJA RADGONA: \ Na ObSS v Gornji Radgoni ■ so se začeli pripravljati )na ■ Plenum, ki bo v prvi polovici ! septembra letos. Osrednja te- 5 toa plenuma bo uveljavljanje ! samoupravljanja v procesu re- : forme. Občinski sindikalni svet : 5e pozval vse sindikalne po- ■ družnice v podjetjih, naj te- ■ foeljito proučijo samoupravlja- j hje in izdelajo o tem analizo ■ for jo najpozneje do 25. avgu- jj sta pošljejo občinskemu sindi- 5 kalnemu svetu. S tako zbra- ■ Birni podatki predvidevajo, da ; bodo dobili pregled problemov, ■ ki zavirajo hitrejši razvoj sa- S tooupravljanja v delovnih or- j ganizacijah občine Gornja j Radgona. K. F. £ © SLOVENSKE KONJICE: Predsedstvo občinskega sin- j dihalnega sveta v Slovenskih £ Konjicah je na seji obravna- £ valo predvideno reorganizacijo » zdravstvenih zavodov. Glede ■ Ba to, da konjiška občina nima ! 40.000 prebivalcev, kar je po : Povem zakonu o organi- £ Zaciji zdravstvene službe po- £ Boj za ustanovitev samostojne- £ Sa zdravstvenega doma, so se ■ v Konjicah odločili, da bodo ■ Bled sindikalnimi podružnica- ■ Bti delovnih organizacij raz- ! / Pisali anketo, v kateri naj bi £ člani predlagali, kam bi se £ Priključil konjiški zdravstveni 5 dom. Za sedaj obstajata dva £ Predloga, in sicer za priklju- • ritev k Celju ter za priklju- • ritev k Mariboru. Z odgovori ! v anketi bodo skušali dobiti £ tudi mnenja zavarovancev. Se- £ na osnovi tako dobljenih in £ zbranih podatkov bo ObSS £ lahko dal ustrezne predloge £ tudi pristojnim organom za ■ reorganizacijo zdravstvene • službe. V. L. : (Nadaljevanje s 1. strani) »Vsak teden spravi delavec v žep znamkico za dopust. Znamkica je vredna 8,6 % tedenskega zaslužka. Se pravi, da lahko delavec znamkico vnovči ne glede na delovni staž. Gradbeni delavec ima pravico tudi do tako imenovanega božičnega denarja. Za vsakih 45 delovnih ur dobi nadomestilo v vrednosti 3 in pol delovne ure, če je delal nadure, pa še 30 % na osnovni znesek.« FRANC JOŽEF JE PISAL ZAKONE ZA 100 LET Sezona govorilnih ur na sindikatih se bo začela šele čez dva, tri mesece. Tedaj se vračajo naši delavci v domovino. V oktobru, novembru imajo na sedežu koroških sindikatov polne roke dela. .Poslušajo pritožbe, posredujejo in terjajo pri delodajalcih, pišejo tožbe in jih naslavljajo na sodišča. »Po večini se primeri ponavljajo,« pravi Franc Mikuš. »Delavci se pritožujejo, ker delodajalci ne izpolnjujejo obljub.« Iz najnovejšega skrbno zbranega pisme; ega gradiva našteva Mikuš primere. »Zakonca sta se že tretje leto zaposlila pri nekem hotelirju. Ze prvo leto jima je izplačal manj, kot je obljubil, vendar jima je zagotovil, da bo drugo leto poravnal obveznosti. Naslednje leto ju je odpravil z isto obljubo. Letos se ju je vnovič hotel rešiti z istim izgovorom. Zatekla sta se na sindikate. Izračunal sem, da jima hotelir doguje 12.0000 šilingov. Priznal jih je le 4000, vendar je na naš pritisk velikodušno privolil v 8000 šilingov. Primer sem izbral namenoma, da bi videli, kako je napak, kadar delavci odlašajo z uveljavljanjem svojih pravic. Po treh letih je na sodišču težko izterjati neporavnane obveznosti.« Mikuševih primerov bi bilo za zajetno knjigo. V njih bi brati o dekletu, ki ji je hotelir sprva obljubil 1500 šilingov plače, potem že samo 1000 šilingov’, ob izplačilu pa je dobila 500 šilingov. In vendar--je dekle delalo 16 ur dnevno in so ji na sindikatu izračunali zaslužek 4500 šilingov. V knjigi bi o sebi bral tudi krojač, ki je hotel izsiliti 1000 šilingov predujma in ker ni uspel, je zapustil delodajalca, na sindikatu pa je povedal svojo zgodbo. In vendar sta si delodajalec in krojač ob srečanju na sindikatih segla v roke — in krojač spet šiva. Med vsemi primeri pa je nedvomno najbolj pretresljiv tisti, © HRUŠICA: Letos so na Hrušici za krajevni praznik izročili svojemu namenu novo zgrajeni most čez Savo, katerega gradnja je veljala 40 milijonov starih dinarjev. Razen tega so odkrili spomenik talcem na Belem polju nad Hrušico, ki je delo akademskega kiparja Boža Pengova. P. U. © LJUTOMER: Ljutomersko podjetje Im-grad se pripravlja na začetek proizvodnje vveekend hišic. Računajo, da bodo prve hišice poslali na trg prihodnjo pomlad. Spočetka bodo izdelovali tri vrste vveekend hišic različnih velikosti, kasneje pa nameravajo izbor znatno popestriti. Hišice bodo izdelovali iz lahkih gradbenih elementov, ki jih izdelujejo sami. S podjetjem Impol iz Slovenske Bistrice pa se dogovarjajo o proizvodnji barvnega aluminija, ki bi ga tudi uporabljali za izdelavo hišic. T. S. ko se je moral naš delavec spoprijeti z zakonskim določilom, ki ga je uzakonil še Franc Jožef. Med avstrijskimi sindikati je to določilo posebno razvpito, ker določa celo vrsto možnosti za odpuste. Na ta člen se sklicujejo delodajalci, kadar postavijo delavca na cesto po štirih tednih bolezni. Tako se je zgodilo tudi našemu cementarju, ki se je ne po svoji krivdi ponesrečil pri. delu in ga je delodajalec po zakonu odpustil. PRORAČUN ODPIRA ALI ZAPIRA DELOVNA MESTA Na nasprotni strani Mikuševe sobe so ta dan zasedali funkcionarji sindikata gradbenih in lesnih delavcev. Med drugim so sklenili, da bodo poslej vse kolektivne pogodbe pisane tudi v slovenščini. V glavnem pa so razpravljali o gospodarskih razmerah, o zmanjševanju investicijskih sredstev. Martinovič, Radkovič in njunih 8 tovarišev že okušajo omejevanje investicij. Prav s tem primerom sem se obrnila na predsednika sindikata gradbenih delavcev Ernsta Stecherja in ga prosila za pojasnilo. »Trenutno ni razlogov za zaskrbljenost,« pravi Ernst Ste-cher. »Na slabše pa se bo obrnilo na jesen in posebno na pomlad prihodnjega leta. V državni proračun se bo nateklo za 3 milijarde šilingov manj sredstev, kajti medtem smo uspeli izboriti nižji davek na zaslužek. Sredstev za investicije bo tako manj, manj bomo gradili, zmanjšale se bodo možnosti za zaposlitev. Poleg tega predvidevamo letos za 12 ali 15 % manjši turistični priliv. Zaradi manjših dohodkov bodo gostinci veliko manj vložiti v širitev zmogljivosti in adaptacije. Zaradi vsega tega bodo prizadete vse gradbene stroke.« Pomenek z Ernstom Stecher-jem me je sprva poparil. Toda že naslednji trenutek sta mi Franc Mikuš in Hans Seger vlila dobro voljo, ko sta naštevala na desetine gradbišč, kjer delajo naši delavci. »To si morate nekega dne ogledati,« sta vabila. »Prepričati se morate, v kako urejenih razmerah delajo in živijo vaši delavci.« I. VRHOVCAK ll!lllllllllllllllllllllllllllllll|ll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllll!llllllllllllllll!lllllll|lll|lll||||||| Novost na tržišču! VA-MO Za keramične ploščice, kopalne kadi, straniščne školjke, posodo, kamnite plošče, emajlirane in kromirane štedilnike Proizvaja šampionka V"e = VA-MO čisti in daje sijaj @ VA-MO vam prihrani trud d VA-MO polira in daje blesk ll'l':il!lilitiilillllilll!il!lillill!!il|llllllillj|||||llllllllillll||il!iil!!l!!ill!:i)ii:!!lillliilll!lllllil]||llllll!l!l!lllll|ll!l!l!!!!!l!l1llllll!||lilllll|]|ill!lli!lillllllll!j!illlil|||lllll!ll|l||||||||||||||l]|j||| ‘V»>xvv>xx>xv>^>xvv>x>xx9 J?a Zaporno kazen, manjšo od treh mesecev. Prav tako me 0i>llr,a- kakšno odločbo izda v takem primeru delavcu delovna ta5^nizaciia in ali lahko po prestani kazni delovna organizacija Kega delavca ponovno sprejme na delo. — B. B ;— Celje nr hmeljni zakon o delovnih razmerjih v členu 114. določa, da t8uneha delo neodvisno od volie delavca v delovni skupnosti tot, kadar ie delavec obsoien na zanor. daljši kot tri mesece. z dnem. ko nastoni prestajanje kazni. Iz samega določila . člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih je razvidno, 6r lzi"ek kazni več kot treh mesecev zapora še ne povzroči b^^hanje delovnega razmerja, ker delavcu v takem primeru delo šele takrat, ko nastopi prestajanje kazni. Če oa ie Dren hC obs°ion na kazen treh mesecev zapora in nato nastopi Mig JPanja delovnega razmer.ia, ker delavcu v takem primeru da delavca po samem zakonu, kar 114. člen TZDR določa. kažbr?neha delo delavcu takrat, kadar ie obsojen na zaporno n- daljšo od treh mesecev in ko tako kazen nato tudi nastopi. lo-rl^foilitev izrečene zaporne kazni ne voliva na prenehanje de-’og« razmerja. 5t>rei° Drestani zaporni kazni lahko delavec ponovno zaprosi za DojuL1?1 v delovno organizacijo in ga delovna organizacija na ho s-'7* sklepa pristojnega organa upravljanja lahko tudi oonov-ho toime v oelovno razmerje. V primeru, da ie njegovo delov-t>r^Sn'esfo ostaio še prosto in da ie v splošnih aktih delovne hlors '^ac'le določeno, da se to delovno mesto zasede po razpisu. Bhto ,.delovna organizacija razpisati to delovno mesto in lahko ki ;:a Podlagi razpisa, na katerega se ie prijavil tudi delavec, Prestal zaporno kazen, le-tega tudi izbere. kot ^^fkanje dela delavcu zaradi nastopa zaporne kazni več ki mesece ugotovi delovna organizacija s Pismeno odločbo. 'M UsU LU V i UtUUVIIčl UIKcUHArtU |čt s uisiiienu ULLIUVUU. lijlnia 'e ugotovitveni značaj: samo deistvo. da gre za primer rt„, _____________i:__■ .. rlena TZDR. pa ugotovi pristojni organ upravljanja v lep,, * Prsanizaci ji. vendar preneha delo .delavcu v takem pri- ker g. *l,di če delovna organizacija take odločbe ne bi izstavila. *Berje Do samem zakonu takemu delavcu preneha delovno raz- A. POLJANŠEK <§ VPRAŠANJE: Septembra 1366 sem bila sprejeta v redno delovno razmerje na šoli kot učiteljica tujega jezika s končano pedagoško akademijo. Ker do konca leta 1966 še nisem naredila diplome pedagoške akademije, je šoia sklenila, da mi preneha redno delovno razmerje in da bom na podlagi pogodbe o delu ostala na šoli do konca junija 1967 z rednim mesečnim honorarjem. Pred kratkim je bilo moje delovno mesto razpisano, jaz pa sc ne morem prijaviti, ker bom diplomo naredila šele jeseni. Ali mi lahko preneha delovno razmerje glede na to. da so na šoli vedeli, da še nimam diplome, ko so me sprejeli v redno delovno razmerje, in ali lahko prekličem podpis pogodbe o delu, ki'sem jo sklenila. S. M. — CELJE Glede na to; da ste v letu 1966 sklenili redno delovno razmerje za nedoločen čas. vam to delovno razmerje lahko preneha samo na način i’n ob pogojih, ki jih določa TZDR, to je zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela. odprave delovnega mesta oziroma nezadovolievanja zahtev delovnega mesta, na katerem delate. Delovno razmerje vam nc more prenehati zato, ker niste opravili diplome, in tudi sklenitve delovnega razmerja ni mogoče vezati na tak oogoi. Obenem niso izpolnjeni oogo.ii. ki jih določa TZDR za sklenitev pogodbe o delu. predvsem zato, ker vaše delo ni začasno, oo svojem Pomenu predstavlja posebno delovno mesto in ie glavni vir dohodkov za preživljanje. Zaradi tega vam delovno razmerje ne more prenehati in je zato'najbolje, da o tem takoj obvestite vodstvo šole, v kolikor pa vodstvo šole smatra, da vam ie delo prenehalo zahtevajte takoj, naj vam izdajo odločbo o Prenehanju dela, .proti tej odločbi pa imate nato pravico ugovoia in lahko začnete delovni spor pri pristojnem sodišču ter uveljavljate, da vam delovno razmerje ni prenehalo in da ste ves ta čas v rednem delovnem razmerju kljub podpisu pogodbe o delu. MITJA STUPAN JAJCA SO LAHKO IN POPOLNOMA PREBAVLJIVA Dnevno sveža jajca nudi Agrokombinat »Emona« — Ljubljana iz svojega najmoderneje urejenega obrata pri nas. PREIZKUSITE NAŠA RECEPTA: JAJCA A LA BISMARK .125 g kuhane šunke, 75 g naribanega sira, 4 jajca, olje ali maslo, poper. Šunko,drobno sesekljamo, premešamo z naribanim sifom, popopramo. Ponev, ki je razdeljena, namažemo z oljem ali surovim maslom, v vsako odprtino damo ubito jajce, osolimo ter pokrijemo z nadevom. Vse skupaj damo. nad soparo ali kipečo vodo, tako držimo 10—12 minut, da se jajca strdijo. Nato prelijemo to s holandsko omako. Zraven ponudimo pečen krompir, paradižnikovo ali solato iz belušev, beli kruh (ne črni) ter vino. NADEVANA JAJCA (RUSKA JAJCA) 4—8 trdo kuhanih jajc, 1 tuba sardelne paste, 2 žlici surovega masla. 1 žlica gorčice, poper, limonin sok in rdeče redkvice ter sesekljan peteršilj. Jajca prerežemo na polovice, rumenjake naribamo in temeljito premešamo z gorčico, sardelno pasto in surovem maslom. Okisamo z nekaj kapljicami limoninega soka. popramo, dodamo drobno sesekljan peteršilj in še enkrat vse dobro premešamo. S tem nadevom polnimo jajca. Skledo garniramo s peteršiljem. Zraven se ponudi beli kruh, kot pijača pa mrzlo pivo. srni S TUJINO Obisk________ na Madžarskem Na povabilo sindikata kmetijskih delavcev madžarske pokrajine Zalaegerszeg se je minuli teden mudila na Madžarskem štiričlanska delegacija republiškega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev. V razgovoru z vodjem delegacije in predsednikom RO tega sindikata Julijem Planincem smo izvedeli nekaj zanimivih podrobnosti o namenih in rezultatih tega obiska, s katerim je republiški odbor pravzaprav vrnil obisk madžarskim sindikatom, ki so se junija mudili pri nas. »Predvsem bi rad poudaril, da so nas na Madžarskem sprejeli z velikimi simpatijami in z neverjetno pozornostjo,« je povedal tovariš Planinc. »Našo delegacijo so sprejeli in spremljali najvišji sindikalni in partijski voditelji te pokrajine ter najvidnejši kmetijski strokovnjaki .