Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Ste v« 87«
VI Ljui3ijani9 28. aps*šSa SS23-
Leto
AVTONOMIST
Olasii® ^Združenja slovenskih avtonomistov11.
Esz ti o-Ja vssoSc® soboto.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pii malih oglasih beseda /S p.
Raj Mml
Lastno zakonodajo na skega ljudstva!
lastnih tleh vzrastlcga sloven-
Naš državni problem.
Naša država se zvija še vedno pod neprilikarni poroda. Nova država smo; to nam dnevno potrjujejo izkustva in razočaranja.
Zadnje volitve so pomedle z malimi strankami, na dnevni red je postavljeno vprašanje revizije ustave. To vprašanje je danes najbolj pereče, dvakrat pereče zato, da se more čimprej priti do resnega dela za ljudstvo in za državo. Pri nas so začeli po končani vojni državo graditi pri strehi, namesto pri temelju in sedaj je vse zmešano in delo ne gre izpod rok. Ne more iti. Zato bo treba začeti vse »ab ovo«, od začetka.
Treba je torej priznati: Sedanja ustava je zanič, treba je nove, takšne, ki bo zadovoljila široke kroge ljudstva, dala ljudstvu čim najbolj široko samoupravo v državi, v pokrajini, občini, na domeh. Kdo je sedanjo ustavo zgradil? Srbski radikalci, deloma pod pritiskom demokratov! Drugič demokrati s svojo brezreelno ideologijo o »edin-stvu« naroda in obči nivelizaciji. Volitve so demokrate močno oslabile in streznile. Med izvoljenimi demokrati je večina tzv. »Davidovi fievcev«, ki so načelno za revizijo ustave, med tem ko je intransigent-na Pribičevičeva skupina danes med njimi zelo maloštevilna. Kdo je bil še ustvaritelj sedanje ustave? 'Slovenski samostojni kmetje; volitve so jih pomandrale. Potem so bili za sedanjo ustavo še Turki iz južne Srbije, ki so bili kupljeni, moralno to raj ne pridejo več v poštev; nadalje mala skupina »težaške stranke«, ki so jo volitve tudi zbrisale. Vsi ostali so bili proti. Od tistih, ki so bili za njo, je ostala pravzaprav le še mala skupina Pribičeviča v demokratskem klubu, zakaj od radikalov so bili proti tej ustavi Pro-tič in njegovi somišljeniki iz radikalnega tabora že od prvega počet-ka, ostali pa so vedno • omahovali.
Podani so toraj vsi politični razlogi za revizijo ustave in brez-dvoma je o tem prepričan tudi kralj sam. Ne dvomimo, da bo kralj prej ali slej krenil v to smer, kolikor je v njegovi moči. Vprašanje je le, kakšna bodi ta revizija?
Ta revizija nam mora prinesti avtonomijo in v njej čim najbolj široko ljudsko samoupravo, kakor jo poznajo zlasti na Angleškem in v Švici. Prinesti nam mora nedeljivo Slovenijo in veliko veliko svobode v nji. Strankarske strasti se morajo podvreči splošnim koristim ljudstva in države. Hrvati hočejo imeti nazaj svojega bana. Čemu bi se jim to ne dalo? Čemu ne bi mogli dati ljudstvu takšne samouprave, kakor jo more dati vsaka prava republikanska vladavina? Vse to je tako enostavno, da se vsak pameten človek vpraša: — zakaj se vsega tega ne dovoli in kakšni so razlogi zato?
Razlog je samo eden: volja bel-grajske »porodice«! Tistih 50 ali (50 bogatih belgrajskih familij tega noče. Te familije so za kralja samo po znanem reku: Und der Konig abso-lut, wenn er unseren Willen tut! In zdi se nam, da je zadnji kraljevi govor nekemu belgrajskemu polku bil namenjen tudi tej — bejgrajski »porodici«! Zakaj ta »porodica«, ki našo državo že štiri polna leta pleni, je prava in resnično edina nevarnost za državo. Njena samogolt-nost jo v prvem redu kriva, da nc pride do reda v državi, da je državna administracija — mozeg vsake državne tvorbe! — vedno bolj zanič, da je naš denar tako malo vreden, da država nima nobenega ugleda v zunanjem svetu itd.
Vprašanje nastane: Ali pa so sedanje stranke zmožne urediti državo? Mi mislimo da ne in sicer zaradi tega ne, ker ne bodo znale in hotele svojih strankarskih koristi zapostaviti pred splošnimi interesi ljudstva in države. Kakor je Protič lansko leto enkrat zapisal: Revizija ustave je potrebna, poprej pa je treba imeti tudi nekaj časa, da se vsaj za silo državna uprava zopet popravi in pod dosedanjim nasilnim režimom storjene krivice popravijo. Po sprejetju nove ustave pa bi se moralo začeti z izjednačevanjem skupnih zakonov, zlasti finančnih in davčnih. Morda bi prvo nalogo še najbolje izvršila kakšna izven parlamentarna vlada, sestavljena iz sposobnih in poštenih mož. Med tem pa bi se stranke pripravile na
ustavni boj, ki se seveda mora izbojevati na parlamentarnih tleh brez nasilja in drugih metod, ki so znane pod imenom »balkanske«.
Napravite v državi red, uvedite pametno državno gospodarstvo, ustavite plačkanje vseh in vsakovrstnih »porodic«, pobijajte korupcijo (ki je predvsem posledica slabe uprave) ter dajte ljudstvu kar naj-
večjo svobodo in priliko, udeleževati se pri gradhi državnih temeljev tej- javne uprave — pa bo naš državni problem rešen in lopata zastavljena na pravem kraju.
Ogibajte pa se vsake nasilnosti v zavesti, da ljudstvo ni zaman preživelo težkih in dolgih dni svetovne vojne!
Kako so si Hrvati zamislili našo državo.
(Dalje.)
Ustavni načrt takozvane Radičeve republikanske stranke pravi dalje
o svobodnem kmečkem domu,
da je kmečka država organična za-jednica svobodnih in urejenih domov. Za vsestranski napredek kmečkega doma se bo ustvaril poseben zakon o kmečkem dednem pravu in gospodarski svobodi v duhu starega običajnega zadružnega prava, toda v skladu z današnjim mišljenjem in potrebami kmečkega ljudstva; istotako zakon, s katerim se kmečki dom izvzema od prisilnih izvršb, ter zakon o hišnem redu, s katerim se obenem urejuje svobodno snovanje novih hišnih zadrug. —
O rodbini
pravi: »Rodbina je prvi faktor poštene vzgoje, gospodarstva in kulturo.« Zato določa ta ustavni načrt, da imajo moški in žene v vsem enako pravico.
Republika je organizacija gospodarstva.
V tem pogledu določa ta ustavni načrt tako:
»Gospodarstva brez dela ni. Narodnega gospodarstva ni, ako \ni splošnega dela. Najočitnejša zahteva pravičnosti je, da vsakomur pripadejo plodovi njegovega dela.«
V nobenem slučaju ni dovoljena rekvizicija, a razlastitev v občo korist se bo uredila z zakonom.
Država kot gospodarska zajed-nica ustvari poseben zakon o splošni delovni dolžnosti ter poseben zakon o splošni poljedelski praksi ter zakon o pravici vsakogar do ljudskega življenja.