« »Kaj se vam je med obiskom najbolj vtisnilo v spomin?« »Pravzaprav dvoje: uspeš- nost njihove kmetijske politike in skrb za delovnega človeka. Kar zadeva prvi vtis, bi poudaril, da njihova državna posestva v poljedelstvu in še zlasti v sadjarstvu dosegajo rezultate, ki si jih pri nas samo zamišljamo. Vzroki so znani in je razlika samo v tem, da so Madžari tudi uresničili vse tiste agrotehnične ukrepe, za katere pri nas še vedno samo trdimo, da bi bili koristni. Za primer bi povedal, da na njihovih posestvih v Baku, Baji, Siikosdu in drugih, ki smo jih obiskali, sadje škropijo najmanj dvanajstkrat pa tudi do dvaindvajsetkrat na leto. Ce pri nas dosežemo polovico njihovega minimuma, smo že zadovoljni... No, posledica njihovega ravnanja je ta, da pridelujejo sadje najboljše kvalitete, ki ga več kot polovico zelo dobro prodajo na Zahod. Za točnejšo primerjavo poslovnih uspehov seveda velja povedati, da madžarski kmetije! poslujejo v drugačnih razmerah kot pa naše delovne organizacije. Šele z njihovo reformo naj bi na primer začeli odplačevati amortizacijo in" dobili možnost za najemanje kreditov, medtem ko je zdaj gospodarjenje precej togo začrtano z državnimi in teritorialnimi plani. Kar pa zadeva skrb za delovnega človeka, moram reči, da imajo povsod organizirane . obrate družbene prehrane, kjer se delavci lahko dobro in poceni hranijo. Delavcem, ki delajo na poljih, hrano dovažajo na delovna mesta. Dobro je poskrbljeno tudi za oddih in rekreacijo, še zlasti pa za počitniške domove, ki so zvečine ob Blatnem jezeru. In še nekaj: čeprav je v zasebni lasti le nekaj več kot deset odstotkov obdelovalnih površin, so zdravstveno in pokojninsko zavarovali kar 98 ”/o ljudi, ki delajo in živijo na tej zemlji.« »Razgovori so verjetno ponudili tudi priložnost, da globlje spoznate delo in aktivnost madžarskih sindikatov. Kaj bi lahko o tem povedali?« »Seveda smo se tudi o tem pomenkovali. Primerjave med njihovimi in našimi razmerami so nekoliko težavne zaradi vzrokov, ki sem jih poprej omenil, v marsičem pa tudi zaradi tega, ker nimajo samoupravljanja. Zato njihovi sindikati zaposlujejo preče.) več profesionalnih političnih delavcev Kot naši, ker madžarski sindikati opravljajo mnoge naloge, s katerimi se pri nas ukvarjajo samoupravni organi. Navzlic tem razlikam pa je bila ob vseh razgovorih izražena želja po še tesnejših stikih med njihovimi pokrajin-skimi sindikati in našim republiškim svetom. Kakor je poudaril generalni sekretar pokrajinskih sindikatov v Za-laegerszegu^ doktor Illes Lasz-lo, si tega želijo predvsem zaradi tega, ker so bili doslej realizirani vsi dogovori med njihovim in našim sindikalnim vodstvom, predvsem pa so se ob dosedanjih stikih in obiskih seznanili z marsičem iz naše prakse, s čimer se bodo na Madžarskem šele srečali in bodo torej bolje pripravljeni, kot smo bili mi, ko smo v samoupravljanju in na drugih področjih orali ledino,« je zaključil predsednik republiškega odbora Julij Planinc. -mG TA PROSTOR SMO 'ODSTOPILI GRADBENEM-# PODJETJU ME GRAD LJUBLJANA •j^en. prqd§jo„- na< -ime zi;nw9io. " Čfedl6s<$^' fcb^6*ta-/0!«'1.3išča, % Š6 Moteti/ pb ■'‘tistem/lio fšh p&- MSlSičM-tirl tyaik.ci^9v#3;,::š 'iritereSU, ' da gradnja poteka m ifafessssi -*W\■': g* A gi| ri trni I ■ S1 ' ima 'Mo %6(5W&i^s68 ■ ‘ * »J j -Ir ' v po l^stpem okusu. Takšna sto- IIIIII!IIIIIIIII!III5III! I!llllllllllll!llllllllll!lll Papir, marsikaj prcncsCi JL • v’-.-'*# " V -“• Stanovanja bi „i,,a„žih-ii bila cenejša, ce.. Narobe izkušnje \$S'\A : ; fl GeptflV.je lju6ljafisk6 gradB#>/podjetje >IEGRAD -% v preteklosti gradilo tudi. industrijske. -objekte in. to-:: vrstna- naroala še zdaj: »prejema, stanovanjska jgrad-nja vendarle že od iibkdaj pomeni poglavitno" njegovo ejejavnost.. £a}o je postdpoma opostilo Masicne;n»či-Vv/ne gradenj, in, v celoti sprejelo ulajsojdot>4cj|e mbipde, ; ki omogočajt/hitrejše- gradnjo in bistvene pocenitve, ■ kaf1 bodoči -'Jastfiiki-- stanovanj • v sčdanjem. času še-toliko bolj cenijo. ' Ob začetku letošnjega leta je MEGRAD predvideval, da bo gradil najmanj 500 stanovanj. Predvidevanja bodo uresničena hnprcšežetta, saj- so? srečnim last-• •.nikom- že predali j87 stanovanj,-.247 -družip. -pa, sp bo Vsetilo še1 pred nevimvjetom, medtem: ko bn nasted-u- njih.M4itia4pvanj nšfed^pnbndnjetirletut ^ • j • y. fl; ,0;.,;..: .. . .Namesto, pričakovanih.-;500 ... gredbenkroperativi;,,.ki.,-Zaradi torej* gradi -MEGRAB :.kaa 66,& 4fga,ne rpflčv-'«pokgzalj. vjega •stanovanj.;' kar.; aedyon3mo>ipo-x.‘/tistega1-.- kar. dejansko....znjoi:e. meni leg .-usp* te- delovne,.;*;- ,^Če:pa.:^ bilettp bivnio.pnraz-ganizacije, ki si je s kvaliteto deljeno na več partnerjev, bi in ceno svojih storitev znala bilo bistveno drugače. Končno zagotoviti delo in kruh. pa je na mestu,tud4 „tple..vpra- Poudariti velja, da je.dobre .^anje^kaj^ koristi stanovanjski M, . m n ti A r 1— kM. J- v, . • v r. -.tk : . n . štiri-petine teli ,i£aročSivah£ Aa*' če:4e4tveba vnaprej ’ kvadratni' meter -stanovanjske->E, : površine-ali" približno 15 */»• ce- -g. ne stanovanja, velja spregpvo- -S j riti 'tudi o lokacijah z-a -stapo- -fl jvanja; še zlasti pa;za 14stasta-^s# Snovanja/ki-jih gradbena ped- > E rjetja gradijo za- prodajo na.4r-»g ; gti. /V podjetju MEGRAD n«pi--?.f§ •reč menijo, da; je .potrebno bolj ,g,., : življenjsko analizirati rajtme-.,* •;re na stanovanjskem trgu 4n, g., : temu primerno.' tudi ukrepati.,.. J... : Če je": res:- v* in očitno v bo sp •trditev točna '-1-' da lastno sta-- S. : novanje xjb ' sedanjih pogojih:-g " lahko kupijo--' le.: premožne,tše ,-,g : družine, -potem -zanje . tudi - lo-vg ; kad ja pomeni seno 'izmed- tistih -g •kvalitet, ki-.-odreja ceno:ista- g -jnovanja,- Tako;: ; imenovane- g. ■ .boljše’ lokacije pa šo za-grad-, g njo: za trg. take rekoč pre.po->:l : vedane! Zakaj - je tako;, -nihče-•• .g : ne dna točno ...odgovoriti. y.ej- • jp istvp pa .jcj -da-MEGRAD,-.zelOi'g ; težko pride do-,dotoih-’ lokacij, ;če gradi v 14st«i režiji; da pa j§ : to ni problem, če kot investi-: tor'p9§tppa, k$l9. (j.tug.. v. A, ,A Končno pa gre še za nekaj: j zakaj ljudem, ki še nimajo • stanovanj, ne bi omogočili, da t-A' : ii-f '1 •• "" : -1 iv ‘ N. N., delavec v ljubljanskih Modnih obfačilih, je s petdnevno zamudo prinesel domov . e'60 %. juljj5kega,;qsl.užka,v denarju, ža ostalih 40% pa je dobil bone, s katerimi si la h 0 «v svojem pod jel ju«, kupi poljubno rkonfekcl jo. Doma je bila zaf&dl feba nevihta." " ', . ‘ " "V f..." »Naj otroke, krmim s temile papirjiy kaj?« je bentila žena in jih treščila ob tla. »Ali.naj i- -.se greva štacimoiRČe ža trone vzameva najtepšo obleko, je ne bova mogla prodati po- nor-" "'malhi !66ffi, ‘kčf so-bo Vsakdo izgovarj^l, da je v trgdvini večja izbira in da pojde zato taja tja. S ^opustom ^o Vo treba prodati aii pa .hama obleži doma. Za živež pa ne bo denarja.« Mež je'naBajen»-ženicq yes čas, miril. -• - »Tak daj hoj če Mdj6tje 'nima.denarj|,.gp, ga. ^pUb,Mstvu;kapi-zadniem izplačilnem , dnevu. Aji talizm’a"pj:S?)dili. iti zavrrtili!) O p'! ji^na^hiši^o^ba ^ t|tp^išodjj<5^.t-ayhik!; ' f- l"®‘Vsak: laik pa, lahko ugq- , ■ i; ,wli»ra -x -tov! naslednje; .......... tudi j eža'na votist^d jxtd.fSt^a.i]Mii * ES^SiteliBikŠo • - : - ^ ms vsz ,PPr .iti irria nošt bila potrebna, če bi uprav-no-strokovnt vrh vodil ' 'dobro proizvodno ih prodajmo politiko? -Konfekcijska industrij-a-ie na •splošno- v, precejšnjih -težavah, vendar obstajajo precejšnje-razlike v finančnem- položaju-, dobrih. in .-slabih podjetij, v kate-• rihese odraža predvsem sposob-- nost ali nesposobnost: upravno-strekovnega- vrha. .11 "žav našpga-sčkp^aarttVa, 'Vseba- pa zavoljo njegove' ne- L , likvidnosti, "’še tudi MEGRAD "J srečuje ' s čisto nepotrebnimi A iežavami, k; 'ovirajo" ufesniČti-' ':i|:iS| vahje njegovih načrtov za pospešitev in pocenitev stanu- xwt;ske-gvedn-je,... Takole premišljujejo v pod. jetju MEGRAD: zakaj gradbenim podjetjem- samim ne bi omogočili, ‘da1 brez,-'odvččnih posrednikov gradijo nova stanovanja? .Z-pkaj ban,ke -njim ne bi dajale kreditov,' namesto da je meti, njimi iri bodočim last-: nikon>,s'5anovanja.še-c^l0'; vrsta „1 posrednikov? Ce bi se odločili ! za takšno prakso, pravijo v :J .: podjetju MEGRAb, rb:samo: e| po sebi prišlo do fkonomske : selekcije med izvajalci grad- i| ; benih del, saj bi uspevali -sa- i ri mo -tilšža hčž#6'x::'£eiM;: ri. I: lahko^SRto^f^šenjtv^te- 5, ! to. torej boljšo oprcjnljgnnsJ.ob : dogovorjenem roka ddkončs- i nih.stanovanj. .......... ..... In dalje: če bi bila kreditna : 'TmHtika^rti-gftčnaf-kst-jn,-'grad'-i -benim podjetjem, ki zidajo : -stanovanja za proda jo..na. ti*^, ne -i-LU-Z : štev vati ' prispevkov ri za^.-kššjanje zemljišča, "čepravbodn da' denar dobila povrnjen najhitreje v letu dni. ko.Jk>. ustijo.;. .t,-djteY..m ..treba iskati, r formalnostim, stanoVa- stotine stanovanj tudi 8 enot in osrednjega samouprav- iždelke naokrogTn ke"r vse to"nI analizirati, čeprav so posamez-, *S*" nega * vodstva- po6*-eeqm»*Az‘*ft6eW‘'W ‘tiAAfhld1' ™kl' ze~ -nakazal»-bistvene« ■ - darskim problemom podjetja. / neposredne proizvajalce in bosti (poleg prevelikih in neute- zaradi katerih si morajo začasno administracijo Popust pri ceni meljemh razlik med osebmrm - pomagajv ;-i3Siat(*-WSftedke-4l5toma-.4i-o6ta—r t)o' "šeT' V njitldvO' proizvajalcev). ------ »lih oziroma v bonih zanje. De- lastno bre^e lavci so predlog sprejeli, ah . . .... je • Ob tem se vsiljuje vprašanje: mračnih ali veselih obrazov, pb&transka stvar. ' 3/prašan. če«Enje ose^ Pr“"ngHiifJ‘g'.' :.v na- Z negodovanjem in nejevoljo,, brez akčij, pa problemi',' ki tarejo delovni kolek-ttv Modnih oblačil, ne bodo rešeni. Ma- cr.i -ž:rit ■■ ,•; i'-1 £* '1 V« i* hririritiri ri ri• ‘ • • P.QLET?>I OBISK-y. SIJ,V>Afi!vE>I .VZGOJNEM ZAVODU.. Zl^-STASEJŠE .?r1 >1 '<. .'• ti r : • ~ . 't: 'ri- v "riti" : va Zl^ljeilte ni vedno |Hvino«rliio ... -lid v 1 ______ ..... : >■ 'i-,-,. '. —/i - -• -'i' '''* "'V'-*- ■■.Vritrii- wf. -i '• -f ■v/. •06 Celovški: cdsti "V Bjubljani sta Zrašli, prvi' dvič' izmed' treli ’ : fl" predvidenih členjenih stanovanjskih stolpnic, kf Jih "gradbeno " S podjetje MEGRAD gradi za prodajo na; trgu. V vsaki iznied 'fl njih .bo. po 36 stanovanj, lastniki pa se bodo lahko všelpi fl ...—--------- še pred" koncem letošnjeg;i leta ' ' ? --%g ugotavljamo,', da se mladinska .kriminaliteta pri.nas. v; Sloveniji in nasploh 'V š\:etu -pbvvčitje,- da -se pvvečujejo- —1 ■ ‘ ečn-i;.':—-——? ;,ajainB£fo»ig8{g3rfp 1^»^^ It;..r .--1 ~ ri »tih^nfcštfete vtedlogbv^Ttipomtil zra; deklaracij.-. Od tega -•-‘-i — *■ ■..»‘."••»r-» V !'■*-'*"*' -r,— Slivnici to precej čutijo, toda kljub .temu. pravijo, da se »da z dobro voljo in načrtnim delom marsikaj dosčči. . .. »ja- so /Stanovanja vedno ni«) urejena Pako., kot . je« bilo dčgpVor-jetio- tii*4rot- b.odočt-Vtanwalec tudi pričakuje. Primerov za to saj na vse.n* formalnostim, stanova- stotine stanovanj tudi mesece hja |pa predana lastnikom. po dogradit® ni bilo vseljenih Uresfiičitev te 'lžžu$eC.:» ikamtČzato, lpr ni bilo poskrb-tudii pomenijsu- »enega ..Izmed . Ijeno za komunalne priključ-:ukre|ov za ptS^eŠitev-rid ke.-Sredstvšza te pqtteh$ pa mahgštanovanjd>e BMpj^ ^§#«4 SenkSŽŠa OWtem .v ljubljanskem pod- vplačati prej, preden sp začela jetjii-MBlGRM) ipouda^j^j-o- ,-da-, U. z grad.n-jo. teme- čiti& nemogoče graditi več* Jl&r,- • • 1 bot jja jernai: voljo sredstev,'fti,fl.' 3 sddanji, predpisi tudi sank-. / za uregjanje} zemljišča, ki po čiong-ajo.-taim gradnjo. Vendar,';: , pč)4atkfh pddjetja MEGRAD si najprej zagotovijo streho nad glavo, stanovanje, pa .. postopoma in dokončno uredijo Zdaj! vse tveganje sloni na pet'^''gradbene'faze, 'tčrej d^ti- -as. šteta tretititlca,. ko rše začenja _| tako imenovana fma .montaža, m Lastnik bi: se' ha:primer 'saifi' fl odločil za_ kvaliteto* vgrajene m . oprenie,\za . vrsto tlaka -i:h pd-; B. do6nb: Predvšerti pa je pri tern -‘fl važno, da’bi tak*a gradnja ""dd S-vselitve -V štanovanje terjdla g _________ najftianj’ cčtrt:irid-';fnanj sred- fl Ift. če si& že pri stroških štev;- kot'pV jih Zahteva' zdfcj*. ‘ f ----i4b ‘J tem podjetju MEGRAD očita-'"S jo, da .se. zavzema za-gradnjo- g osiromašenih.-stanovanj:.. fl- sto razpml-jivd jpa se jim-^dj,. g. če se,la§tnik stanovanjskemu pa, g: vrstne hiše-,vseli- prej, koflpa. g 1 je stavba omotana tudi .od' zu; S-: naj.' ijP' preden, so — ■ ■< ;•■>»• r-.-. . c*. ,-,;; . • „> v - - ■ fl--- ri; -> .- voge ponekod Ttprhvičentt ali pa .tudi ne*dmenHjejo »uni- :'ts\ .':.-AT.n«tf.- •»-'n'i:-.ž—:rt1;*.»■•—v • -.: ugRjVoVitvah" sc sprašujemo in to vse bolj pogosto,.ali jc v vzgojnih ririri "/ tri ,ri" ' ' domovih zavmlivdotethd prestopnike zares tako hudo. ritiatiU-tii,—:,-r,ttv »ri VV.‘JW R'--------------------—------------- dosegajo' pddjetja 20| N-dinarjev .,«>;• 'r.'