Kmečka večina naroda dela na 'svojem svobodnem domu. Življenjski interesi te večine so nerazdruž-ljivi od življenjskih interesov vseh ostalih gospodarskih staležev.
Kmečka država zasigurava pravilno poslovanje vsem granam gospodarstva, zlasti industrijski produkciji ter urejuje vse to z zakonom o delavskem pravu, v katerem se uvažuje ves delavski pokret.
Nihče ni dolžan nikomur delati kaj brez plačila. Ukinjajo se prisil-ne vožnje in prisilni težaki. Htraj-kovna pravica se uredi s posebnim zakonom.
Temelj gospodarstva. — Agrarna reforma. — Svoboda poklica.
V tem poglavju se naglasa:
Temelj gospodarstva je kmetija. Šume iz državnih, cerkvenih ter zasebnih veleposestev preidejo v last naroda po posebnem zakonu tako, da se s pašo in gradbenim lesom zadovolji potrebo vseh kmečkih domov, z kurivom po potrebi vseh državljanov, kolikor je to pač mogoče. Ukinjajo se načelno vsa veleposestva brez ozira na šume, in to državna, cerkvena in zasebna. Nobeno posestvo ne sme biti večje od največjega kmečkega posestva v isti županiji. Izvzetke od tega z ozirom na gospodarsko šolstvo in na agrarno industrijo odreja posebni zakon. Ravno tako se ima s posebnim zakonom o domačem preseljevanju urediti gospodarstvo na onih skupnih zemljiščih, ki bodo nastala po ukinitvi veleposestev za kmečko preseljevanje. Ta zakon odločuje tudi o neobdelani zemlji in o kmečkih domovih brez otrok. — S posebnim zakonom se ima urediti način, kako morajo priti oni kmetje, ki so poljedelski delavci in nekmetje, ki so zadovoljili zakonu o splošni poljedelski praksi — do lastnega doma.
Od vseh veleposestev se ima narodu (= zemljiškim zajednicam, hišnim zadrugam in posameznim lastnikom) pred vsem vrniti vse
LISTEK.
Sodni dan.
Bilo je na Sodni dan popoklne, ko se je delila pravica pobožnim in grešnikom, katerih priimki so se začenjali s črkami od L do Ž. Tja do četrte ure je šlo vse po starem: poklicalo se je ime, prebralo življenje in potem je stopil sojenec ali na levo ali na desno.
Točno ob štirih pa je naenkrat završalo nekaj med množicami spredaj in zadaj: čakajoči so začeli riniti naprej, tisti pa, ki so že dočakali svoje sodbe in obsodbe, so se na mah obrnili in tiščali proti sredi. Bati se je bilo, da pride do najhujše zmešnjave: kajti v sprednji vrsti se je začela leva stran hudo manjšati in desna večati, tako, da je ostalo na levi strani samo še ne-kaj najbolj znanih grešnikov, ki niso prestopili na desno samo zavoljo
tega, ker so imeli na hrbtu prilepljene rdeče tablice, ki so jih preoči-to izdajale. Pa tudi izmed množice čakajočih je marsikateri, ki si ni obetal nič dobrega, prekoračil črto, ki je ločila sojence od čakajočih, jo ubral naprej in se pomešal med desno vrsto. Ždelo se je, da so še enkrat oživele vse vrline in vse dobre lastnosti, ki so pognale in zacvetele med človeštvom za časa svetovne vojne po bojnih poljanah in zlasti v zaledju. Vendar je bilo upanje na ena in upravičen strah na drugi strani le kratek: švignil je blisk, zavrtel množice in urejeno je bilo: pravični na desni, grešniki na levi, čakajoči zadaj za črto.
Stikanje in stezanje glav, šepetanje in ugibanje pa se ni poleglo. Eni so celo trdili, da Sodni dan preneha in se nadaljuje prihodnji dan zjutraj ob osmih. To svoje mnenje so utemeljevali s poročilom, ki so ga imeli baje od najzanesljivejše strani: Da so namreč za ta dan popol-
dne napovedana tri predavanja, in sicer zadnja, ki jih bo imelo čast in veselje poslušati strmeče človeštvo. Dr. Ilešič bo predaval o jugoslovanstvu in svojih obiskih v Varšavi, Franc Šuklje bo opisal natančno celo svoje življenje in svojo politično karijero, potegnil primero med sabo in Bismarckom ter razložil, kako bi bila edino pravilna tista slovenska avtonomija, ki jo je zamislil in priporočal on. Kot zadnji pa naj bi neki slovenski znanstvenik znanstveno na podlagi virov dokazal, zakaj ne sme imeti slovenski znanstvenik političnega prepričanja.
Vendar se je kmalu pokazalo, da so bila to samo ugibanja, ki so jih trosili v svet gotovi elementi iz čakajoče množice, in sicer so jih razširjali s prozornim namenom, da bi odvrnili za ta dan od sebe sodbo in si iskali pomoči novih poti in zvijač, da se izvijejo roki pravice. Seveda zaman.
Zvonec je zopet zapel in pred črto so stopili trije ljudje, plahi in s sklonjenimi glavami. »Eden po eden« se je zaslišal glas. »Smo vsi trije eden,« je bil ponižen odgovor. »Kdo pa ste in odkod?« »Smo od «Slovenskega Naroda«.
Nastala je grobna tišina, ki je trajala par minut. Spredaj z leve so začeli švigati divji pogledi na prišlece, ki so stali nepremično, držali glave sklonjene in plaho pritiskali klobuke z obema rokama na trebuhe. Od zadaj pa se je slišalo: »Blagor, blagor jim, brez greha so — zakaj smo morali imeti mi pamet, da nam ne bo sodba tako lahka kot bo njim!!«
In sodba je bila lahka in kratka:	»Živeli	ste, pred nebesi niste
frešili, kajti nebesa ne poznajo gre-a, ki so ga zadnja leta kaznovale zemske postave s smrtjo in ki se imenuje podedovani greh zvodenelih možganov. Stopite na desno v prvo vrsto!«
ono ykar mu je bilo odvzeto po krivici ali pa z netočno izvedbo segregacij. Pri tem je pa uvaževati vse dobljene pravice, ki niso v nasprotju s temi načeli.
Pri odškodnini za zemljo je glavno vprašanje, kako je biio do-tično veleposestvo pridobljeno. Odškodnina se določi s posebnim zakonom.
Vsakdo se svobodno peča s čimer se hoče, zlasti z vsakim obrtom, kakor ve in zna. Za poklice, ki se tičejo človeškega življenja in zdravja ali pa so sicer važni za narod, se odrejuje z zakonom usposobljenost in nadzorstvo nad njim.
Trgovina je popolnoma prosta, toda prometne ugodnosti naj imajo samo zadruge producentov in kon-sumentov. Carine načeloma ni nika-ke. Z zakonom se predpiše carina le na luksusne predmete, na drugo robo pa šele tedaj, ako sili k temu trgovska politika kakšne druge države.
Splošno zavarovanje.
Da nihče ne ostane brez sredstev za življenje, se z zakonom uvede splošno zavarovanje za slučaj pridobitne nesposobnosti, zlasti starosti.
Da nikogar ne dohiti nezakrivljena škoda pri imetku, se na enak način uvede zavarovanje skupne
imovine za slučaj elementarnih nezgod (požar, poplava, toča, potres) kakor tudi kužnih bolezni.