.ss vi-t- -. Kakor - lije, pBavijbitdSibriisporri zrtavalcS.:-iazm-er.iy vžgeiBlh. doti mbviti pb- Slov.edij Aferi Bad*?t če in Logatec sta na žalgebedcjvr* stjč^a.Brimera,:;k^o,tie,M: SWU ravnati.,A.z,..;.1gQ}ei^-pjes.^iFUilg. To .prtointo mamijo » tpga, ncrjavAem.obi^M v. sg^ "f knm>. vzgojnem, WeQdu,v;PQ. Manbpru^ k-jer, vzfeajflfo^faeejš.e, ni|iid6j^tnike,,,y3eli, lin rspSmiK, ‘ -Ai.-.V •/*, 1— 5iess:sši3e®čS.: ske. tirhipe,' ki .SRfl^le na sjeb; .' Sliv ^^sa5S5|p^k,;Sisor'od;2A mladoletnikov..vsi wen„ enega, |šeiple,tnflšoJa-; njdiin.da. je lansko.l.e.tp e^ten. od. bfYšifJ:.;^jfljiveHtp^.flelo' dipio-. miral "tia" Učiteljišču, dokazujte, da je v slivniškem zavodu drugače,; kot v drugih domovih. Ravnatelj vzgojnega zavoda Ferdo Vaupotič nam je še povedal, da se precej zavzemajo tudi za poklicno 'usposabljanje gojencev; verrdar za to nimajo dovolj finančnih sredstev. Kljub K6. Wžtenrdve?r'-VSi ža- - V- ssrssss^s« vse-,sobe oh .položen ^ves^pap,,,g. p£,-^^hutno j;e'v‘‘rjjlin frfnlS- stro‘jnVSoll,' ŽlS, Srednji"fižkul- Štolpnice in stanovanjski bloki, ki jih je gradilo, podjetje MEGRAD, so lepo zaokrožili sosesko Na jami v ljubljanski i ■■■;■> -1 občini Šiška ket,'- kopalnica pia ^oblečena! y. keramične ploščice. ,|, Zgodba tulcaj se ni. konca-, g. na. ;.Za morebitno -tako grad- .g.-! njo.iMEGRAP- trenutno spkjh, ne more dobiti primerne lojen, lici j e .na ožjem mestnem obmo£-... j'„ ju, čeprav bi gradil z.lastnimi gg sredstvi. Vendar, pa MEGRAt). 'M želi graditi tudi taka s.tanova> /| nja/.'ki.bi .bila dostopna ngj- .g,' širšim slojem. naših, delovnih, g i ljudi/..Če drugače nelbo šip,j 1. pravijo v. podjetju MEGRAp,. g . bodo gradili, v okolici. .Tajn, M' bodo tudi prispevki za urtedi-' g" tev zemljišča manjši in bo za- g torej tudi cena stanovanj še g nižja. t diU TapttiV. od;115 do1' Sfa- ‘ turnMn tekstitni rost; iž'■ tiajražlfžnejSih 'krajev* ! 'Taizredno širi naše republike/ pd"tudj*’Tz šo-: sednje Srvatške jih je‘fitekaj.'V" večini ' prirtieroV ' ki*-' 'jih je dišče* predalo' Vz|6jriteW- ž&W‘ n»ve* telovadnice = du v S;livrii'ciy ^re ža‘lažje'bhlit' kapeli ob gradu - ii ke, Kot so manjše Jtraje; ^Ibtoi*' in podobno'. Zato je tudi jašiiti, da v. slivniškem zavodu ne »pritiskajo«- gojencev, tako- kotetna primer v *. Radečah, -"kj er.vso- - "ne- * katere . prestopnike -za- “določen • čas spravili rikar --v 'samice;.. SlivnižkKza-vod jei'bolj' >dom, kot -pa poboljševatoi-efl, aU-.ipe . mla-..-dinskr .zapor.-Jn;, pcav?usp.ehii>-14. pokali v- vitrinah ■ kažejo -na.veliko športno.dejavnost-, Izkopali •, so - eelov-jamo za plavaln-i-baz-en, ,vendar sp je riz-graetoja,-začasno zataknila -pri denar-ju.« .... -.Vzgojni zavod za. starejše mjaRoLetnike v -Slivnici je tudi edini v.. Sloveniji-, -kj ves čas:syo- -jega delovanja ni dobil denarja A8če * Veletrgovina Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi, da izberete lz ®or' tiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine J6* sedlarje, čevljarje, tapetJ«*^ gumijeve - pe vi, gumo \v in paJicah, gumijeve P*0/!*^* klinasta in pogonska ietTtk^^l transportne . trakove,., pnčvm tiko in ostale gumijeve izdej tehnični tekstil, klobučevin^ luto, vrvarske izdelke, p.o,ir ,n diske, dekorativne tkanin6 vrvice, zaščitne obleke, P*/.«. pašnike, pokrivala, čelade, /n-ske, očala, rokavice, obuva»a ščitnike, plastične mase ^ predelavo, juvidur, vinil, ultrapas, stragulo, plasti mase*, gumo in .usnje, barVfli»-lake, usnjeno, tekstilno, 5* d, stično in kovinsko -galante -e, pisalne, računske, fraI111^c in knjigovodske, razmnoževain vtisne stroje ter teleprin^ »premo za gostinstvo, . Pf » fa* niško' opremo in oprerno, mlinsko, industrijo. . ..v- DELAVSKA ENOTNOST — Št. 32 — 19. avgusta 1967 " l-J v. . ' " > ■govori tipravljavd ... ■■ ..... . .; ■ .. ž PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI pem preveč delavečv. Vendar smo se 'zaenkrat odločili, da Ce Angel Gregorič, po po-klicu finomehanik, sicer pa kontrolor v podsestavi Iskrine nikogar ne bomo odpustili. Re" tovarne električnih merilnih šiiev smo našli v tem} dano-mstrumentov v Otočah, po na- beno soboto v juliju in avgu-ravi ne bi bil živahen in ve-• stu rte‘bomo delali? Novih aer, se najbrž ne bi tako spro- ročil je ščeno razgovoril, kot se je, ko na- namreč ravno toliko,, da tudi v petih delovnih dne- &ine' poboje. ‘ Ce bo konei. Zatorej je toliko nuj- strumentov skupaj in če bodo nejia: enotnost v naših vrstah tako organizirane tovarne lah-in pa »težnost pri delti, ki 3p ko samostojno tudi prodajale moramo pokazati prav vsi/ta- svoje .izdelke, ko uprava,: podjetja kot samo- In če končno še naravnost upravni Organi in politične or- odgovorim na vprašanje, bi to-gaMzačij*. V, gldvnem pa 'r».e, [e povedal: Ljudem skušamo zda.j vsiiMjveč. Ukvarjamo-s; dopovedati, da je položaj bolj tem, ltak^^K vMk-ha švp)^: resen, k^ pa si mislijo. Veste,, področju prispeval k temu, da 'tudi takšni so : med nami, . ki bi utrdili položaj naše tovar- nočejo razumeti, da je včasih ne. S prodajno servisno organi- potrebna premestitev na druga zaeije Iskre smo se na primer delovno mesto, samo da bi pri-že dogovorili za ugodnejše pla- zadeti posameznik še imel' de-’ sem ga povprašal, kako kaj gre vih lahko vse naredimo. Bolje oboe Hal nam 8» rtreeei nama- ni. mnmti ma, čeprav gre *Vse bi bilo dobro, če pro- delovne dneve, da ja ne bi zastajala in če bi to postopali po nam vsaj prodajno servisna Kakor zdaj kaže, dogovor lo: Te dni smo nekemu delav-.... 'j poma- eu morali na dolgo in široko Ce bodo tovariši. iz pro- dopovedovati, da njegovo de- Jttts prisilile tudi v rebalans zaslužke, kot erruo jih v' por jjPtottS*, & d, -^indmrnh^žriorllhUbrTč ssssssms iBSBiESB tiaricv ca «> zadolževali. Zo/lj toJcc Iju* ... .... trda predla. In tistih 30 čldnov i/ftaieor itiim 'mioravlidte W>troi^in vf* lani v tem času, ko je bilo na- kolektiva, ki so po semnjih tudinZZo ■ cmo^izS^lolt f- ročil toliko, da smo jih ob ta- analizah ’ odveč, bomo najbrž iskre Naš sindikat 6 tem nai krem «***» i, »,«• re, eutrm edpusmsrV , Zj%jZ£SZ«&&. ZSSSTsiS programa bodoče organizacije takrat plačeval njihove dolgo-še, nismo dobili. Clsebno -pa se ve? Vidite, tudi po tej strani mi ždi pametno, če bo naša moramo kot sindikat izpriče-Iškn po, novem organizirana vati svojo zašatno funkcijo,* P0 f3t*6kjah dejavnosti; na pri- je zdkljuHl Angel- Gregorič: mer tiše tovarne merilnih in- -mG li pa bi. Vsaj nttše Ni: dosti manjkalo, bi oatdi; da šihdikat v plana navzdol: Imamo pa še druge probleme, ki niso samo finančnega značaja. V prvem polletju smo povprečno na mesec še delali dobrih deset odstotkov več kot nem vodstyu komaj zmogli. Zdaj pa na zaloge ne moremo in ne smemo več delati, dokler ne prodamo vsega tistega, kar presega normalo v naših skla-dišah. Zato imamo kar na le- '***>-M*A*> »Povedali so mi. ,A6 ste tudi predsednik sindikata , o vaši tovarni. Kaj o vsem tem meni vaš sindikat ?« :,, * "i »Vsi še preveč dobro vemo, da prazna meča ne stoji po- s?**, Zanimive oblike sprejemanja novih delavcev-v hrastniski steklarni - u •*_/,, v. • • ‘ >< ..i Vsak mora na rešeto Gdkarso-v podjetju uvedli nov način sprejemanje delavcev, ni več bojazni, da bi se večale , ®vilo ljudi z nedokončano osemletke — Sicer pa v Staklaml OdkrJfo priznavajo, da prlha-»J° mladi ljudje na delo z vedno večjim splošnlmznanjem, medtem ko se Imeli še pred leti primere nepismenosti -■f'-, **»x Postopek pri sprejemanju no-y"> nekvalificiranih delavcev so s lastniški Steklarni moderni-^ rali. Novost je najprej v tem, t>osebna komisija navadno ^Paše sprejem večjega števila ‘avcev. Tako so prejšnji me-jv razpisali kar 50 novih dedcih mest za nekvalificirane s*tovce, ki jih bodo potrebovali vf konca tega leta. V tem času i, namreč odšlo toliko in toliko j^nov kolektiva bodisi v pokoj k 1 Pa bodo menjali zaposlitev, g® ne bi razpisovali vsakega ^‘tonega mesta posebej, na £at na nos, so s tem novim na-perspektivnih potreb do- Za poletne dni ptujski bitter »KURENT« * sifonom segli nekakšno kontinuiteto in gotovost, da to ali ono delovne mesto ne bo ostalo prazne, j1 ^ Na nedavni razpis se je priglasilo 60, kandidatov. V glavnem, otrok.. iz Hrastnika,- ki so pravkar zapustili šolske klopi obeh osemletk. Kadrovsko-socialna, služba in izobraževalni center , sta medtem -- pripravila program za- seminar, na katerega so povabili -vse priglašene mlade ljudi. Gre za take imenovane uvajalne semizvurje, na katerih dobe kandidati najosnovnejše predstavo d-podjetju, © •organizaciji dela,, delovnem procesu, poslovanju «in podobnem. Najprej seznanijo " kandidate z zgodovino . steklarstva. Sledijo izbrana poglavja e razvoju Steklarne, dlbenem1 grede udeleženci na ogled podjetja, kjer jim skrbne pokažejo vse obrate, delovne naprave, -varnostne pripomočke in jih: vsaj v grobem seznanijo s celotnim delovnim procesom. Razen toga morajo udeleženci poslušati predavanja o najbistvenejših ddld-čilih zakona o delovnih raaner- jih, razložijo . jim statut in poslovnik podjetja.in nekatere druge akte. Kolikor je l pač mo- • griže, jim razložijo delovanje samoupravnih organov, vlogo in ' p6m«i sindikdta in- ostalih druž-benepolitičnih orlanizadj v ; podjetju. Zaželeno je čim več vprašanj, s Smer dosežejo pol-' no sodelovanje kandidatov. • Ob' zaključim' seminarja mo-rajo vsi kandidati odgovoriti na ' pismena vprašanja v obliki testo. za sprejem ■ na delovno mesto se bdločilni č^tivni <šdg6-vori na - testha vprašanja. Kdor odgovarja nepravilno’ali negativno,. ne more postati član kolektiva. . ' •' ■ .. ' ’ Ker so*- bili* med • letošnjimi kandidati tudi -nekateri otroci z nedokončano' Osemletko, so .morali- še pred pričetkom 'uvajalnega seminarja podpisati pogodbo, s katere so še zavezali,1 da bodo v primeru uspešno prestane testne preizkušnje , v največ dveh • letih-dokončali večerno osemlet-, no ;šplo. S -tem: so se v. pedjetju izognili .nekaterim, prejšnjim napakam, ke.se sprejemali nove delavce z nedokončano osemletko, kasneje pa niso pokazali pripravljenosti, zadostiti tej obveznosti v večernih šolah. Kot rečeno: • uspešno' prestana preizkušnja na uvajalnih seminarjih je pogoj za sprčjem na delo. Vendar ne takojšnja zaposlitev, pač pa glede na potrebe podjetja. Kandidati vedo edino to, da jih bodo sprejeli na delo do konca letošnjega leta. Ce kdor koli od kandidatov medtem naide drugo takojšnjo zaposlitev, mu Steklarna ne dela nobenih ovir. V Steklarni izjavljajo, da so s tem načinom sprejemanja novih- nekvalificiranih delavcev dosegli znaten napredek. Predvsem pa so mOčno omejili subjektivni faktor pri sprejemanju, čeprav je res, da. ga tudi z uvajalnimi" seminarji in testi niso povsem odpravili. Zato ne preseneča, da se mladi ljudje temeljito pripravljajo na seminarje in na preizkušnjo. Zavedajo se, da v današnjih razmerah ni lahko dobiti dela, in da je zanje pogOj za zaposlitev. Novo sprejetim delavcem pa v podjetju tudi kasneje omogočajo nadaljnje izobraževanje in možnosti za pblkvalifikacijo in kvalifika-' cijo. -m- S kladivom ^ahtevajte v vaši tr9ovini okusne in ^*dno sveže .pi-“ance iz Ptuja ^UGOSLAVIA i>»e Občanski, sindikalni svet v Hrastniku se je intenzivno vključil v. vsa družbeno-peUtič-na dogajanja v komuni. V izgrajevanju svoje politike glede ključnih gospodarskih, družbenih in organizacijskih problemov je izoblikoval napredna stališča, Zato ne preseneča, da Humano ali nehumano? je z nekaterimi svojimi., pbgledi tu in tam nekoliko navzkriž s uradno politiko nekaterih podjetij oziroma posamemikbv. Čeprav sindikalni svet podpira izvajanje interne zakonodaje na področju delovnega - prava, zaščite in dolžnosti zaposlenih,, ima v konkretnih primerih Odpuščanja delavcev zaradi nediscipline nekatere pomislek*. Pri trboveljsko-hrastniškom rudniku so . izoblikovali ' zelo stroga prebila o redv in delovni disciplini. Za ta ali' eni hujši-prekršek je ■ edino zdravile — brezpogojen odpust. V Občini Hrastnik so letos .odpustili zavoljo pijančevanja, nespoštovanja delovnega reda tudi nekaj rudarjev, ki. so delali pri rudniku po 15 in več-let, SČveda-ao odpuščeni rudarji potrkali na / ‘ 'i .•*'-, y:,y“ / 1 * 1 * -*4 • ' r<* 'i ' . t- ... .. * ' r mffijitiiiitiafflptiiiiiiitmiiniiiiiitiimfflinmitmiiiiintiHititiiiiiiiitBiiiiiiiiniiitiiniiHiHiiiiimminiffliiRiiiiniiinimtiititiiiiiiiiiniiiimiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiinii sindikalnem svetu in zaprosili za ppimeč ’ in nasvet, kje' dobiti zaposlitev. Gre za delavce, iti imajo več ali manj številne, družine,. katerih življenjska eksistenca,. bi biU brez dela hudo ogrožena. Kot rečene^ občinski sindikalni svet,-podpira red v proizvodnem pročesu. Zlasti pri rudniku, kjer preži tisočere nevarnosti zavoljo najmanjšega opuščanja 'delovne discipline in: zeda." -Vendar pa sindikalni svet sodi, da M kazalo nekatere odpuste Obravnavati, tudi z nekaterih drugih vidikov. Gre aa domačine. Gre za rudfrje, ki se 15 in več let ustvarjali dohodek ne. .samo sebi, temveč- tudi, družbeni skupnosti.* Gre navsezadnje za ljudi, ki so se znašli iia cesti brez Vsakršne perspektive, brez ene teme možnosti, najti sebi delo in kruh družinam. Sindikalni svet meni. da bi morali dati tem ljudem še mežnmti, spoznati njihove , napake, jih primerne kaznovati,,celo premestiti na slabša, delovna mesta in jim pomagati, da bi spet postali polnopravni člani, delovne skup- ..' Ža primer navajajo na sindikalnem svetu nekatere preventivne ukrepe v hrastniški Steklarni. Tu so izoblikovali svojo delovne zakonodajo in tako tudi disciplinske ukrepe dosti bolj hmttane. Za večje prekrške od-pustije delavce za. šest mesecev. Potem ustreene- komisije skupne s - samoupravnimi organi ponovno obravnavajo možnost zaposlitve tistih, ki so pozabili na spoštovanje reda in discipline v kolektivu. Ukrep se je izkazal za zelo umesten. V šestih mesecih navadno vsak odpuščeni spozna, da ni proizvodnje brez delovne discipline in reda. Doslej so vsi ponovno sprejeti upravifiij, zaupanje kolektiva. Večina so postali vzorni delavci, hvaležni, da se jim je ponudila priložnost popraviti svoje napake. ■ sindikalnem svetu v Hrastniku se zavedajo, da nimajo nobene pravice posegati v sTTep^. samoupravnih organov ah njihovih komisij.. So pa prepričani,, da ne ravnajo napak, če opozarjajo sindikalne organi-nižacije in samoupravne orga-ne,"f nkrope, ki bi utegnili od-pustenim dati priložnost, da se po določenem času spet vklju-ftjo_v delo. Ob tem pa na občinskem svetu dobro vedo, da marsikaj tvegajo. Utegne se namreč zgodil, da v posamez-nih Pnmerih niti ti ali drugi utatepi ne bodo izučili nediscipliniranih delavcev. S tem ra-• 2a toke primere, za tistedelavce, ki jih morebiti niti ^rastična kazen ne bi Vr*ta občinskega sindikalnega sveta zaprta. -m- fflmiEiiin ■ni i /-s.-:- •• ir'- ummmtmm- po prstih t* nnie druibm DOPISNIKI POROČAJO • PTUJ: ZDRUŽITEV ZDRAVSTVENIH USTANOV Kot vse kaže. bo na področju ptujske.in ormoške komune prišlo do , združitve zdravstvene službe/ za kar se zavzemajo zdravstveni delavci, občinska skupščina pa tudi Zavod za socialno zavarovanje, in ne nazadnje tudi ’ zavarovanci sami. Vsi so prepričani, da bo potem zdravstvena služba bolje organizirana, predvsem pa cenejša, saj bo na ta način-odpadlo tudi nekaj administrativnega dela. ... Združile naj bi se zdravstvene postaje iz Kidričevega, Majšperka z zdravstvenim domom v Ptuju. Prav tako pa tudi zdravstveni dom iz Ormoža' v skupni center te zdravstvo s sedežem v Ptuju. Omeniti velja, da v Ormožu že dela poseben oddelek ptujske bolnišnice. V bivših prostorih TBC bolnice je namreč oddelek ptujske bolnišnice za nevropsihiatri to-ki ,je kar polno zaseden. V njem je 140 postelj. S ptujskim zdravstvenim domom pa se je že pred časom združil* tudi ptujska reševalna postaja, pri čemer so se v znatni meri izboljšale, obenem pa tudi pocenile prevozne storitve, ker se' je 'take 'združil prevete i 'park ZD in RS. ■ " ■ F. H. • JESENICE: , -i' . NOVE MOŽNOSTI ZA LETOVANJE Železarna Jesenice ima poleg lastnega doitoa v Crileveniej nov tabor v Biogradu na moru, ki so ga zgradili v zanteno te svoje-časni tabor v Kaštel Lukšiču pri Splitu. V Vikendih s sodobne opremljenimi sobami po štiri postelje, osrednjim ^poslopjem za kuhinjo, jedilnice, 'bife in upravno pisarno, lsihko letuj* hkrati nad 260 jeseniških železarjev in njihovih syojqev po kaj nizki ceni, tj. po 1260 S-din na dan. Kakor nad udobnim živlienjetn v taboru, ki je v-borovem gozdičkh, se navdušujejo jeseniški železarji tudi nad plažo, ki sodi med najlepše na Jadranu 1' ■' ■ f . I ; ‘ . * ' ,, . » S v- ' ’ ' • TRBOVLJE: -l-u BOLNIŠNICO RAZŠIRJAJO Zgradba Splošne bolmšniee v Trbovljah je bila zgrajena pred 42 leti. Takrat je bile v njej 86 postelj, zdaj pa Jih je -že 136, zato je razumljivo, da se razmero nevzdržne. Vse sobe so natrpali z bolniškimi posteljami, ni več dnevnih proetorov, za operirane ni na volje »šok« soh, slabe - je poskrbljeno za porodnice in dojenčke itd. O standardu bolnikov torej že dalj časa ni mogoče več govoriti, neprimerne pa se tudi' razmero za delo zdravstvenega osebja. ■ Z akcijo za razširitev Splošne hctoišnice so v Trbovljah začeli že leta 1959. Take so 1963. letat zgradili nov otročki oddelek, druge načrte pa je zaustavilo pomanjkanje sredstev. Nevzdržnost prilik pa je lani pogojila nadaljevanje akcije. V Trbovljah so namreč v občinskem zdravstvenem investicijskem skladu že nekaj čaja namensko zbirali denar za razširitev bolnišnice; to je. predstavljalo osnove za združevanje sredstev trboveljskih delovnih organizacij, posameznikov in drugih. Nekaj denarja so dobili v obliki posojila tudi''pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Tako je sedaj zagotovljenih nad 3 milijone novih dinarjev, kolikor jih je potrebnih za dela. Pristanek z* razširitev pa je dal. tudi Republiški zdravstveni center. Te-dni so začeli z deli, ki jih je prevzelo Poslovne Združenje RUDIS iz Trbovelj. Računajo, da bodo opravljena v trinajstih mesecih, do prihodnje jeseni. , , .vš- OGLEJTE Sl v knjigami vašega mesta IV. knjigo Staneta Kavčiča »Samoupravljanje«. 'f SPREMEMBE V RIMSKO KATOLIŠKI CERKVI je poglavje te knjigo; v katerem boste našli odgovore na številna aktualne vprašanja naše družbe. KUPITE zanimive knjige, če se zanimate za družbena vprašanja. POPUST dobita pri nakupu III. In IV. zvezka »Samoupravljanja«, če knjigi naročite pri upravi ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. IMERADKIBIREDAKIIE KB ZVIŠALI SMO OBRESTI ZA HRANILNE VLOGE nova obrestna mera je" za 6>25% 7% 8% VLOGE NA VPOGLED S£*nST’ imnmmmmitniiiniiintnfflni ■■miiiiii PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA u vtegateJJe vseh vrst vezenih vlog, to01 steoevsajskifc ta h»-HJsldh, ki bode Imeli SL avgusta Usi vMteaib Mfn«! LtoO N-dta na odpovedni rok nad mo leto. ««>*•« 'N A ORADE* \-• . 1 avtomobil Zastava isto- * avtomobile Zastava IM 2 motorni Sagi Alpina S pralnih strojev čaeter . » peti na eUe Gibe S prenosnih tatattaeOev pohištvo po UMU v vctO-■" need lsmN-dta - - • - 2S trandeterjev 1« električnih mešalnikov umu™ mm ii \\m\m\u iiiiiiiinE DELAVSKA ENOTNOST, - St- 32 - IS., avgusta 1967 t/ v,( ' ' • • K oženja T/’ sindikalno pisarno je y prišel starejši možakar in predsednikovo tajnico povprašal: »Bi lahko govoril s tovarišem predsednikom?« »Po kakšnem vprašanju?« je rekla punca v mini krilu in si ogledovala nohte, kot bi se obiskovalec pozanimal za njen način manikiranja. »Po vprašanju...« Ob pogledu na lepotico se je počutil kot nebogljen tolarček. »Vprašajte ga, prosim lepo, če ima samo nekaj minut časa. Rad bi mu...« Tajnica je gledala nekam mimo njega in nezainteresirano rekla: »Koga naj prijavim?« Ni vedel, kaj bi rekel. Nekaj let je zbiral korajžo, da bi šel na sindikat in se pogovoril, pa nikoli ni pomislil, da se bo moral prijavljati. Če bi povedal, kako se piše, ne bi povedal ničesar. Zato je dejal: »Recite mu, da sem njegov star znanec.« Na pisalni mizi predsednika sindikata so bili razgrnjeni vsi časopisi naše samoupravne družbe in tovariš predsednik je pisal referat. Tedaj, ko je mož stopil v njegovo pisarno, je podčrtal nekaj misli, izrečenih na zadnjem plenumu Centralnega komiteja, ki govorijo o skrbi za človeka. »Pravite, da sva stara znanca? Od kod? Iz Vojkove brigade? Ne, ne, iz KNOJ, iz Pu-terhofa, kajne? Tudi ne! Od kod pa? Ste bili na progi Brčko—Banoviči?« !illllliIli!llllllllllill|]l!lil]||li!'i!illll!IIII!i!IIIII![l!lllll!IIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIllll!lilllllllitliHlil!i ..........m govorili: ,Zadnji čas je, da se naša dejavnost tolikanj uveljavi, da bo skrb za delovnega človeka postala naša osnov-na dejavnost.« Zn je delovni človek prelistal še nekaj izrezkov iz časopisov in dejal: »Na zadnjem občnem zboru pa ste rekli isto kot pred osmimi leti: vsa naša prizadevanja so usmerjena k enemu samemu cilju: skrbi za delovnega človeka.« Z daj se je ujezil predsednik. »Je v tem kaj slabega?« »Zakaj bi bilo slabo! Rad bi vam samo povedal, da sem jaz tisti delovni človek, o katerem govorite in da vas razumem. Veste, jaz delam vijake. Polcolske. 2e dvajset let delam vijake. Vedno enake. Včasih me zavoljo tega boli glava. Zgodi se, da bi rad delal kaj drugega. Pa vseeno še Sotrpina »Tudi ne« je rekel možakar. »Nisem bil v Vojkovi, ampak v Gradnikovi, nisem bil v KNOJ in v mladinskih brigadah. Udarnik sem postal v proizvodnji.« »Torej, kaj želite?« je vprašal predsednik in medtem podčrtal še eno misel v gradivu iz plenuma, ki je govorilo o skrbi za človeka. »Pišem referat, pa nimam kdove koliko časa.« »Veste,« je rekel možakar, »že osem let poslušam in prebiram vaše referate in že nekaj časa si želim, da bi vas obiskal, vam stisnil roko in vam čestital.« Predsednik, ki ni vedel, za kaj gre, in je sodil, da njegov gost nima urejenih vseh kolesc v glavi, se je pozantmal: »Pa sploh veste, kaj bi radi?« Mož pa se je ujezil in rekel: »Rad bi vam samo povedal, da sem tisti delovni človek, o katerem vedno govorite, in da vas povsem razumem. Glejte...« In vzel je iz listnice nekaj izrezkov iz časopisov in bral: »Leta 1959 ste v svojem referatu na občnerri zboru občinskega sindikalnega sveta rekli:. ,Vsa naša prizadevanja so usmerjena k enemu samemu cilju: skrbi za delovnega človeka.' Leta 1962 ste na občnem zboru rekli: .Skrb za delovnega človeka je naša osnovna skfb.' Dve leti kasneje ste llirilllllllEIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlEIllIllllim vedno delam vijake. Polcolske. In se mi je zahoteto, da bi vam segel v roko. Vi delate citate o skrbi za delovnega človeka, jaz pa vijake. Imava torej enake težave.« Predsednik je v njegovem pogledu bral eno samo veliko željo, da bi ga razumel in zato se je nasmejal. Bil je namreč dober predsednik. e Poslovila sta se ob vratih med predsednikovo pisarno in pisarno tajnice. Punca si je prizadevala, da bi neka) tipkala, hkrati pa se je potrudila, da bi jima pokazala, kako lepe noge ima in da fanta tega ne bi pozabila. Mož je dejal: »Najlepša hvala. Nekaj let sem si želel, da bi se pogovoril z vami.« Predsednik pa je odvrnil: »Ni za kaj. Tudi jaz mislim včasih tako, kot vi.« Potlej se je zaprl v svojo pisarno in podčrtal še en odstavek iz razprave na zadnjem plenumu centralnega komiteja, ki je omenjal skrb za delovnega človeka. Delovni človek pa se je na stopnišču sindikalne hiše spomnil: »Mojduš, saj mu sploh nisem povedal tistega,’ zaradi česar sem prišel.« Rad bi ga namreč poprosil, da bi v bodoče prepustili skrb za delovnega človeka kar delovnemu človeku. iiiinnTiinliiiRBiiiititiiiiiii(iiiiiiiiiDtfiiiiiiiiiiiiniiii!uiiHHntntiiinniniitinnnHi)i8iHnriiii iMuiimmt* MMMSM——————————— Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša LJUBLJANA- MARIBOR PRODAJNI SERVIS v —MM—M———————— rMma proizvajamo OBRTNO PROIZVAJALNO PODJETJE . Maribor • tiskano in natiskano embalažo in polietilena in PVC # galanterijske izdelke iz PVC (mape, etuije, tulce, ovitke...) Priporočamo naše kvalitetne izdelke — Naročila realiziramo v kratkem roku in po solidnih cenah. — SEM IN TJA PO XVII. GORENJSKEM SEJMU ZLATA JAMA TRGOVCEV Nekatere trgovske hiše so poskušale spremeniti letošnji jesenski gorenjski sejem v tržaški Ponte Rosso, toda brajnarija z neokusnim in staromodnim blagom dvomljive kakovosti se jim ni obnesla. Gorenjci so takšni kot Angleži: prerevni so, da bi kupovali poceni robo. Na sejmišču pa so zapravili težke milijone za kmetijske in gospodinjske stroje —■ oboje je povečini odšlo na kmete — za Rogova kolesa in za solidno in lepo pohištvo, čeprav je bilo drago. Zarja žari Mislim, da je rekord v prodaji dosegla jeseniška Zarja, trgovsko podjetje na veliko in malo, ki se je razšopirilo s svojo čokolado, kombinežami, pralni-ki, pohištvom in z vsem drugim, kar sodi na področje široke potrošnje, domala po celem prvem nadstropju kranjskega Delavskega doma. Petinpetdeset milijonov je Iztržila v osmih dneh ali pet milijonov več kot lani v dvanajstih. Boljšega prodajnega prostora sl Zarja ne bi mogla želeti. Pred Delavskim domom sta kranjska kmetijska zadruga Sloga ln Agrotehnika razstavljali in prodajali kmetijsko mehanizacijo. Gorenjski kmetje so je nakupili trikrat več kot lani. mimogrede pa so .skočili' še v Zarjo po tekstil, pralne stroje, hladilnike in razno drobnjarijo. »Kolikor se nam je na Jesenicah nepričakovano zmanjšal promet, odkar je železarna finančno oslabela;« mi je razlagal poslovodja Zarje, so ga povečali kmetje na Gorenjskem sejmu. Račune so plačali ▼ gotovini. kar je za nas še posebej dobrodošlo. Železarji se sicer pri hrani ne prikrajšujejo, ob tehničnih predmetih pa že bolj oklevajo zaradi zmanjšanih osebnih dohodkov, čeprav smo uvedli štirimesečni brezobrestni družinski kredit in dobe za večje reči dveletni potrošniški kredit.