Republika ,je organizacija kulture.
Vera je temelj moralne kulture. Vera v obče, a krščanski nauk še posebej, je temelj poštene vzgoje.
Krščanske cerkve in vse javne verske zajednice so svobodne v nauku in izpovedanju vere, v izvrševanju vseh verskih obredov in verskem občevanju s svojimi verniki in svojim .verskim poglavarjem izven mej republike.
Pravosodstvo. S posebnim zakonom o avtonomiji sodnikov se za-jamčuje nezavisnost sodnikov. Sodstvo je oddeljeno od zakonodavstva ih od vlade.
Vojnih ali drugih izjemnih sodišč ni, tudi ne posebnega polici j-skega in upravnega sodišča ne.
Postopek je vsaj pri prvostopenjskem sodišču javen in ustmen. Ljudstvo sodeluje pri sodstvu po porotnikih. O vseh zločinih in pre-greških sodi porota. Večina porotnikov bodi kmečka iz dotičnega sodnega področja. Sodišča presojajo ustavnost zakonov in zakonitost na-redb ter razsojajo o pristojnosti med narodno vlado in avtonomnimi oblastmi ter o sporih med poedinimi državljani ter vlado ali avtonomno, oblastjo.	(Dalje prih.)
Dopis.
Koliko Je vredna Jugoslavija?
Pod tem naslovom je napisal v 36. štev. »Trgovskega lista" g. F. Zele-' nik dolg članek. V njem je hudo okregal zabavljače, ki zabavljajo čez našo domovino Jugoslavijo in tudi tiste, ki zabavljajo čez njene naprave, posebno proti carini in trošarini. Zelo hud je na »avtonomiste", katerim je napisal celo kolono številk (menda za kazen) v premišljevanje. Popolnoma se strinjam ž njim glede prvih zabavljivcev, 10 „Tr-govskih listov" bi jim lahko napisal in jih prisilil, da se jih naučijo na pamet. Toda teh je malo in še ti niso Slovenci in tudi ne trgovci. Vsi ljubimo in delamo za našo Jugoslavijo, ne ljubimo pa njenih naprav, ki niso v redu, kakor piše on sam. Med te pa spadata gotovo carina in trošarina. Ni moj namen naštevati, kaj tu ni v redu, saj se je o tem zadosti pisalo in ravno „Trgovski list" je o tem že veliko kritiziral ali zabavljal. »Avtonomist" od 7. aprila pa je v članku „Kakštte davke nam nakladajo in kako?“ dokazal, da znašajo konsumentni davki, to so carina in trošarina, več kakor polovico vseh davkov. Prerekanja ali zabavljanja mene ne zanimajo, tudi ne, ako so v »Trgovskem listu“, kjer bi naj sploh ne bilo političnih člankov. Zanimajo me pa značilne primere v Zeleniko-vem članku, ki se dobesedno glasijo: Sladkor je notiral n. nr. dne 8. no-
vembra 1. 1913. na tržaški borzi 26 K, konsumni davek je znašal 38 K ali 146% cene. Danes stane sladkor na debelo okoli K 39.70, carina in trošarina pa znašata K 12.80 ali 32% cene, tedaj bi morala naša država zvišati carino za 114%, da bi pobirala odstotno tako visoko trošarino, kot jo je Avstro-Ogrska. Dne 29. avgusta 1. 1923. je n. pr. veljal v Trstu „Santos“ (kava) srednje vrste 110 K, carina je znašala K 89.80 v zlatu s pripadki vred ali okroglo 82% cene. Danes stane takšen »Santos" 46 K, carina znaša pa 12 K v papirju ali 38% cene, je tedaj za 44% nižja od avstroogrske. Vprašam gosp. dopisnika, kje se dobi sladkor s trošarino in carino vred po K 52.50 in »Santos" kava po K 58? Danes zahtevajo vse veletrgovine za sladkor K 94—96 in za »Santos" kavo pa K 200—232! Ali veletrgovci to ogromno razliko zaslužijo? To bi bilo oderuštvo in bi spadalo na zatožno klop. Toda vsi vemo, da tista značilna primera ni točna, in čudim se, da nobeden od trgovcev še ni tega popravil in povedal resnice, koliko staneta ta dva predmeta danes v Trstu, in koliko je trošarine. Čudim pa se tudi »Trgovskemu listu", da je ta članek sploh prinesel, ki je, kakor se je pokazalo, ravno trgovce v slabo luč postavil.
Slovenski trgovec.
Dve krizi.
A.	Parlamentarna kriza.
Kaj je to: kriza? Poskusimo pomen te besede razložiti po domače. Vsak ve, da bolnike prav rada prijema vročina. Ta raste toliko časa, odkler ne doseže svojega viška, če morda vročina prestopi preko gotove meje, bolnik umrje. Včasih se pa na neki stopinji vročina ustavi in v par urah naglo pade. Bolniku se naenkrat obrne na bolje in takrat pravijo zdravniki, da je bolnik bolezen prestal. Kriza pomeni torej neko nevarno stanje in odločitev.
V našem parlamentu imamo tudi „krizo“. Pri volitvah namreč nobena stranka ni dobila toliko poslancev, da bi lahko prevzela vlado v svoje roke, ker nobena stranka nima večine. V parlamentu pa imamo mnogo strank, ki bi rade vladale, arm:k prej se morajo zediniti, da napravijo večino. To pa je mogoče le, če vsaka stranka nekoliko popusti na korist druge. Ker pa nihče rad ne popušča, je stvoritev večine težavna zadeva. Dokler pa ni večine v parlamentu, na katero bi se vlada lahko opirala, tudi parlamentarno
ali zakonodajno delo ni mogoče. — Parlamentarno- telo miruje kakor mora mirovati bolnik, kadar ima vročino in zakonodajno relo počivt. To je parlamentarna „kriza“.
Parlamentarna kriza se da ozdraviti na dva načina. Če se stranke, ki imajo dovolj poslancev za večino, med seboj sporazumejo in si postavijo delazmožno vlado, pravimo, da je kriza „rešena“. Če pa se stranke ne morejo med seboj sporazumeti, se zgodi lahko dvoje: Ali prevzame najmočnejša stranka vodstvo državnih poslov v svoje roke in vlada brez- parlamenta (diktatura), ali pa mora vlada razpisati nove volitve, da ljudstvo še enkrat odloči.
Parlamentarne krize so za državno življenje jako mučne,. Ljudstvo pričakuje uresničenja svojih želja in zahtev, kar pa je mogoče le, če je parlament sposoben za zakonodajno delo. Ljudske zahteve se dajo namreč uresničiti le, če vlada in parlament izdelata in uveljavita primerne postave (zakone), ki odgovarjajo ljudskim zahtevam in potre-
bam. Če pa vlada nima večine, zakonodajnega dela ne more vršiti in vse življenje zastaja. Tak položaj je zlasti za pridobitvene kroge jako mučen, ker nihče ne ve, kakšna bo zakonodaja bodočnosti. Če n. pr. fa-brikant ne ve, ali ga bo še varovala visoka carina na istovrstne izdelke iz tujine ali ne, se bo težko odločil svoj obrat povečati, ampak mora čakati, da vidi, pri čem je.
B.	Državna kriza.
Mnogo nevarnejša kakor parlamentarna kriza je pa d r ž a v n a k Ir i z a.