« Gorenjski kmetje na debele mehanizirajo poljsko delo in gospodinjstva. Da so si zadnje čase zelo opomogli, so trdili tudi številni drugi razstavljavci. Če trobi vsak v svoj rog Sejem je bil izredno bogate založen s pohištvom, kupci pa so kljub temu imeli veliko težav. Samo srečneži so dobili kompletne spalnice Carmen in Alenka, drugi so tl dve pohištveni lepotici po kosih spravljali skupaj. Pri enem razstavljavcu so dobili postelje, pri drugem omaro. Ali pa tudi ne. Kdo je kriv, bi težko povedala. Ko je aovogoriška tovarna ponujala zarji kompletne Carmen, ta ni imela denarja lie skladiščnega prostora, ko ae : Je odločila za nakup, pa v tovarni niso Imeli več popolnih Carmen. Z Alenko je bilo približno ravno tako. Zato so kupd prelili precej znoja, preden so premagali proizvodno-prodajno neskladje. • Da ne M bila krivična: tr- • govake podjetje Napredek • Is Domžal meram deloma • izvzeti. Super švedske fce* • Maje mariborske pohištvene • Industrije Mari— Je pošlo- • vodja na sejme samolnicla- • livno opremil s primerno • kuhinjske mlso In stoli. Ku- • p— sl poleg pomivalnega • korita In stenskih elemen- • tov, ki Jih poljubno depel- • njuje glede na prostor ln sa- • jetneOt denarnice, želi tudi • elemente, ob katerih bi prl- -• nravi jen* Jedi pojedel. Mar- • les najbrž misli, da imajo o val jedilne niše... Pošlo- • vodja Napredka Je pe golem • naključju odkril, da prista- • Ja je k Super kuhinji štoli • zagrebškega Jadrana In miza • celjske Savinje. Celjska Savinja izdeluje razne kose pohištva za dnevno sobo, z drugimi tovarnami pa se ni poslovno povezala in zme-' nila, da bi izdelovale primerna ležišča in stole. Jug nevarno konkurira • V proizvodnji dnevnih sob • tovarne pohištva iz drugih • republik že nevarno konku- • tirajo našim proizvajalcem. • Edinstveno opremo iz poll- • sandra, okusno oblazinjeno • S kakovostnim blagom, so • Izdelali v tovarni Javor v • Križevcih, še razkošnejšo iz • temnega mahagonija (zame • Je bila tudi cena temna, pol • milijona je pol milijona) pa • »Sadnik« is Novo Gradiške. • Prodajalci m priznali, da so • tovarno v Bosanski Gradi- • ški, v Novi Gradiški, Zre- • njaninu, Novem Sadu in • Vranju zelo napredovale. • Estetsko in v površinski ob- • delavi ogrožajo novogoriško • tovarno pohištva, ki domač • trg redno zalaga samo s • spalnico Carmen in s dnev- • no sobo Gortina, za katero • pa ul večjega zanimanja. Trgovci živimo od zgube, kakor mesarji od kosti Ko sva s poslovodjem Lesnine kramljala ob kozarčku konjaka, je prišel v poslovni prostor Janez Korelc, ki dela v ljubljanskem podjetju Žito. »Ne zamerite, ker vaju nadlegujem,« je rekel skromno in nekam boječe, »ali bi, prosim, poskrbeli, da bi kmalu dobil pohištvo, ki sem ga že plačal.« Trgovcem prav gotovo še ne prede trda, če šest dni zatem, ko so pokasirali denar, še ne dostavijo pohištva. »Samo zaarali bi ga, pa bi ge najbrž že dobili,« sem malce pozno svetovale Korelcu. Ta pa me je izvedensko zavrnil: »Ce ga ne bi bil plačal, bi ga kdo drug vzel. Alenka postelje : dobim od Napredka. Ce bi v Lesnini prodali zaarane omare, bi imel samo pol Alenke, to je pa toliko kot nič... Povpraševanje je večje kot ponudba, kaj hočemo^« Vse, kar potrebuje za novo enosobno stanovanje, Je kupil ln plačal na gorenjskem sejmu šeet dni poprej, ničesar pa Se dotlej ni dobil. Dobavitelji so se izgovarjali, da so zaloge pošle ln da zdaj dobijo nove ali pa so se sklicevali na preobremenjenost tovornjakov, ki strankam med gorenjskim sejmom brezplačno razvažajo robo. Morda je bila ta počasnost tudi nekoliko špekulantska, kajti takoj po zaključku sejma bo treba prevoz plačati, če se bodo prodajalci dobesedno ravnali po razglašenih sejemskih prednostih. Ko je Korelc odšel z obljubo, da bo kupljeno omaro kmalu dobil, sem s poslovodjem poskušala razvozlati, s čim porav- na trgovina brezplačno dostavo pohištva na dom in sejemsko pocenitev, ki procentualno sicer ni tolikšna kakor pri tkaninah ln konfekciji, v dinarjih pa je omembe vredna: pri 300.000 dinarjih pomeni en odstotek 3 tisočake. Poslovodja pa se mi je izvil: »Z zgubo jo pokrivamo. Ali ne veste, da trgovci živimo od zgube, mesarji pa od kosti? Z zgubo prodajamo in iz zgube si izplačujemo osebne dohodke. Častna beseda, tovarne nam niso dale za sejem nobenega popusta.« V začetku leta, je rekel, je zguba večja, ko se malo ogreje, se nekaj parov poroči, nekaj loči, oboji potrebujejo pohištvo, zato se v drugi polovici leta zgube v prodaji pohištva zmanjša. — S sejmom so bili v Lesnini zadovoljni, če sebe izvzame. Na razstavišču je dobil tako rekoč domovinsko pravico. Se malo naj bi se sejem zavlekel, pa bi postal razstavni inventar. Figa, pa takšen prehod na 42-umi delovni teden, če od sedmih zjutraj do devetih zvečer delaš in ti nadur ne plačajo... Slepila, ki jim vsi kupci niso nasedli paviljoni z metrskim blagom, konfekcijo, pleteninami in galanterijo so vabili z velikimi napisi o globokem znižanju cen. Toda obiskovalci so postali ošabni in izbirčni. Pocenitev ni več sejemska posebnost, saj doma-lega vsa prodaja poteka v tem znamenju. Razen tega 'je po trgovinah večja izbira. Nekaj trgovskih hiš je poskušalo gorenjski sejem spremeniti v tržaški Ponte Rosso, pa se jim ni posrečilo. Kupci so prišli, pogledali in praznih rok odšli. V paviljonu ljubljanske Astre so letos precej manj prodali kot lani. Pritoževale so se tudi zasebne pletilje, in prodajalci spominkov dvomljive kakovosti. Gorenjci niso več tako bogati, da bi kupovali poceni in slabo blago. Ob petdesetodstotnem popustu se že malo skozi prste pogleda, toda če popust ni tolikšen, kakor piše nad razstavnimi policami... Takšne šale so si posamezna podjetja tudi privoščila, le vsi jim niso nasedli. Prodajalka v paviljonu Be-ko se je jezila nad kranjsko Kokro: »Kupila sem si spodnje hlačke. Napako imajo, pa sem dala zanje 1060 dinarjev. Na tabli piše, da je popust 50 %. To ni fair, da nas vlečejo za nos.« »Morda stanejo regularno dva tisočaka?« »Kje pal Prodajalka ml je rekla, da so samo otroške žabe pocenili za polovico. Zakaj tega niso pripisali na tisto tablo? Mi . smo veliko bolj pošteni. Označili smo 20 % znižanje cen, pa bi brez slabe vesti lahko pri nekaterih izdelkih zapisali 80 %. Otroške oblekice smo pravzaprav še bolj pocenili. Od 5600 dinarjev je padla cena na 2500. potem na 1000, na gorenjskem sejmu jih prodajamo še za 20 % ceneje.« Druga prodajalka je prinesla pokazat moško srajco, ki stane pri Be-ko 3192 dinj enake t Kokra prodaja z »globokim žanjem« po 3800 starih dinaj' jev. Ce res, se nisem utegiri' prepričati. Pač pa lahko rečelj da se kolesja konfekcionarjf' volnarjev in metražarjev obrij čajo že bolj v naš prid kolesja trgovcev, ki nam posri dujejo njihove izdelke. Cene * tudi za gorenjski sejem zniž*1 predvsem tovarne. Motorizacija napreduje • Gorenjski sejem ne bi jj! • popoln, če ne bi razstavlF • cestnih vozil. Od parizsrF • z gumastimi kolesi (sev<^ • brez konj) do Rogovih kol' • in raznih osebnih in tori' • nih avtomobilov. Kranj*' • Avtotehna jp v eni sami r • slovalnici vsak dan iztft' • po dva milijona in pol. • gov Pony je bil za misij: • letnike sejemska atra • številka ena. Starejši so • zadovoljili tudi s slabši • kolesi, če si avtomobila J • morejo omisliti. Biciklois • nija je bila na splošno * • selje prodajalcev v sej®1: • skib dneb znatno povečaj • čeprav si z reklamo o1* • tako izmučili glasilk, kat • prodajalec iz kranjske Tjjj • nine, ki je hotel na sejr • prodati vso staro zalogo »' • čavo In neokusno pobari’ • nih ženskih dežnikov. Mislim, da je bila kljub mu bilanca letošnjega goi'e! skega sejma na splošno zelo bra Težki milijoni so se Iz ga vic vrnili v obtok. Trgovl,( in industrija bosta za spozna11 laže zadihali MARIOLA KOBAl' mercatof VEDNO IN POVSOD Izobraževanje in kultura 'vred 62 leti se je rodil na Jesenicah sin delavca J — Tone Čufar. Svoje življenje je začel kot pastir, nato kot mizarski vajenec in bil kasneje mizarski pomočnik v jeseniški tovarni, takratni Kranjski industrijski družbi. Zelja po znanju ga je gnala, da se je učil in bral. Izreden posluh za pravico ga je pripeljal v napredne vrste delavcev, ki so se borili proti krivicam tedanje oblasti. Začel je sodelovati pri jeseniški Svobodi, pisal je članke za časopise, igre za delavske odre, kasneje se je lotil tudi drugih večjih del. Prva knjiga, ki jo je napisal, je bila »Februarska noč«. Sledila ji je drama »Polom«, natcr igra *Ameriška tatvina«, groteska »Mali Babilon« in roman »Pod kladivom«. Razen tega, da se je udejstvoval na literarnem Polju, je že kot lS-letni'mladenič vidno nastopal v delavskih vrstah, za kar so ga takratne oblasti zasledovale in preganjale. Tone Čufar je odšel v Ljub- ljano, od tam pa se je ilegalno vračal na Jesenice. Delavcem je prinašal napredno literaturo, jim predaval in jih usmerjal v boju za pravice. Okupacija je tudi za Čufarja pomenila novo obdobje, obdobje trdega, _ neizprosnega boja. Spet je bil v prvih vrstah. v taborišču izdan in Italijani so ga pripeljali v Ljubljano, da bi ga z ostalimi zaporniki izpročili Nemcem. Z rokami, zvezanimi na hrbtu, je v Šentvidu nad Ljubljano ob prestopu na nemški kamion hotel pobegniti k .partizanom,' a so ga pokosile okupatorjeve brzo- Iz krvi rdeče... Delavci so ga poznali in on je poznal delavce. Od moža do moža je širil ilegalni tisk. organiziral delavce v Osvobodilni fronti, čeprav so pazili nanj slovenski policisti in italijanski fašisti. S svojo iznajdljivostjo je, čeprav v ilegali, mnogo pripomogel k uspehom različnih akcij in napadov na okupatorja. Kljub previdnosti je padel v roke fašistom. Odpeljali so go v koncentracijsko taborišče Gonars v Italiji. Čeprav se je izdajal pod tujini imenom,'je bil strelke. Tri dni po njegovi smrti so ubili ustaši tudi njegovo ženo, ki, je bila zaprta v Sremski Mitroviči.. Tone Čufar je bil izrazit samouk. V njegovem delu ga je gnala razen ' osnovne pisateljske potrebe predvsem razredna zavest. Bil, je preprigan, da bo kot pisatelj in revolucionar koristil delavskemu razredu 'Življenje jeseniškega kovinarja je bilo vseskozi trdo. Prav yato pa je čutil, nepremagljivo hotenje po-pisanjit. po upodabljanju, vsega. kar se je-. godilo .okrog njega. Bil je ed.eh od glasnikov odpora proti zatiranju. Četudi preganjan od ta-, krattiih oblasti, ni klonil,■ tem- ' več še je stalno izpopolnjeval. Nadpse resno se je lotil učenja po -pregnanstvu v Ljubljano. Obiskoval je razna predavanja, čital napredno literaturo in iskal , stikov z naprednimi pisatelji in revolucionarji. Kot pisatelj-proletarec je. Čufar opisoval vse, kar je videl in občutil na svoji koži. Resnično in trdo življenje v jeseniški tovarni je popisal v Svojem romanu »Pod kladivom«. Eno najboljših del je »Februarska noč«, v katerem je delavski razred našel svoj-pristni. obraz. Tudi Čufarjeve pesmi so izraz njega samega. Žal, pa nad vsem njegovim delom piifpmo pravega pregleda. MnoSo l.štvari je zabrisal čas. Padlemii pod gestapovsko kroglo 'ri bilo dano. da bi do konca razvil svoj dar. Ostal pa bo svetal spomin na delavca-oroletarskega književnika, ki. se je »nepopustljivo boril za pravipp -delovnih, ljudi. K. ‘.h POLDE ULAGA KAKO IN KOGA w ŠTIPENDIRAMO ? m m m ZASLEDUJE Štipendijsko politiko V NASI REPUBLIKI • JESENICE: Svoboda »Tone Čufar« na Jesenicah bo izdala v počastitev 25. obletnice smrti proletarskega književnika Toneta pufarja brošuro z njegovim Sivijenjepisom in z odlomki iz , njegovih del. Brošura o Cu-tarju, ki so ga nemški gestapovci 12. avgusta 1942 Ustrelili v Šentvidu nad Ljubljano, bo Predvsem zanimiva za ustano-ve, organizacije in društva, ki Nosijo njegovo ime. Posebno Pomembna pa bo brošura za *°liko mladino in jeseniške že-, lezarje, med kateremi je Čufar Sivel in jih napredno usmerjal. Delovna skupnost Čufarjevega gledališča na Jesenicah je potrdila okvirni program za Prihodnjo sezono 1967/68. Od ^ predlaganih del je umetnici svet izbral le 11 del. Med s6rejetimi deli je pet slovenjih, ostala pa so iz sodobne Cje dramske literature in svetovne klasike. Repertoar obsega Cdi dve mladinski deli in eno Npereto. Jeseniški gledališčniki ®°do naštudirali v prihodnji jzoni tale dela: Remec »Mag-Na«, Kozak »Punčka«, Golar ‘Vdova Rošlinka«, Levstik-"r*in »Kastelka«, Tavčar »Vijaka kronika«, Brecht »Dobri clovek iz Sečuana«, Camotelij ‘Boeing-boeing«, francoski igri vfkelostni izpit« in »Mary-,lary« jn Shakespeare »Ham-®t«. Poleg mladinskih del . Nlie in Tomažiča pa bodo naštudirali tudi opereto »Pri be-,cNi konjičku«. Bogat program ® v triindvajseti sezoni jesenskega gledališča zahteval od v ‘j/m iških igralcev-amaterjev O’iko truda. Vendar ni dvoma, * prihodnja sezona ne bo Prejeli smo . .. V REVIRJIH UGOVARJAJO PREDLOGU ZA REORGANIZACIJO IZREŽE SOL II. STOPNJE: ' • t • .; , \ " v Bo 1.000 otrokom onemogočeno šolanje? Po stvariteljski in umetniški prav tako uspešna, kot K bila letošnja. Temeljne izobraževalne skupnosti občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi so imenovale člane v koordinacijski odbor revirskih temeljnih izobraževalnih skupnosti. Odbor naj bi usklajeval stališča temeljnih izobraževalnih skupnosti, pripravljal ustrezno gradivo oziroma analize, potrebne za tesnejše sodelovanje ali združeno