Državno krizo imamo pri nas že, odkar obstoji naša država. Leta 1918. so se namreč takozvane „pre-čanske“ dežele združile (,,ujedinile“) z bivšo kraljevino Srbijo, nihče pa takrat ni resno razmišljal o načinu in o podlagi, na kateri naj se to združenje izvrši. Zato je to »ujedi-njenje“ razumel vsak po svoje: Srbi so „ujedinjenje“ razumeli tako, kakor razule zmagovalec podvrženje svojega nasprotnika, drugi pa so razumeli pod »ujedinjenjem" složno sodelovanje. Zapisano pa ni bilo nikjer, kako je treba to „ujedinjenje“ razumeti.
Vzemimo dva trgovca. Dva trgovca skleneta, da bosta začela skupno trgovino. Oba bosta skupaj delala, lepo in složno, oba bosta skupaj stanovala, skratka vse bo skupno. Potem pa začneta. Ko pa nekaj časa že skupno živita, opazi eden, da njegov tovariš pravzaprav nič ne dela, da samo denar iz blagajne jemlje, ne zasluži pa nič, da si zida hiše na skupen račun, računa pa nikjer nobenega! Takrat drugemu zavre kri in pravi svojemu tovarišu-„Ti, tako pa ne grel" Takrat pa prvi odgovori: „Kaj boš govoril, ali nisva „ujedinjena“?“
Tako izgleda tudi naše državno ujedinjenje. Če bi bila naša dva trgovca pametna, bi bila najpreje ugotovila, koliko in kaj vsak izmed njih „k hiši prinese", potem bi bila določila, kakšen posel bo opravljal eden in kakšen posel drugi in določila, v kakšnem razmerju si bosta delila dobiček. Toko delajo trgovci. Mi pa tega nismo napravili in zato smatrajo Srbi naše „u|edinjenje“ kot kapitulacijo premagancev pred zmagovalci, ne pa kot bratsko in sporazumno sožitje!
Leta 1918. smo se „ujedinili“ na podlagi trditve, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en sam narod in da mora enoten narod imeti tudi enotno državo z enim parlamentom, z eno vlado in z enim kraljem. Danes vemo, da je bil nauk „o enem in enotnem jugoslovanskem narodu" napačen, ker enotnega »jugoslovanskega naroda" n i, kakor tudi ni enotnega »severoslovanskega naroda" in ni enotnega »slovanskega" ali »germanskega" naroda. Vse te besede so samo znanstveni pomožni pojmi. Je tako, kakor pri živalih: vsi vemo, da sesajo psič-k i — nikjer pa ne poznamo »sesav-ca" in nihče še ni videl s e s a v -c a", ampak samo otroka, telička ali pa psička. Beseda sesa-
vec" je samo znanstven pojem, narejen zato, da vsa živa bitja, ki v svoji mladosti sesajo, ločimo n. pr. od ptičev, ki se izvale iz jajc in začno takoj zobati zrnje ali pa kljuvati po črvih in mravljincih. Mi smo torej leta 1918. svojo državo postaviU na popolnoma napačno podlago: Mi smo takrat rekli, da smo »eden" in smo zato napravili skupno hišo ne da bi vedeli, kdo bo gospodar v njej, namesto da bi bili sklenili pametno pogodbo, kakor jo sklepajo trgovci, če gredo v »kompanijo".
Preko te napake nam danes ne pomaga ne skupna armada, ne skupna vladarjeva oseba in ne skupen parlament. Če gresta veleposestnik i:s bajtar skupaj, je skupno življenje med obema brez jasne pogodbe nemogoče, če bajtar noče poginiti. Bajtar ima namreč ravno tako pravico do življenja kakor veleposestnik in zato ni mogoče skupno delovanje obeh brez jasne medsebojne pogodbe. V skupnem »parlamentu" sicer lahko veleposestnik s svojimi ljudmi bajtarja preglasuje, toda tako preglasovanje ni pravica, ampak nasilje, kajti tudi bajtar ima svoje pravice, ki jih je treba upoštevati.
C.	Rešitev krize.
Vsak, kdor količkaj pozna življenje in priznava pravico, ve, da je skupno življenje različnih samostojnih ljudi mogoče le na podlagi pogodb. Brez pogodbe je slabejši del vedno izgubljen. Če skleneta dva trgovca »kompanijo", od katerih vloži eden v skupno podjetje milijone, drugi pa le en sam stotak, morajo biti pravice »stotakar ja" ravno tako zavarovane kakor pravice milijonarjeve. To pa je mogoče le s pogodbo. Brez jasne pogodbe je »stotakar" izročen milijonarju na milost in nemilost.
Tako je tudi z rešitvijo naše državne krize. Mi moramo nazaj na leto 1918. Mi moramo ugotoviti, kaj je v skupni hiši srbskega, kaj pa hrvatskega in kaj je slovenskega. Nobenega koraka v skupnem gospodarstvu ne sme napraviti le eden brez vednosti in dovoljenja drugih dveh. To pa je mogoče doseči le, če sedanje razmerje preneha in se vzpostavi cela državna zgradba na podlagi pravičnih p^odb. Ali z drugimi besedami: Naša država se mora postaviti iz centralistične vladavine, v kateri odločuje edinole Bel-grad, v zvezno državo (federacijo), v kateri bodo uživali i Srbi i Hrvati i Slovenci sorazmerno enake pravice in nosili sorazmerno enaka bremena.
Belgrad se seveda svojih dosedanjih predpravic ne bo zlepa odrekel, toda če bomo v svojem boju za našo pravično stvar vztrajali, bo moral odnehati. Počasi bodo tudi tam doli morali uvideti, da tako ne gre dalje, da bi Hrvatje in Slovenci bili gospodarski sužnji v državi, ki nosijo vsa bremena, Belgrad pa bi samo gospodoval in ukazoval. To je za večno nemogoče.
Kakor hitro pa bo rešena državna kriza z uvedbo federacije, bo konec tudi parlamentarnih kriz.
Dnevne vesti.
Našim naročnikom in bralcem.
Ker se je našim pozivom za oglase odavalo večje število tvrdk, prilagamo listu tudi danes prilogo. To naj služi našim naročnikom in bralcem kot dokaz, da pri listu ne iščemo bogastva ,ampak da ves denar, ki ga prejmemo, porabimo za razširjanje in zboljšanje lista. Zato upamo, da vsak naročnik lahko mirne vesti naš list priporoča dalje in da nam pridobi po možnosti še po enega novega naročnika. Podpirate nas pa lahko tudi tako, da se pri nakupih itd. ozirate v prvi vrsti na tvrdke, ki oglašajo v našem listu.
Kako naročim »Avtonomista«? Vzemi dopisnico in napiši na prvo stran naslov:	Uprava	»Avtonomi-
sta« v Ljubljani, Breg št. 12. — Na drugo stran pa napiši:	Naročam
»Avtonomista« za 1 mesec (za 1 če-trtleta ali za pol-leta ali za celo leto). Z eno dopisnico se lahko naroči
na »Avtonomista« tudi več ljudi. Ne pozabi pa pristaviti svojega natančnega naslova z zadnjo pošto vred.