poslovanje in pa dajal predloge za organizacijo in razvoj mreže srednjih šol na področju teh treh temeljnih izobraževalnih skupnosti. Do takšne odločitve so prišli v'revirjih šj^rčo1 skupne problematike in skupnih • interesov na podrpčju vzgoje »' - V« -< | fj || 4 r in izobraževanja. Sicer je pa na tem področju vedno bolj prisotna želja, da bi za revirje delovala enotna, to je regionalna izobraževalna skupnost. Te dni se je sešel koordinacijski odbor temeljnih izobraževalnih skupnosti Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi na prvo sejo in med drugim razpravljal tudi o predlogih za reorganizacijo mreže srednjih, šol na tem področju, in sicer na osnovi gradiva republiškega sekretariata za prosveto in kulturo ter posebne komisije, ki jo je imenoval upravni odbor bivšega med-. občinskega sklada za financi-. ranje šol II. stopnje v Ljubljani. Po teh predlogih bi v .revirjih prenehale z delom skorajda vse šole II. stopnje. . Koordinacijski odbor temelj- nih izobraževalnih skupnosti vseh treh revirskih občin, po-„ dobno pa tudi vsi' drugi pri-/s to j hi dejavniki, ugotavljajo, da , so predlogi za ukinitev drugostopenjskih šol, v revirjih pre-. malo proučeni pa tudi, neutemeljeni, Podrobnejše,analize o kvalifikacijski' strukturi zaposlenih kažejo. da gospodarstvo v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju ob Savi še vedno potrebuje precej kvalificiranih delavcev in strokovnjakov, ki se zdaj šolajo- .na šolah II. stopnje v revirjih. Dejstvo pa je, da druge ustrezne šole po Sloveniji niti ng bi: mogle sprejeti xseh>.tišjih, ki se zdaj šolajo v Trbovljah in Zagorju o ir .Savi. saj so težave zaradi pomanjkanja prostorov na šolah . in premajhne zmogljivosti dijaških domov -dobro znane. • Z ukinitvijo šol II. stopnje v revirjih bi storili skorajda za zmeraj nepopravljivo napako. Zaradi povišanih stroškov (prevoz iz revirjev v Ljubljano ali Celje, prehrana itd.) bi več kot JOOt), mladim revirčanom, ki se ždaj?šolajo v Trbovljah otirohta "Zagorju ob Savi, onemogočili nadaljnje šolanje." 5;; . v r 0 -Ker pa takšno stališče ni niti sprejemljivo, niti družbeno opravičljivo, je bilo sklenjeno, da temeljni izobraževalni skupnosti Trbovlje in Zagorje ob Savi vložita ugovor k predlogu za reorganizacijo mreže drugostopenjskih šol na širšem ljubljanskem področju. ® V revirjih poudarjajo ob tem, da je sicer -reorganizacija drugostopenjskega šolstva potrebna, vendar pa se istočasno poraja vprašanje, če je umestna oziroma opravičljiva koncentracija teh šol lp v nekaj krajih, zlasti v Ljubljani, saj s tem onemogočamo predvsem šolanje mladini iz industrijskih 'središč, in eno od teh so tudi -revirjih MARJAN LIPOVŠEK 1 -? ' Litijski problem - financiranje šolstva | Pednji in obenem izredno pereč problem, ki tare v teh poletnih dneh Litijane, je 'pomanjkanje denarja zlasti za šole II. stopnje ,. Za financiranje osnovnega šolstva ter za dejavnost drugih vzgojnih zavodov v Litiji ''morali letos nameniti, če bi upoštevali povpreček stroškov na učenca v ljubljanski regiji, -982.000 novih din, šolskim zavodom pa so odobrili lahko le 2,271.000 novih din, oziroma |. 0raj četrtino manj, kot bi morali, če bi upoštevali povpreček stroškov na učenca v Ijub-Jahski regiji. Do konca julija so obveznosti do osnovnega šolstva, upoštevaje programe šol, c®loti izpolnili, * fa°>ezno8t. Litije do sofinan- siCe 1® šolstva II. stopnje znaša So + J29.000 novih din, vendar kol;?. Zveznost znižali za toliko. speva?r Tnahi denarja lahko pri-0 za osnovno šolstvo. Tako V6z_ Po litijskih izračunih ob-403 f.?/? do šolstva II. stopnje le ta iuV- ,novih dinarjev. Do kon-taij ,‘-1a so v ta namen naka-4 % l"0"?00 novih din. oziroma Ne C) ani.’ k°t bi morali. Delovale JT^Pizacije so za to zdru-° novih din, iz občin-terppi .Pr°Načuna oz. iz proračuna sti B toe. izobraževalne skupno- dinarjev° dodali Š€ 72"000 novih Ni w-?5vl Pogled torej v Litiji Nanja a Problemov okrog zbi-®Nlstv» fflnar-ia za financiranje Ntofr,-•Pd®r pa ta prvi videz ®aNi2aP'ara' pitijske delovne or-lje bi morale letos, na primer, združevati po 1,3% sredstev od bruto osebnih dohodkov, da bi združile del potrebnega denarja za sofinanciranje drugostopenjskega šolstva. Delovne organizacije pa so se v večini / primerov odločile ali za nižji odstotek ali pa za določen znesek. Več delovnih organizacij, ki imajo sedež na področju litijske občine, do konca julija ni prispevalo niti dinarja za sofinanciranje drugostopenjskega šolstva, tako Usnjarsko krznarski kombinat Šmartno, . Kmetijska zadruga Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole, Majolka Šmartno, Mesarija Litija, Pletilja Litija, Kovina Šmartno, Mizarstvo Gabrovka in Vodna skupnost Litija. V Litiji ima poslovne enote tudi 8 delovnih organizacij, ki imajo sedež izven Litije; le SAP Ljubljana in Komunalna banka in hranilnica Ljubljana sta podpisala pogodbo, da bosta združevala sredstva v višini 1,3 %' od bruto osebnih dohodkov, sredstva pa redno nakazujeta le SAP Ljubljana in Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice. Na začetku leta so v Litiji računali, da se bo masa osebnih dohodkov, v primerjavi z lanskim letom povečala za najmanj 8 %, ob polletju pa ugotavljajo le 1 % povečanje, napovedi za vnaprej pa so naravnost pesimistične, saj so npr. samo v Usnjarsko krznarskem kombinatu Šmartno število delovnih mest zadnje tedne znižali za 97 masa bruto osebnih dohodkov pa se bo zmanjšala za . skoraj četrtino. V občini bodo po sedanjih izračunih izplačali precej manj bruto osebnih - dohodkov kot lani, • , < , .« >. Kot" vse kaže, v Litiji ne bodo mogli zagotoviti zadosti denarja. za financiranje šolstva. Ugotavljajo, viri sredstev, ki so jih bili določili ob .ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti, ne bodo zadostni za finanejranje redne dejavnosti osnpvnih šol, vprašanje . pa je, tudi, koliko denarja bodo delovne organizacije združile za sofinanciranje drugostopenjske-ga. šolstva. Problem je izredno .in se v Litiji težavnega položaja docela zavedajo. Sami skusajo. storiti vse, da bi zbrali ,tar največ potrebnega denarja za ^financiranje šolstva, za po-MLPa s° se obrnili tudi že n? Republjško izobraževalno skup-nost. _ Dejstvo je, da , občinski proiacuo dodatnih obveznosti na rac'?1? Šolstva oz. izobraževanji ne >Zd^ži vep, oziroma bi,skoraj-oa.. : celot; morali ukiniti.pomo--vsem, drugim dejavnostim, ki jih unanci.rajo iz občinskega proračuna, pa ge tQ dokaj sia.omno. lil m m m ■m 'm ■ I m I I m I I I I i m I ih I I m m I I m m iTi m m I m NepozSačeno kadrovanj* v celjski Zlatarni Namesto uvoda razgovor s Kristino Rornih. tajnico v Zlatarni Celje; »Posebnega pravilnika o štipendiranju nimamo, pa tudi V statutu ni ustreznih določil. Pri nas mislimo, da strokovnjakov ne potrebujemo, zato tudi štipendij ne razpisujemo« Če pa kakšna prošnja le pride, jo rešuje delavski svet. Doslej snih podelili dve štipendiji, obe otrokoma naših delavcev. Vsakemu dajemo po 25.009 starih dinarjev na mesec. V pogodbi smo tudi jasno zapisali, da štipendistov po dokončanem študiju ne bomo zaposliti.« Romihova, je samo ponovila, kar ie v Zlatarni javna tajnost in čemur se vši prizanesljivo smehljajo, kajti sekira jim tiči globoko v- medu. Od 142 delavcev imata samo dva višje-. šolsko, šest pa srednješolsko izobrazbo. V osebnih dohodkih pa se lahko le malokatero podjetje meri z njimi. Povprečje 109.000 .starih dinarjev mesečno res ni od muh. Da strokovnjakov ne potrebujejo, so ugotovili kar na pamet; tajnica delovna mesta šele zdaj sistemizira; V statutu so Zahtevano izobrazbo za Zlatarno namreč lepo prikrojiti strokovnosti zaposlenih in se tako niso nikomur zamerili. Pa ne bi ugnali še sistematizacije in štipendiranja?! Za novi zakon o štipendijah in posojilih za izobraževanje so že slišali P.cs samo slišali in nič več — sicer bi v pogodbah, ki so ju sklenili s svojima štipendistoma, ne zapisali: ® »Zlatarna Ceijc se s to pogodbo ne obvezuje zaposliti štipendista po končanem študiju« • »Štipendist se zavezuje, da bo štipendijo vrnil v šestih mesecih s 5-odstotnimi obrestmi, če bi zanemaril študij in izgubil pravico do nadaljnjega šolanja.« ® »Če Zlatarna 3 mesece zapored ne nakaže štipendije, se smatra, da je prišlo do razdora te pogodbe.« Določila pogodbe nimajo ničesa* skupnega z inteneijami zakona, so neekonomska, predvsem pa neživljenjska! V AERU DOBER POSLUH ZA STROKOVNOST V tovarni A ero ie kadrovska služba ob letošnji ponovni sistemizaciji delovnih mest ugotovila, da dejanska strokovnost delavcev odstona od zahtevane za približno 20 odstotkov. Od 480 delavcev jih 145 že ima višin in visokošolsko izobrazbo. 76 pa srednješolsko. Na Viši! šoli za organizacijo dela v Kranju in Višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru ter administrativni šoli se še šola 23 delavcev, štipendirajo pa še šest visokošolcev. Štipendijo postavljata konstantni del. v prvem letu 22 tisočakov in v četrtem 30.000 starih dinarjev, ter variabilni 'tU-I.skt pa ie odvisen oilošolskega uspeha, in znaša do 5000 starih dinarjev mesečno. Svojirp delavcem, ki. izredno študirajo,- dajejo izredni .plačani dopXt. plačujejo iim šolnino in pokrivajo- prevozne - Straške >-,,L ... — Štipendije podeljujejo samo na osnovi lavnega razpisa. Edina kriterija za podelitev štipendije sta šolski uspeh in socialni položaj prosilca.« ŠTIPENDISTI EMO IMAJO SVOJ KLUB 'Albin Brenčič, vodja oddelka za izobraževanje v EMO. oa nam je štipendiran ie v njihovi tovarni takole obrazložil: »Podeljujemo dve vrsti štipendij: redne in izredne Redne na podlagi javnega razpisa, z izrednimi na rešuterno nepričakovane socialne probleme, ki se no javljajo pri otrocih naših delavcev med šolskim letom. In teh ni malo! i«ani jih ie bilo 25, Nesreča.in -bolezen.nikoli ne počivata. Vsi. ki. snremmaio izredne štipendije, se moraio ob nrvnm razpisu štioendii priglasiti k natečaju. Izredne štipendije dajemo namreč največ za eno leto. Tudi višina štipendij ni enotna Osnovni del znaša od 24.000 do 36.500 starih dinarjev, stimulacija za • dobre učne uspehe oa znaša do 30.000 starih dinarjev na. leto. Skupaj imamo na srednjih, višjih in visokih Šolah 67 rednih in TO 1 izrednega štipendista. V Ljubljani Ima ib celo svoj klub, kjer sc sestajajo vsak mesec. Sestankov se udeležujemo tudi predstavniki nodietia ki študentom ••.dgovnri-pno na vjJrašanja ter. do ’asn ’u iemo noložo’ n e-J r-4 D Študentje so zadovoljni s to obliko stikov, zato bomo te razgovore organizirali tudi v prihodnje. . _ Letos štipendij nismo razpisali S sedanjimi štipendisti bomo v nekaj naslednjih letih ustrezno zasedli vso delovna mesta. Jeseni pride k nam 28 naših štipendistov, ki so mv-kaf diplomirali. Po analitični oceni delovnih mest. ki "o je lani Opravil Zavod za produktivnost delo iz 1 "’ibi’;mc, nam za lastne potrebe ni več potrebno štipendirati V CINKARNI SO VS A DE! OVNA MESTA USTREZNO ZASEDENA Tudi v. Cinkarni, k.ier dela 2109 delavcev, so vsa delovna mesta, razen dveh, ustrezno zasedena. Na srednjih inivisokih . šolah pa še štipendiralo 13 slušateljev. Prav zato letos niso 'razpisali, nobene nove štipendije Kot nam je povedal' Franc Tovornik, šef oddelka za delovna razmerja, bi Cinkarna š-e štipendirala, obveznosti, da bi štipendiste zaposlila, pa nc bi mtigla več sprejeti To na ne bi imelo nobenega smisla. ALI BQDO V CELJU USTANOVILI ŠTIPENDIJSKI SKLAD? Vsi naši celjski intervjuvanci, razen v Zlatarni, so se zavzemali za zanimiv predlog ki nam ga ie obrazložil predstavnik tovarne Aero Stanislav Mazej: »Noben zakon ne more v tovarni preprečiti, da bi pri dodeljevanju štipendij nc delovali določeni subjektivni f, i;-\ tdrji. Če bi se pa sredstva, namenjena za štipendiranje, stekala v poseben sklad, bi študente finančno podpirale tudi tovarne, ki same ne potrebujejo več strokovnjakov. Tako hi se razpoložljiva sredstva za štipendiranje močno povečala in finančno šibka nod-et-a bi dobila strokovnjake, ki h: jim pomagali na trdnejša tla.