»Tuji elementi«. V svojem listu »Beogradski Dnevnik« se je znani Krsta Cicvarič zelo razljutil nad srbskimi strankami^ (demokrati in radikali), ker se nočejo sporazumeti med seboj in prevzeti vlade. Zlasti se je razjezil nad radikali, ki še vedno namigavajo, da bi se zvezali morebiti z Radičem, če drugače ne bi šlo. Zato Krsta Cicvarič očita radikalom, da se hočejo zvezati s »tujimi elementi«. —'Hrvatje in Slovenci smo torej za tega gospoda »tujci«. Upamo, da tudi nam ne bo nihče zameril, če bomo kdaj zapisali besedo o »tuji« vladi ali pa o »vladi tujcev«. Kar je enemu pravo, je drugemu zdravo!
Pretepi so v ljubljanski okolici na dnevnem redu. Pretepajo se
di ta knjiga zasluži v polni meri naslov; ki"ga rio-si na načelni strani. — Na' 409 straneh' nas 'Seznanja praktični sadjar s sadnim izborom; in najpriporočljivejšimi sortami za Slovenijo1. Krasno barvane slike in številne pcrorisbe med tesktom nam pričajo pred očrvso lepoto našega sadja, ter pomor e jo k njega lažjemu spoznavanji in oceni. — V poglavjih o požlaht-njeVanju in o vzgoji sadn. naraščaja najdemo izčrpno vse,' kat nam je i: eba znati 'o drevesničarstvu. Pritlično in špalirno sadno drevje, ki je posebnega'pomena za domače in ze-leiijadne vrtove, se obravnava v obsegu; da si zamore vsak tako drevje vzgojiti, pravilno obrezovati in negovati, da mu bo prinašalo ne samo mnogo zabave in veselja, temveč tudi rednih in bogatih pridelkov. — Jako obširno je poglavje:	..Kako	sadno
drevje sadimo in gojimo“. Tukaj iz-Venlo, kako sadno drevje živi, kolikega pomerta so zanj svetloba, zrak, vlaga in toplota, katere okolnosti u-POštevati pri napravi novega sado-nosmika, kako se sadno drevje pravilno sadi in Oskrbuje po sajenju. Seznanja naš z raznimi nasadi v vrtovih, na travnikih, pašnikih, njivah in ob cestah. Izčrpne so tudi razprave o oskrbi starih sadovnjakov, gnojenju, obdelovanju zemlje itd. itd. — Sadni zrtjedalki in bolezni, njih zapiranje in razna' pokončevalna sredstva se obravnavajo obširno in jasno v posebnem poglavju. — Nadalje nam pojasnjuje gosp. pisatelj sadne sestavine, zorenje, spravljanje1, razbiranje, in shranjevanje namiznega sadja, in poda končno v mesečnih navodilih pregledno vsa opravila, kako naj se
obavljajo v drevesnici, sadovnjaku itd. v posameznih mesecih tekom leta. fO povedanem in rriarsičem drtigem razpravlja „Praktični Sadjar14, ki bo brez dvoma za Slovence to, kar je bil „Bottner“;za Nemce; knjiga bogatih praktičnih izkušenj, zajetih iz sredine naših domačih razmer, ki bodo donašala našim sadjarjem in ljubiteljem sadjarstva 'gotovo tisočero koristi.
Važne gospodarske knjige. Opozarjamo na oglas »Jugoslovanske knjigarne«, ki našteva nekaj novih knjig velike gospodarske važnosti. Posebno opozarjamo na novo veliko izdajo »Slovenske kuharice« in Humekovo knjigo »O praktični sadjereji«.
TRBOVELJSKI PREMOG !N DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trs S.
TeleSon 220.
Čevlji z znumko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
iST&5£5 iS3tSi, £S£2£5 Si 3S S£ CiiE£S&£5:£i |  1
ffl HiJUBKil
& pilili O'
TRAPE MW C
Oospodarstvo.
Zgovorne uradne številke.
V »Službenih Novinali« od 16. t. m. je bil natisnjen pregled o državnih dohodkih in izdatkih za čas od 1. avgusta 1922. do 31. januarja lteso. V teh šestih mesecih je imela ■država ..dohodkov 3.354,278.o51.09 Din. Finančni minister pa je računal, da bo prejel v tein času 3 mi-ljarde 467,473.432 Din in se je zmotil. Prejel ie manj kot je pričakoval 113 miljonov 194.880.911 Poglejmo Sedaj, koliko so plačale od teh državnih dohodkov posamezne pokrajine:
Srbija bi imela plačati Din 687,990.421.50, plačala pa je več 45,111.838.11.
Črnagora bi imela plačati Din 13,294.250.—■, plačala pa je le Din 10,960.519.32- torej manj.
Bosna in Hercegovina bi imele plačati Din 324,371.570.-—, plačali pa ste Din 109,803.587.28 več.
Dalmacija (dežela akutne lakote) bi imela plačati 42,497.051.62 Din; plačala pa je več Din 28 milijonov 777.46.
Hrvatska in Slavonija bi ime le plačati 602,385.816, plačale pa ste več Din 21 milijonov 583.057.84.
Slovenija bi imela plačati glasom proračuna Din 171,210.309.37; plačala pa je Din 238,074.993.86, torej več Din 66 milijonov 864.648.49! Pa pravijo, da smo — pasivni!
Vojvodina bi imela plačati po proračunu 380,711.587.62, plačala pa je več (bogata Vojvodina!) le 15 milijonov 781.681.23.
Kakor povedo te uradne številke, so vse pokrajine plačale več, kakor pa je bilo preračunano, iz-"vzemši kamene* Črriegore, ki je gospodarsko tako bedna, da je pravi čudež, da se je moglo iztisniti iz nje nad 10 milijonov dinarjev.
Kljub temu pa je deficit. Tega je iskati med občimi državnimi prihodki, kamor spadajo carine, obča trošarina in obče takse na sladkor, kavo, pivo, fina vina, likere, sveče, žganje itd.,, nadalje poslovno-pro-»etni davek, invalidski davek, pomorska uprava, državna posestva itd. Ti obči državni prihodki so zna-fcašli le Din 749,548,063.92, proraču-njeni pa so bili na 1 miljardo --'44,412.425.— dinarjev. Od teh občih davkov je bilo torej manj dogodkov za celih 495 milijonov.
Jajca po 5—6 kron komad. — Mleko'po 16 kion liter. — Par piščancev (»pohancev«) 300 kron, piščanci (večji) dd 400 kron par. ; Puran stane 800—1000 kron, par. mladih rac do 800 kron,	;	/.
Čebulno seme. Jako'važen pridelek v naših krajih bi bila lahko čebula. Navadno pa jo posade le toliko, < la je za domačo rabo . dovolj! To je pa škoda, ker ima čebula danes razmeroma visoko ceno .in sicer ne -sartrto gotovi .■ pridelek, anvpak ravno tako tudi seme in takozvani čebulček. Seme dobimo, če posadimo na gredo, ki je bila leto prej pognojena, lepe, odbrane in dobro razvite glave čebule. Te glave zasujemo z zemljo do »vratu«. Posadimo jih približno do pol metra narazen. Ko seme dozori, porežemo sernenj-
ske poganjke in jih posušimo. Nato seme otepemo in . očistimo. Seme ostane kaljiivo- 3 leta. Na 100 kvadratnih metrov prostora' pridelamo lahko do 5 kg semena, Za sajenje čebuloVih glav je sedaj prav zadnji čas. — Kdor hoče imeti čebulk, mora posejati koncem aprila ali začetkom maja. čebulno seme na pripravno gredice. Do jeseni■:zrastejo, čer bullti,-- -de.bčli kakor lešnik. Jeseni poru jemo čebulk in ga shranimo po zimi na suhem prostoru. Naslednjo spomlad čebulk posadimo na'gredo, ki je bila leto prej dobro pognojena in sicer sadimo za dober pedenj sadike od sadike. Droben čebulk je boljši kakor debel, ker debel čebulk rad uide v seme. Da ne uide v seme, preprečimo s tem, da semenska stebla zalomimo, da se posuiše.
ZA SLOVENSKE DELAVCE.
Carine so v tej dobi manj prinesle,kakor se je pričakovalo za Din 40 milijonov 372.867.46. To je posledica pokojne Kumanudi—Plavši-čeve devizne, uvozne in izvozne politike! • f i-mj • •	•
Trošarina je v tej dobi prinesla manj kot se je pričakovalo za 47 milijonov 067.537.17 dinarjev. To je posledica padca konsuma, kar je zopet le posledica naraščajočega uboštva.
Poslovno - prometni davek je prinesel državi manj kot je bilo pro-računano za 62 milijonov 020.701.48 dinarjev, kar je posledica naraščajočega uboštva, ker je padel konsum in promet.
Invalidski davek je prinesel manj 4 milijone 148.147.87 kar dokazuje, da so padle hranilne vloge!
Državna posestva Belje in To-polovac pri Sisku sta bila proraču-nana na Din 38,129.51)0.— prinesla pa sta državni kasi samo Din 28,598.238.40.
Dobička pri novcu, od ažije in obrestij ter pri drobnem denarju je hotela država v tem pol letu zaslužiti« za 570,000.000.— dinarjev, dobila pa je v resnici manj celih 227 milijonov 526 tisoč dinarjev!
V specijalnih prihodih ste Srbija in Cmagora plačali državi Din 744,062.778.— vse druge, takozvane »prečanske« pokrajine pa 2 miljar-di 610 milijonov, 215 tisoč 773 dinarjev. Dejansko pa več, ker so vsi dohodki od monopola na smodnik, poštnih hranilnic in čekovnih uradov, v Sarajevu, Zagrebu in v Ljub-bljani', hadalje prihodek od »Narodne banke«, od .državnih tvomic za svilo itd. šteti med prihodke — Srbije. Te svote znašajo skupno Din 19 milijonov 119.000.—, za kateri znesek se zmanjšuje zgoraj navedeni specijalni prihodki Srbije in Crnegore.
Tz tega sledi, da imajo centralisti »prav«, ge trdijo, da nam Bel-grad vse vzdržuje in plača. Tačno! Samo, da nam te »milosti« deli — z našim denarjem!
Tržne cene v Zagrebu. V Zagrebu prodajajo mlad grah po 60— 80 kron kilo, špinačo po 20 kron, krompir (stari) po 7 kron kilo. —
Neodvisna delavska stranka Jugoslavije. V nedeljo, dne 15. aprila se je ustanovila še ena delavska stranka v Sloveniji, tako da jih je sedaj že lepo število. Če bi odločevalo število strank ne pa njihova notranja, idejna, moralna, organizato-rična in številčna anoč, bi bilo slovensko delavstvo v res zavidnem položaju. Kot poroča »Glas Svobode«, glasilo nezavisne (po slovensko se pravi: neodvisne) delavske stran-ni shod na Turjaškem trgu v Delavskem domu. Udeležilo se ga je po tem poročilu 37 zaupnikov z dežele in 20 gostov iz. Ljubljane. Predse-ke Jugoslavije, .se je vršil ustanov -doval je Jakob Žorga. Prvi je oo-ročal njegov brat Marcel Žorga, ki je napadal prejšnjo »socijalistično stranko delovnega ljudstva«, ki jo je januarja meseca ustanovilo okoli 150 delegatov, ker je združevala komuniste in socialne demokrate. G. Žorga je izjavil, da se je med tem časom posrečilo srbskim in hrvat-skim komunistom ustanoviti »ne-zavisno radničko partijo Jugoslavi-je« in da so »tudi oblasti potrdile to stranko.« SSDL imenuje ričet-stranko. ,.	.,
Nato je poročal g. Cvijič iz Zagreba, ki je dejal, da se vladi ni posrečilo onemogočiti ustanovitve stranke, ker je belgrajska sodnija izjavila, da „ni v programu in statutu ničesar, kar bi bilo v nasprotju z ustavo(!) in obstoječimi zakoni.« G. Cvijič je nato ljuto napadel Radiča, SLS in socialne demokrate.
G. dr. Lemež je izjavil, da je januarja glasoval za ustanovitev SSDL, ker ni imel pravilnih informacij iz Belgrada. Zdaj je za novo stranko.
Gg. Klemenčič in Fabjančič sta izrazila mnenje, da je bila združevalna politika SSDL pravilna in da se bo delavstvo v kratkem vrnilo na to taktiko nazaj.
Kot smo poučeni od udeležencev, se je pri glasovanju za program nove stranke in resolucij odstranila večina delegatov, navzočih je bilo le še kakih 15 oseb, večinoma ljubljanskih gostov. Ti so sprejeli predloge pripravljalnega odbora. Program sam je posnet po ostalih socijalno-demokratičnih programih, o diktaturi proletarijata in o sovjetih, ki so značilni za komunistično ideologijo, se ne govori. Naš list predvsem zanima, kakšno stališče zavzema nova stranka napram najvažnejšemu vprašanju, za vse narode v SHS državi, napram centralizmu in federalizmu.
V svojem programu se sicer NDSJ izjavlja za »ustvarjenje federacije socialističnih republik na Balkanu«, pravi pa takoj nato, da ima ,težnjo za narodnim edinstvom*. V manifestu, objavljenem na čelu lista se stranka izjavlja za »ujedi-njenje enotne organizacije, sloneče na razrednem boju in demokratičnem centralizmu« in pravi, da »jedro delavskega vprašanja ni v centralizmu ali federalizmu, ampak v odpravi kapitalizma.« Nadalje posebno ljuto prijema federalističnega Radiča in Korošca, dočim odpravlja centralistične demokrate in radikalce s par površnimi besedami. Iz vse-
ga tega se more upravičeno sklepati, da stoji Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije na istališču centralistične ureditve države. Če je za federacijo socialističnih republik na Balkanu, je to razumeti bržkone tako, da bi cela Jugoslavija tvorila eno tako republiko, Bolgarija drugo, Grčija tretjo itd., vse skupaj pa bi sestavljale federacijo. V taki zvezi bi Slovenija še nadalje bila podložna Belgrada, čeprav bi tam zavladali komunisti.