« MATJAŽ VIZJAK -vš- kupujte vedno moderne in elegantne srajce ZNAMKE »DELTA« Kako gospodarimo ~W~\ red uvedbo gospodarske reforme je bila sklicana tiskovna Vi jj P konferenca, ki naj bi razbistrila cilje reforme in nudila M novinarjem možnost, da vprašajo, kar jim je še nejasnega, jjj Vodila sta jo predstavnika izvršnega sveta. Vprašal sem, S če ima izvršni svet kakšno študijo, predlog, ali če prouču- ® je, katere panoge v Sloveniji imajo izrazile prednosti pri vklju- 2 čevanju v mednarodno menjavo. Odgovor je bil zelo kratek: § Tak program, študija bi posegel v samoupravne pravice delovnih q organizacij. Nisem bil zadovoljen z odgovorom, toda tiskovna ^ konferenca nikoli ne nudi možnosti polemike. B Prav tako sem prepričan, da sta predstavnika izrazila le mne- R n je, ki je takrat prevladovalo v izvršnem svetu. Dejstvo je, da take študije takrat ni bilo, niso je pripravljali, zato je še nima- ^ mo in jo šele moramo pripraviti. Razlika je le v tem, da je danes M te prevladalo spoznanje, da potrebujemo koncept razvoja. y Že takrat se mi je vsiljevalo prepričanje, ki je dobivalo sča- K loma samo nova potrdila, da kljub samoupravljanju in zaradi h samoupravljanja, njegove gospodarske, ne samo demokratične upravičenosti moramo nujno proučiti gospodarstvo, njegov raz- § voj s širših, narodno gospodarskih vidikov. Tega pa ne morejo q napraviti delovne organizacije same. Predvsem zato ne, ker tak ^ program zahteva temeljite, znanstvene in drage študije, ki jih ■ seve delovne organizacije strokovno in finančno ne zmorejo. g Prvi razlog je v tem, da imamo na Slovenskem zelo majhna ^ podjetja. Njihova finančna zmogljivost je. premajhna, da bi se g lahko lotili tako zahtevnih in dragih raziskav. Nekaj povsem ” drugega je, če ima lastno, zelo močno raziskovalno skupino na primer »General Motors«, »General Electric«. »Ford« in druga £ velika podjetja. Saj na primer samo »General Motors« zaposluje ° nekaj več kot 630.000 delavcev. To se pravi več, kot je vseh za- H poslenih v Sloveniji. Poleg števila zaposlenih pa je potrebno h upoštevati tudi vložena sredstva na zaposlenega. Le-ta so v na- § vedenih podjetjih deset do dvajsetkrat višja na zaposlenega kot ^ pri nas. Zato tudi ustvarjajo večji čisti dohodek na zaposlenega. ® S POTROŠNIŠKIH POLIC »SP (MM!) M m S ton betonskega ž.eieza. Kare-, d.ili so 20.000 kvadratnih metrov opaža in vgradili 800 kubičnih metrov siporexa ,, . In še in še! Lahko bi naštevali .številke. »ELO JE TEKLO V IZMENAH Kratek rok in težke delovne »razmere pa so organizatorjem gradnje v Opatiji narekovali, da so delo organizirali v dveh enakovrednih izmenah, ki sta delali na gradbišču vsaka po dvanajst ur dnevno. Tako je bilo povprečno pri gradnji .obeh objektov zaposlenih 80. največ pa 104 delavci. Z obrtniki vred pa je bilo pri zaključnih delih na tern gradbišču zaposlenih 260 delavcev, »Vendar pa tudi samo delo v dveh izmenah ne bi zagotovilo pravočasne izpolnitve pogodbenih rokov, če ne bi strokovnjaki, ki so delo vodili, vključili še nekatere elemente sodobne gradnje,« v Gradisu povedo vsakomur. ki se zanima za ta ..objekt. »Tako na primer je delo potekalo zaporedno od nadstropja do nadstropja in so monterji ter inštalaterji že lahko opravljali svoje delo, ko so zidarji in tesarji nadstropje više še zidali objekt. ..« DELAVCI NADVSE ZADOVOLJNI »Splačalo se je trdo delati.« zdaj zadovoljno pripovedujejo Gradisovi delavci, ki so sodelovali pri gradnji. Trdo delo pa se je kajpak poznalo tudi pri osebnih dohodkih, saj so neka- TABU NAD TABUJI (Nadaljevanje s I. strani) Pošlje samo polovico pošiljke, česar pa špediter in carinski Uslužbenci ne opazijo, pač pa naročnik. Ko prispe drugi del Pošiljke in podjetje prosi za carinski spregled, je pravi križev Pot, preden carino prepriča, da je res, kar je res. Carinska služba oziroma cariniki so še vedno nekakšni obmejni žan.darji, ki predvsem budno pazijo, da ne bi kdo »države okoli prinesel«, To sumničenje in nezaupanje, obenem pa s)ab posluh za gospodarstvo in njegove izgube zaradi počasnosti 'P nepotrebnih zapletov, ki jih Povzročajo cariniki, je nemara . Pogojeno s staromodno vlogo cUrine. 2e v enem izmed prejšnjih člankov na to temo sem °rnenila, da carina ni najboljši regulator zunanjetrgovinske izmenjave in njen. spodbudnik, ampak predvsem vir dohodka za Zvezni proračun. Napajanje, za katero skrbi carinska uprava, je Uspešno, saj se letno nateče, v .^ezni proračun kakih 300 mi-bjard starih dinarjev. Kaj gospodarstvo izgubi začudi slabo organizirane Carinske shlžbe, žal ni registrirano. RAZUMEVANJE IN NERAZUMEVANJE Po predpisih so možni in dobljeni hitri carinski postopki, toda če je na carini premalo de-taveev, zavrnejo prošnjo za hi- ter postopek ali se zavleče celo ustaljeni, to je tridnevni carinski postopek. Človeško je to opravičljivo, zlasti ker so osebni dohodki na carini skromni in nevezani n-a opravljeni promet, ravno tako sredstva za delo. Carinarnice smejo zaposlovati nove delavce, toda sredstev za osebne dohodke ne dobijo nič več kot poprej., ra.z.en če sprejmejo štipendiste Uprave carin. Na drugi strani pa carinarnice ne upoštevajo ravno tako človeško razumljivih zmot pri uvoznikih, špediterjih, dobaviteljih. Čim blago odpelješ iz carinskega skladišča, je pritožba skoraj zmeraj zaman. Preden podjetje dobi .preveč plačano carino nazaj, bi. mu zrasla dolga brada. NA REŠETU IN SITU Carinska služba je že na družbenem situ in rešetu. V naši republiški skupščini deluje začasni odbor za proučitev organizacije in delovanja carinske službe, imenovana s strani, organi zacijsko-političnega zbora, ki predvideva večje spremembe v tej službi. Prvenstveno zmanjšano centralizacijo oziroma povečano samostojnost carinarnic, boljšo kvalifikacijsko strukturo delavcev, za kar je treba uvesti stimulativno delitev osebnih dohodkov, poleg tega pa še z administrativno poenostavitvijo pospešene carinske postopke. Toda kaj bi vse to naštevala, ko še ni dokončno-urejeno. Rada’bi vas, na primer seznanila, kako bo v prihodnje onemogočeno. da bi nekdo, ki ostane kljub kolektivnemu protestu vseh prizadetih še vedno nekdo, čez noč zahteval, da se pozlačene ure. v katerih je manj kot 20 mikronov zlata, zacarinijo kot zlate in morajo podjetja, ki jih uvažajo, in potrošniki zaradi tega plačevati bodisi- direktno v obliki carinskih dajatev ali indirektno pri nakupu to neupravičeno povečano carino, dokler čez nekaj mesecev tisti nekdo spet ne zniža carinske stopnje. Prizadeti pa preplačila ne dobe nazaj! .'-n-= p-u, .vili , • Rada bi tudi zatrdila, da po reorganizaciji carinske službe podjetja ne bodo več plačevala za reprodukcijski material tolikšne carine kot za finalne izdelke, če na primer dokažejo, da uvožene kemikalije ali kaj drugega predelujejo. Mogoče so to subjektivni problemi. ki jih bo rešila kadrovska reorganizacija v carinski službi? Kdo ve! Morda jih bo rešilo družbeno samoupravljanje, ki je zdaj nerazvito in vrh tega še — nezakonito. Vedri in oblači Uprava carin. edini samostojni organ zvezne uprave na carinskem področju, ki diktira tudi vso carinsko politiko. .. MARIOLA KOBAL . teri delavci zaslužili tudi do 200 tišoč S-din mesečno. Jakob Dimeč, visoko kvalificiran tesar, pristavlja: »Ne pomnim, da sem kdaj tako trdo delal in v tako težkih razmerah. Prvič, odkar sem pri Gradisu, sem moral delati tudi ponoči. Ampak takšno garanje se je tudi -izplačalo. Če bi vedno tako delali in tudi tako dobro zaslužili, kot smo v Opatiji, potem ne bi noben gradbeni delavec iskal postranskih zaslužkov. ..« Nidjjp Požaroevič, polkvali-ficiran delavec, pa je dejal: »Resda težko delo, ampak kdor je hotel delati, je lahko tudi dobro zaslužil. Zase lahko povem, da sem največ dobil 112 tisoč S-din. seveda čistega, ko so mi še odtegnili denar za' hrano in za odplačilo posojila. Zanimivo pa je. da je bilo v Opatiji zelo malo bolnih, čeprav smo delali praktično noč in dan ..,« In še Drago Božič, kvalificiran delavec’ »Vsi smo zadovoljni s tem, da,: smo bili tudi nagrajeni po učinku, .saj smo s tem precej presegali norme, povprečno za 32 odstotkov, nekateri pa včasih tudi za več kot 40 odstotkov...« Delavci so nadvse zadovoljni z uspehom in so o njem še veliko pripovedovali. Prav got-o-vo pa sta najbolj zadovoljna šef tega gradbišča Franc Zorko- in Vili Štukelj, njegov pomočnik, saj sta imela - zb.ra.nd ekipo, ki je v rekordnem ča&U petih in pol mesecev zgradila hotel in samopostrežno trgovino, oba objekta, ki sta lahko v ponos tej letoviščar-skj Meki pri nas. M. Ž. Kopitarna v r«»konslrukeijji Sevniška KOPITARNA je eden izmed treh jugoslovanskih proizvajalcev lesenih in plastičnih pet. kopit in podobnih potrebščin za industrijo obutve. Kolektiv, ki zdaj šteje 410 elanov, letos računa na poldrugo milijardo S-dinarjev realizacije, ftri eemc-r pa bodo petino iztržka ustvarili z izvozom. Polletna bilanca obeta, da bodo pričakovanja tudi uresničili. Ob vsakdanjem proizvodnem vrvežu pa nekako mimogrede - potekata tudi modernizacija in rekonstrukcija njihove devetdeset let stare tovarne. Doslej so si z lastnimi sredstvi zgradili nove sušilnice in prostore obrata za proizvodnjo niastičnib rolet ter kupili precej sodobne opreme Letos z deli nadaljujejo tako da se bodo najpozneje v dveh ali treh letih dokončno poslovili od zastarele tehnologije in marsikdaj tudi nevzdržnih 'delovnih, razmer.. Na sliki: tudi tekoči trak ročnega dela pri montaži kopit bedo zamenjali s stroji. Foto služba DE Ali veste ... da so trgovska podjetja odkupila do prvega avgusta in prevzela od proiz-'■ e« jetičen že blizu milijon ■ Ion pšenice, da je dala naša železnica to pot pravočasno m voljo tovorne vagone, s katerimi so prevažali pšenico s pridelovalnih področij v potrošila središča; ■ ■. da je že lani povzročila dobra letina koruze .stabilizacijo tržišča z mesom, saj je koruza najpomembnejši element nri proizvodnih stroških v živinoreji; ■ ..'da zngša letna potrošnja svežega sadja na držav liana v Sloveniji 40 kg, Jugoslaviji 30 kg, v Svic 122 kg, v ZDA 95 kg. v Za hodni Nemčiji S6 kg in v Italiji 7$ kg. Slovenci go temo največ jabolk (42 91 celotne potrošnje svežega sadja) in južnega sadja (15 Te); ... da 6 dolarjev pomeni za trgovce meter uvoženega volnenega blaga, za našo čolnarsko industrijo na 3 do 3 in pol metra volnenega blaga, in vendar trgovci dobijo devize za uvoz blaga, naši volnarji pa ne za surovine; ... da novogoriški urba nisti spreminjajo prvotni urbanistični načrt (po katerem naj bi imela Nova. Gorica 15.000 prebivalcev), ker se to obmejno mesto tako naglo povečuje, da predvidevajo čez nekaj 'et 30.000 ljudi; ... da vozi na relaciji Ljubljana—Maribor, dnevito 49 avtobusov, četudi večinoma na pol praznih, zlasti po in pred sezono. SCIDCL Emm:$EESS!!K2( -— : Se je čas’ izkoristite priložnost! • ZNIŽANE TENE . LEŽALNIM BLAZINAM odlične kakovosti v industrijskih prodajalnah -SAVA- v Kranju. Maistrov tre 2 v Mariboru. Trg revolucije 6 e uti a a e* c a«a« a on * no aa, MNENJA IN STALIŠČA RAZMIŠLJANJE O TREH VPRAŠANJIH SAMOUPRAVLJANJA Poslovna (materialna) odgovornost organov upravljanja, od-A** bled organi upravljanja in strokovnimi službami ter sode-. vdnje med družbo in samoupravnimi organi — to so tri teme t^Jjbšnjega časa in tisoč problemov. Zato bi želel v tem sestavku ,- sam opredeliti vsebino navedenih pojmov in dati nekaj no-lh idej. n Nedvomno je poslovna odgovornost samoupravnih organov nastala kot potreba prakse, saj v samoupravljanju kgt politič-p*1 Principu niti teoretično niti zakonodajno še ni obdelana.. 9siQvna odgovornost tako predstavlja novo kvaliteto v razvoju ^Jbbupravnega sistema. V zvezi s tem vprašanjem pa lahko, nes zasledimo dve stališči: Uveljaviti je treba čvrsto odgovornost organov upravljanja; jj kot nasprotje temu pa nekateri trde, da je odgovornost, orga-- u Upravljanja zgolj družbeno-politična, to je neke vrste parla ra,ntarna odgovornost, kjer je edina sankcija neodgovornega banja odpoklic. P° se mi, da bi si morali v razmišljanjih o tem problemu ■ a»5em razjasniti pojem, odgovornosti. Odgovornost je pravni raiern in pa nikakor ne smemo uporabljati iluzionistično v mo-0 ali etičnem smislu. Čim . govorimo o odgovornosti nekega nosVl~ v pravem pomenu pojma, predvideva kršitev te odgovor-1 takojšnjo sankcijo, Sankcija v pravnem redu je namreč no«m del odgovornosti. Zato moramo poudariti, da si odgovorno organov upravljanja, lahko predstavljam samo kot material-tir,°!