Tudi notranji strankin ustroj (štatut) da mnogo misliti. Stranka je urejena strogo centralistično. Na čelu stranke stoji osrednji strankin svet, ki ima svoj izvrševalni odbor v Belgradu. Njegovi člani so sami Srbi. Člani osrednjega strankinega sveta se ne volijo po . pokrajinah, ampak jih postavlja kongres za oelo državo, na .katerem imajo seveda Srbi večino in je le od njihove dobre volje odvisno, če sprejmejo ali ne katerega Slovenca, Hrvata, Mace-donca itd. Tudi ne imenujejo posamezne pokrajine svojih pokrajinskih tajnikov, ampak jih .nastavlja belgrajski izvrševalni odbor po svoji volji. Vsa vpisnina in polovico članarine gre v Belgrad, ki razpolaga z denarnimi sredstvi. Kandidatov za volitve ne postavljajo pokrajinske konference, ampak jih določa osrednji strankin svet. Tako se lahko zgodi, da bodo prihodnjič slovenski komunistični delavci imeli kandidatno listo, na kateri bodo sami srbski voditelji. Tudi odloča le osrednji strankin svet, če smejo delavci v kaki deželi sploh se vdele-žiti občinskih, parlamentarnih in drugih volitev. Celo kongres je sestavljen tako, da pride volja ljudstva le težko do veljave, kajti glasovalno pravico nimajo samo izvoljeni delegati, ampak tudi vsi člani parlamentarnega kluba, dva člana osrednjega (belgrajskega) strankinega časopisa, (Iva delegata osrednjega ženskega tajništva itd., čeprav jih nihče ni izvolil. Na kongresu se sklepa z večino delegatov in virilistov, ne pa po številu članstva, ki ga posamezni delegati zastopajo. Tako se zgodi, da bodo Srbi, ki imajo v rokah blagajno, poslali na kongres polno število delegatov, ubogi slovenski delavci pa ne bodo imeli denarja, da bi pošiljali toliko delegatov, kolikor jim gre po njihovem številu. Zato bodo imeli tudi na kongresu prav tako malo l>esede kot v drugih strankinih instancah. Ali je to v njihovem interesu? Ali morejo drugi boljše presojati položaj slovenskih delavcev in odločati o njihovi usodi kot slovenski delavci sami ? Mi smo za sporazum med narodi in zato, da vsak narod vladaj sam sebi. Tudi zahteva dobrobit delavstva raznih narodov, da se medsebojno sporazume, ni pa v interesu delavstva enega naroda, da. mu kroji kapo delavstvo dragega naroda.
To bi morali uvideti tudi komunistični in drugi delavski voditelji v Jugoslaviji. Vsaj celo sovjetska Rusija ni Ukrajincev in Belorusov kratkomalo podvrgla Moskvi, ampak jim je dala posebne sovjetske republike, s katerimi skupaj tvori federacijo.
eiaui raznih političnih organizacij. Enkrat »orjunaši«, ankrat »komunisti«, enkrat »klerikalci« itd. Ljudje pravijo, da so pretepi v ljubljanski okolici zato na dnevnem redu, ker imamo v Ljubljani velikega župana kot predstavnika državne oblasti, koje naloga je varovati javni red in mir, dalje policijsko ravnateljstvo in orožniško poveljstvo in vsi trije pazijo, da so pretepačem ne prigodi kaka nesreča.
»Beznačajna krpetina« (»brezpomembna cunja«) je po mnenju srbskega lista »Bailkan-a« naša državna zastava. Ko je namreč 2. pešpolk v Belgradu slavil svojo »slavo« (neke vrste »patronat«), je bil slavnostni prostor okrašen z državnimi zastavami. To je dalo »Balkanu« priliko, da je zapisal: »Pokojni kralj Peter Veliki ne bi bil nikdar vzel v svoje roke te neznane in brezpomembne cunje...« — Tako pišejo o naši državni zastavi srbski »državotvorni.«
Kaj bo? Tako tarnajo in vzdihujejo ljudje in radovedni čakajo, kakšno vlado lK>mo dobili, kdaj bo draginja ponehala, kdaj se bomo lahko vozili po svetu zopet brez dveh kovčegov »pasov« ali »pasošev« itd. To tarnanje je pa čisto odveč in odveč je tudi vprašanje: Kaj bo. — Nič ne bo. Tako bomo živeli kot doslej : Vlada bo ostala kakoršna je, draginja bo rastla kakor doslej, denar bo malo vreden kot doslej, dra-ginjskih doklad ne bo, obleke ne bo, čevljev ne bo, ampak pili ga bomo pa še in še kot doslej.
Stavbena delavnost v Sloveniji. Stavbena delavnost je jako dobo* merilo za gospodarsko blagostanje kakega mesta ali dežele. Kjer se nm-*go zida, mora biti denar. V Sloveniji pa letos vse miruje, v mestih in na deželi. Tako sla bega leta še ni bilo kmalu za stavbenike kot je letošnje. Vsled zastoja v stavbinstvu pu tipe tudi vsi drugi obrti, ki so zaposleni pri stavbah in teh je lepo število. Zato jo pričakovati v kratkem času velike brezposelnosti v Sloveniji.
Odprta pot. Dunajski listi poročajo, fla je kanadska vlada v Sev. Ameriki dvignila prepoved vselje-vanja in da jeKanada za izseljence prosta. Mi ne vemo, ali je ta vest točna ali ne. Če pa je, bo kmalu. lepo število naših ljudi tam, ker iz Kanade ni daleč v — Zjedinjene države. Eno pot imamo torej še vedno odprto,
Ali je to mogoče? Pod tem naslovom priobčuje zagrebški »Hrvat« sledeči dogodek:	»V našem
(»Hrvatovem«) uredništvu se je oglasil Slovenec Miha Legat, delavec, in nam je pripovedoval naravnost neverjetne stvari, ki jih je doživel v Belgradu. Kakor pripoveduje Legat, je prišel v petek zvečer s svojo ženo vred v Belgrad, da si najde kakšno delo. Ob desetih zvečer je šel v neko gostilno vprašat za prenočišče. V tem trenutku pa pristopi k njemu detektiv (v »civil« oblečen policaj), ki je zahteval od njega njegove listine. Legat mu jih jo izročil. »To vse skupaj ni nič, to ne velja,« se je odrezal detektiv. »Kako, da ne,« pravi Legat, »s temi listinami sem bil na Dunaju, Gradcu, v Mariboru in v Ljubljani.« — »Za Belgrad ne veljajo te listine,« pravi detektiv, »za Belgrad je potreba poseben »pašoš«. Pridite jutri ob 8, uri na policijo, tam boste dobili svoje listine nazaj.« Naslednjega dne je šel Legat na policijo. Tam so njega in njegovo ženo porinili na neko dvorišče, iz dvorišča pa so jih odpeliali v zapor, kjer so ostali do ponedeljka. Kdor je le besedico črhnil, jih je dobil z bikovko!1 To se je zgodilo tudi delavcu Legatu, ki je vprašal, če tepejo tudi žensko. V ponedeljek popoldne so vse jetnike prepeljali v Zemun. Bilo je 285 Slovencev, Hrvatov, Dalmaticev. in Bosancev. Naložili so jih v živinske vagone in tako so počasi prišli do Nove Gradiške, kjer se je Legatu posrečilo skupno z ženo uiti in priti peš do Zagreba. Jesti jim niso dali nič. Legat' je svoji pripovedi dostavil: »Mnogo sveta sem prehodil, ali kaj takega nisem nikjer doživel. S
politiko se nisem nikoli bavil, sedaj pa se bom, zato da bo naš svet izvedel, kaj ga čaka v Belgradu. Rusom niso naredili nič in ti so lahko iskali svoj zaslužek,, domačini pa ne!« — »Hrvat« pristavlja: »Jeza tega človeka se ne da opisati, ki je iskal zaslužka tam, kamor se stekajo težki milijoni iz njegove dežele. Dve in pol milijardi dobi Belgrad na leto od »prečanov«, »prečam« pa ne sme zaslužiti v Belgradu!“
Trgovci in »Orjuna«. V zagrebškem »Hrvatu« beremo: »Pred nekaj dnevi so hodili po mestu neki ljudje (»Hrvat« rabi mnogo ostrejši izraz, op. ur.) in zahtevali od vsakega trgovca, da jim da inserat za njihov list, sicer da mu bodo razbili izložbena okna. Mnogi so se dali preplašiti in so jim dali, kar so zahtevali. Neka banka jim je iz strahu plačala pohištvo za dve sobi. Na to početje opozarjamo policijo. Če se pa policija ne bo zganila, si bodo pomagali ljudje sami.« — Nekaj podobnega smo slišali tudi v Ljubljani. Mi nimamo nič proti temu, če se mladi ljudje organizirajo, ma-gari v organizacijo jugoslovanskih Racionalistov«, ker priznavamo vsakemu pravico, da uveljavlja svoja načela tudi v javnosti kakor ve in zna. Tudi iniserate lahko nabirajo, ampak ne z grožnjami in s teroriziranjem. V takih slučajih mora državna oblast energično poseči vmes
— zato je tu, zato državno oblast plačujemo in vzdržujemo! Če pa ni državna oblast zrnoma vzdržavati javni red in mir, naj likvidira, in ljudje si bodo potem že vedeli pomagati sami. Groženj in izsiljevanja pa v pravni državi ne sme biti, tuda v najbolj lepe in plemenite namene ne.