*?ovornost v primeru slabega ukrepanja in gospodarjenja. tjarrben° Politična odgovornost, to je odpoklic organov uprav- ' eS s-ploh tako - Cl}sti ali osebnega ugleda, vendar je sankcija odpoklica to je kvečjemu hqu.’ sploh ni odgovornost v pravem smislu, tako0, časti osebnega ugleda, vendar je saj m0g. malo pomembna, da resno dvomim, da bi posameznika prizadela. Jasno je torej, da je lahko odgovornost sa-i.aterialna, kajti drugače je enostavno ni. Nikakor pa se mi Upr~ l’ bi bilo težlio uveljaviti materialno odgovornost samo konpni>l organov, čeprav ni namen mojega sestavka dajati n&$t \etne Predloge za njeno realizacijo. Na materialno odgovor-je gJHlsli tPdi naša ustava, ko pravi v 3 odstavku 15, člena, da sPodarska organizacija dolžna ohraniti nezmanjšano vred- nost družbenih sredstev, ki jih uporablja; z družbenimi sredstvi pa upravlja prav organ upravljanja! (Isto določilo vsebuje tudi zakon o podjetjih.) Kar zadeva odnos med organi upravljanja in strokovnimi službami, velja mnenje, da strokovne službe za svoje nestrokovne predloge često ne odgovarjajo, saj jih je sprejel organ upravljanja in tako odgovornost enostavno prevalijo nanj. Na žalost je to res zelo pogost pojav, vendar v okviru naše pozitivne zakonodaje ni nerešljiv. Če bi gospodarske organizacije imele izvirne samoupravne norme, ne pa enostavno prepisovale različnih konfekcijskih« pravilnikov in. statutov, bi ta problem lahko precizno pravno obdelala vsaka gospodarska organizacija posebej. Strokovne službe bi lahko odgovarjale za svoje delo organom upravljanja in potem, ko je le-ta predlog že sprejel, in nosile zanj vso odgovornost. TZDR na primer določa kot odpovedni razlog nesposobnost na delovnem mestu. Ta nesposobnost pa mora biti objektivno ugotovljena, izhajati mora iz zahtev delovnega mesta in ne, sme biti. prepuščena subjektivnim ocenam, Gospodarske organizacije bi torej lahko v svojih pravil-nikih opredelile odgovornost strokovnih služb za njih predloge tudi še potem, ko jih je že sprejel organ upravljanja. Če bi bil predlog slabo preštudiran m strokovno neutemeljen, in če bi nastala zaradi tega škoda v gospodarski organizaciji, je to lahko razlog za odpoved delovnega razmerja strokovnemu delavcu, obenem pa bi lahko z originalnimi samoupravnimi normam,i tudi določila materialno odgovornost strokovnih služb za slabo izdelane predloge. TZDR je tako okvirnega značaja, da vse te možnosti dopušča, gospodarske organizacije pa bi' seveda morale z lastnimi samoupravnimi predpisi te odnose podrobneje opredeliti. v V zadnjem času se tudi pojavljajo predlogi da bi organi družbe sodelovali s samoupravnimi organi v gospodarskih organizacijah. O tem pa je veliko pomislekov, predvsem, da gre za, ostanke etatistične miselnosti in za krnitev samoupravnih pravic. Vendar se mi zdi, da je Ja kritika malce preveč, ihtava: med interesi družbe kot celote in interesi posameznih delovnih kolektivov ne bi smela biti kolizija interesov S samoupravlja- njem se namreč uveljavlja predvsem splošna družbena korist m je prevelika izoliranost, delovnih organizacij lahko boN škodljiva kot koristna. Z našo pozitivno zakonodajo so namreč pravice samoupravnih organizmov v celoti zagotovljene in. tih nobeno vmešavanje predstavnikov družbe ne bi moglo krnvi ali celo odvzeli. Vendar pa nas to zapiranje samoupravnih organizmov p?ed organi širše družbene skupnosti cs-> zarja na to, da pri nas danes pogosto resnično obstaja, kolizija, intereso v med v e 1 a terimi samoupravnimi organizmi in širšo družbeno skupnostjo Takšen pojav pa je zaskrbljujoč in opozarja na neki. vrste »privatno upravljanje« posameznih vplivnih ljudi v podjetjih, ki pa seve z resničnim samoupravljanjem nima ničesar skupnega. Ni mi torej razumljivo, zakaj organi družbe ne bi smeli sodelovati pri samoupravljanju v organih upravljanja gospodarski organizacije, saj niti ni potrebno, da bi imeli pri tern pravice odločanja. Vsekakor pa bi. bil takšen način sodelovanja dosti bolj pozitiven kot. zapiranje vase saj bi organi družbene skupnosti imeli tako vpogled v gospodarjenje v gospodarski organizaciji. Konkretno: ne bi se več dogajalo da bi občinska skupščina zvedela za. slav,o gospodarji uje podjetja * 1 tedaj izkaže izgubo, torej ne bi nastopala samo v vlogi »gasilca«. ampak bi lahko že preventivno ukrepala, če. bi njem 'predstavniki sodelovali z organi upravljanje gospodarske organizacije s sodelovanjem družbenih predstavnikov- v organih upravljanja bi se samoupravljanje poglabljalo ter ne bi bilo v ničemer omejevano. Pri našem razpravljanju o tem, kaj je vmešavanja jx kaj ni vmešavanje v samoupravljanje, bi torej motali imeti pred očmi predvsem to. da samoupravljanje ni samo sebi namen ampak da je najboljša strokovna in politična rešitev sa racionalno gospodarjenje. kakor tudi, da podjetje samo upre v lig z dn^berimi sredstvi in ni njihov lastnik Kolizijo med korist m, družine skupnosti kot celote in koristmi posameznih delov m h kolek-' voj ■ Pa pri nas res lahko pogosto za-led mo iv si pred tem dejslvot ne bi. smeli zatiskati oči. Ta kolizija je najlepše vidna prav na področju nase kadrovske politike. Tako na primer družba vedno ■ znova, opozarja na potrebo po strokovnjakih, gospodarske organizacije se'-jih pa izogibajo. Samoupravljanje je najboljša politična in strokovna r*Šit°i> za racionalno gospodarjenje in boljše medsebojne odnose med ljudmi, Problemi, ki se pojavljajo v praksi, pa opozarjajo predvsem na to. da se samoupravljanje razvija in da se r tem ra-voju porajajo nekatera protislovja. Prav ta razvoj in protislovja pa dokazujejo, da je mlad organizem začet rasti in živeti ANTON. PODGOPJ;i'K Forrlinnnrl hn še nrišel na mnrie ■ '_____ . ; P : : ^ »Letos si vsi skupaj ne bi mogli privoščiti dopusta, če ne bi dobil v podjetju regresa. Ta je bil kar izdaten. Za tri otroke sem dobil 60.000 S dinarjev, zase pa 30.000 S dinarjev. Tudi za ženo bi dobil 20.000 S dinarjev, če ne bi bila zaposlena ... V svojem podjetju ni dobila regresa. Veste, žena je morala prijeti za delo, da bova lahko najine otroke spravila h kruhu, saj samo z mojimi osebnimi dohodki, ki znašajo mesečno blizu 80 tisočakov, ne bi shajali...« Humar -je kmalu zasukal pogovor na drugo temo. Kot bi mu bilo nerodno pripovedovati o vsakdanjih težavah, ki ga tarejo. »Tu mi je zelo všeč, ker je čisto,« je nato z zadovoljstvom ugotavljal Humar. »Samo bojim se, ker moja žena ne zna plavati. In kar nerodno mi je, ko vam tole pripovedujem, saj ni za časopis. Stalno moram biti zraven nje, sicer lahko še utone,« je hudomušno pripomnil. »Otroci pa znajo plavati.« »ŽENA JE TOLIKO GOSPODINJSKA...« Bilo je po zajtrku. Dopustniki so »lezli« na sončno plažo kot martinčki. Nežnejši spol je bil agilnejši. V Ljubljani dež; tu, na Bineti pa še zmeraj 28 do 30 stopinj v senci. Sonce je res močno pripekalo, pa čeprav je bila ura šele devet dopoldne. Zato smo se pogovarjali v »gosti« senci borovega gozdička. Sogovornik je bil- ŽIVKO KOKELJ, vodja serijske proizvodnje v Iskri, tovarni avto-elektrike v Šempetru pri Novi Gorici. Videti je bil brezskrben. Skratka takšen, kakršen je treba biti na dopustu. Tudi teže je nekaj pridobil. »In kaj ne bi, ko pa nas tako hranijo. Včasih dobim toliko na krožnik, da je kar preveč. Res, odlično hrano imamo, pa plačamo za vse le po 2300 S dinarjev na dan ... Samo plaža mi ni preveč všeč, skalnata je in precej daleč je nizka voda. Po mojem bi morali čimprej narediti pomol, da bi lahko takoj prišel v globoko vodo. Sicer sem pa tu zelo zadovoljen, saj se počutim kot doma.« # »Kako pa kaj z denarjem shajate na dopustu?« »Kar gre, pa čeprav sam zaslužim. Za nas štiri, imam namreč tudi dva otroka, sem odštel 86.000 S-dinarjev. Skupaj pa bomo porabili na dopustu blizu 120.000 S-dinarjev. V tej pripeki se steklenica piva še kako prileže. Moram pa povedati, da je žena toliko gospodinjska, da vsako leto prihranimo denar za dopust na morju ...« NEKATERI LETUJEJO TUDI ZASTONJ Na Bineti sem bil že nekajkrat. Nazadnje z gosti iz Zahodne Nemčije. Ogledali smo si, kako letujejo naši delavci. In Nemci kar verjeti niso mogli, da lahko »navadni« delavci pri nas tako udobno in predvsem tako poceni letujejo Sploh pa šo komaj verjeli, da lahko nekateri letujejo tudi zastonj. To so gorenjski borci NOV Na Bineti imajo okusno urejene weekend hišice. Blizu 8< ležišč imajo na voljo v teh hi šicah, ki so zasedene vso se zono. Zgradile so jih gorenjske občine. Oskrbni dan pa velja tu le 2100 S dinarjev. Otroška zabava po kosilu, ko želodčki prebavljajo, starši Pa vajo v senci Sezona dopustov je na višku. Tudi na Pineti pri Novem gradu v Istri. Kdo ne pozna Rineta, prijetnega kraja za letovanje?! Verjetno ni Slovenca, ki ne bi bil slišal za ta kraj. To je mala Slovenija. Tu najdeš Mariborčana, Kranjčana, Novogoričana, Novomeščana, Jeseničana, Tolminca, pa če hočeš, tudi Lendavčana itd. Skratka, zastopnika skoraj vsakega malo večjega kraja Slovenije v sedmih počitniških domovih. Toda, samo na dopustu! A čeprav je mnogokrat treba za dopust globlje seči v žep, je letos presenetljivo, da se je prav neposrednih proizvajalcev kar precej odločilo za dopust. Vsaj za Pineto to drži. Sreča! sem mnogo delavcev. Kot prerojeni so se pogovarjali. ALOJZ BIZJAK, upravnik počitniškega naselja na Bineti, pripominja: »Nekatera gorenjska občinska združenja borcev organizirajo letovanja svojih članov na pol ali pa povsem zastonj. To pomeni, da jim primaknejo za dopust polovico, tričetrt ali pa denar za celotno oskrbo.« Bogovarjal sem se tudi z dopustniki. Iz razgovora sem lahko razbral, da mnogi niso kaj preveč dobro situirani, pa so se vseeno odločili za dopust. »Kar nekaj mi manjka, če ne bi šel vsako, leto na morje. Malo me daje išias, pa mi toplo sonce in morska voda dobro deneta,« se je pohvalil Radovljičan. VEČERI SO DOLGOČASNI, TODA ZA KOGA? Dan je, kot vsak, minil na plaži. V vročini kosilo ne tekne najbolje, se pa večerja toliko bolj prileže. Čas pred večerjo pa za dopustnike na Bineti ni dolgočasen. Morda le za mlada dekleta, kot sta povedali Mariborčanki STANISLAVA UMEK in ANICA BOLAK. »Večeri so dolgočasni.. Ni plesa, sploh ni nobene zabave,« sta pripomnili. Toda njuni starši in drugi odrasli dopustniki se prijetno zabavajo. JNekateri balinajo, drugi kegljajo. Vržejo karte, zapojejo, pa tudi na zob ga denejo ... »... Toda vino v počitniškem domti Mariborčanov je predrago,« se je pritožil TONE LOGAR iz mariborskega Vinaga. »Sedemsto starih dinarjev moram odšteti za liter, če ga hočem piti. V Novem gradu, to 'je v mestu, pa velja le 400 do 500 S-dinarjev liter. Bašem to rekel našemu upravniku in veste, kaj mi je odvrnil: ,Smo v mednarodnem letu turizma, pa morajo biti tudi cene temu primerne. Nič zato, ga bomo pa iz Novega grada dobavljali.« Vsake stvari je enkrat konec. Tudi dopusta in tudi tega zapisa. Vtisov je bilo še več iO bodo verjetno »prišli na dan8 kdaj drugič. FERDINAND, mazač strojev iz mariborske »Svile«, pa mi j® zagotovil, da bo prihodnje leto, kot že vsako leto doslej, spet prišel na dopust, pa čeprav nima »briljantnih« osebnih dohodkov. Še veliko je takih iz »Svile«. Delavci vse bolj spoznavajo, da se dopust splača. Kajti z njim si pridobijo novih moči. MILAN ŽIVKOVlv Plaža na Bineti pri Novem gradu za otroke ni najboljša. Preveč je skalnata ' M osebni obrtnik je v naši j ■m hiši prepleskal vnanje 1 BS I oknice in Jože Salamija, J Sr jB s katerim sta skupaj ras- J la v Slovenskih goricah, H mu je pri delu pomagal. »Dopust imam, pa sem se 1 prišel prijatelju ponudit,« je B omenil, medtem ko je spretno 1 natikal oknice. »Kak dinar bi jj rad po strani zaslužil, punčko jj smo kupili pred kratkim.« Čez čas je vprašal, če vem 1 za kako stanovanje ali vsaj za §j Sobo. Dal bi mi majhno na- 1 grado, če mu ustrežem. Pred simo se mora izseliti jj is kašče, v kateri živijo. Zida- jj on je, to je res, ampak tako g majhna, da se še pošteno obr- g niti ne morejo. Poleti se še da 1 živeti, ko so vrata odprta. Zi- jj ma je pa vražja. Svetlobe in jj zraka manjka. Zjutraj, ko gre g v tovarno, se komaj 'nadiha. Če 1 Njegov 1 dopust bi ostali še to zimo notri, bi j ponoči zmrzovali ali pa bi se | zadušili. Otroške plenice je tre- j ba vsak dan prati, pozimi se S zunaj ne bi posušile ... »V tovarni vedo, kje živi- 1 te?« | »■Bolje, da sem tiho. Enkrat g sem našemu stanovanjskemu I omenil... Čuk se piše... pa jj mi je rekel, da so nekateri de- | lavci že petnajst let v Vegi in g da morajo tem najprej p orna- g gati do stanovanja... Jaz sem jj prišel v tovarno komaj pred jj enim letom... Sam se moram jj znebiti tiste mišnice na Ježi- jj c i.-« jj Da bi si sezidal hišo ali ku- jj pil stanovanje, ni govora. Sku- jj paj z otroškimi dokladami do- 1 bi na mesec po osemdeset do m sto jur jev. Zaslužek je kar v g redu. Z ženo nista razvajena, jj zato še nekaj malega prihra- jj nita, čeprav štirje živijo s tem denarjem. Ampak po dinarjih . g se ne spravi zlepa toliko sku-paj. da bi v banki najel kredit, jj Svetovala sem mu, naj se jj obrne na občinski svet za jj zdravstvo in socialno varstvo. Najhujša stanovanjska vpraša- % nja še vedno rešujejo občinske jj skupščine. Videti je bilo, da si od ob- jj čine ne obeta veliko. Preveč 1 je prosilcev. »Zena je že na dispanzerju jj za matere in otroke povedala, jj kako živimo,« mi je odvrnil, jj medtem ko je mimogrede po- g pravil še okensko roleto, ki se jj je zatikala, »obljubili so ji, da se bodo zavzeli za nas. Če bo jj pomagalo, bom vesel, kaj pri- jj da pa ne verjamem. Nekateri jj otroci so še bolj zdravstveno g ogroženi kot naši. No, če boste rt zvedeli za kako sobo, se spom-nit e name. Kar sem rekel o jj nagradi, pa drži. Zato med do-pustom, delam.-« Medtem ko sem si zapiso- g vala njegov naslov, je eno nadstropje niže že zopet nati- jj kal tuje oknice na velika sonc- g na okna. g Ma- i LETOS SI DOPUSTA NE BI MOGEL PRIVOŠČITI »Sem pomožni skladiščnik in sem bil nazadnje na. dopustu ob morju pred dvema letoma,« je povedal RADIVOJ HUMAR iz novogoriške enote Elektro Nova Gorica. »Lani zaradi tega nisem mogel na dopust, ker sem se po- nesrečil in sem ves čas nosil mavec na nogi,« je še dodal, kot da bi se opravičeval. »Hudo mi je bilo, pa kaj sem mogel. Potrpel sem. Letos pa sem se odločil, da pridem sem, na Pineto ...« Tudi pred dvema letoma je bil Humar na počitnicah z družino na Pineti. Dopustniki so kot martinčki »zlezli« na sonce Pineta, mala Slovenija — Pineta., mala Slovenija — Pineta, mala 13. MEDNARODNI vinski sejem GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA LJUBLJANA 1.-10.9.1967 25 % popust na železnici