Delavska vprašanja. Z današnjo številko smo otvorili v našem listu posebno poglavje: Za slovenske delavce.« V tem oddelku liomo govorili odkrito o raznih vprašanjih našega slovenskega delavstva in njegovih političnih in gospodarskih pokretih. Slovensko delavstvo mora končno priti do pametnega pre-sojevanja svojih lastnih stanovskih in slojnih interasov, ker končno mora zavreči vso dosedanjo hohštap-lerskoi demagogijo. Delavci, ki ate dobre volje, berite ta naš oddelek!
Kaj smo? Eni nam pravijo, da smo »klerikalci«. Drugi zopet, da »mo »protidržavni elementa«. Tretji nas imenujejo »separatiste«. Mi pa pravimo, da smo »naprednjaki«. Mi smo zato, da se takoj vse cerkve podero, pa ne samo »rimske«, ampak tudi pravoslavne in turške in protestantske. Mi smo tudi zato, da se prepove vsaka molitev. Samo za to nismo, da bi se tajilo, da je hudič. Kajti če hudiča ne bo, kdo naj pa potem centralizem vzame?
Slabi računi. Demokratski centralisti v Ljubljani — seveda sama »inteligenca« — so začeli v najnovejšem času silno agitacijo proti federalistom pod firmo »jugoslovanstva« in »narodnega edinstva« in »naprednjaštva«. Pa se gospoda silno. moti! Če se bo cela Slovenija odločila za. »naprednjaštvo« in zu »narodno in državno edinstvo«, prav gotovo ne bo- volila demokratov, ampak same radikale! Če hoče dr. Žerjav po vsi sili priti na vlado, mu ne preostane nič drugega kakor da postane ali. radikal ali pa federalist, »napreden« federalist seveda, ker federalisti mi kogar ne vprašamo, če ima spovedni listek v žepu ali pa ne. Torej gospod doktor
— frisch zugegriffen! Samo več sreče bo treba, več sreče!...
Glave vzdigujejo uradniki po ljubljanskih uradih. Enkrat »liberalci«, enkrat »klerikalci«, kakor pač piha sapa iz Biograda. Tako beremo v »Jutru«. Uradniki sami pa pravijo: Ko bi se nam le enkrat želodci dvignili, prazni želodci!
Politična telovadba. V centralističnih listih beremo, da je telovadno društvo »Sokol« pozvalo vse svoje člane in članice na odločen boj za »jugoslovanstvo« in za »edinstvo države in naroda«. Vrše se tudi. po sokolskih, društvih tozadevna predavanja. Kaj pomeni danes »boj
za edinstvo države in naroda«* pri nas v Sloveniji, razume že vsak hribovski pastir. To ni boj za »naprod-njaštvo«, ampak to. je boi proti Slovenstvu! Nam ni »Sokol« kot telovadno društvo prav nič na poti. Ravno tako nam ni nič mari sokolsko »naprednjaštvo« — če mislijo gospodje, da jim telovadba več koristi kot maša — evo, izvolite! Če bo pa vodstvo »Sokola« zlorabljalo »jugoslovanstvo« v centralistične namene in svoje slovenske člane pozivalo na boj proti svojim rodnim slovenskim bratom in proti svoji lastni krvi v interesu neke skrahirane ljubljanske klike bel-grajskih centralističnih podrepnikov, ki bi radi s pomočjo Belgrada gospodarili v Sloveniji, takrat se bomo pa takemu početju nekoliko uprli in sicer ne proti »Sokolu« kot telovadnemu društvu, tudi ne pro-»Sokolu« kot »naprednjaški« organizaciji, ampak proti »Sokolu« kot. rotislovenski organizaciji. Pod rinko »jugoslovanstva« tudi »Sokol« ne bo uganjal propagande za centralizem med Slovenci.
Iz govora Štefana Radiča. Zad-jo nedeljo je imel Radič v Zagrebu velik govor na shodu svoje stranke, ki ga. je poslušalo nad 50 tisoč ljudi. Mi Radičevega govora zaradi skromnega prositora ne moremo objaviti za enkrat v celoti, ampak se omejujemo za enkrat lena navedbo vzrokov, ki so po Radičevem mnenju v prvi vrsta krivi današnjega težkega stanja v državi. Radič je rekel:	»Sporazum	je te-
žaven zato, ker živi v Belgradu kakih 50 rodbin, ki celo državo ropajo. No bi bilo nobene težave s Srbi, tudi ne z radikali, toda v Belgradu živi neka banda, kapitalistična in razbojniška, ki drži celo državo v svojih krempljih in te bande za enkrat še ni mogoče razgnati. Zato tudi ne moremo zaenkrat še doseči, da bi srbski narod volil svobodne ljudi, katerih ta banda ne bi mogla podkupiti. Zato pa moramo mi svoj boj nadaljevati,« — Na to okolnost, da v Belgradu ne vladajo »Srbi« oziroma srbski narod in srbsko ljudstvo, ampak le zloglasna »po-rodica«, opozarja naš lisit Slovence že odkar izhaja. Mi smo vedno in vedno naglašali da srbski narod in srbski kmet nista isto, kar je bel-grajska cincarska »porodica«. Seveda naši »veliki« listi (centrali-stični) tega slovenskemu občinstvu nočejo povedati, ker se boje — zamere pri belgrajski porodičarski gospodi. Kadar bodo pa v Srbiji svobodne volitve in kadar bo v Srbiji spoznalo tudi srbsko Ljudstvo, kako neusmiljeno ga njegova »po-rodica« dere, bo pa sporazum med Hrvati, Srbi in Slovenci takoj gotov..
Glavu dajem — a kesu ne dajem! Danes se vsa naša javnost najbolj zanima za vprašanje,, kako se bodo stvari razvile v Belgradu in ljudje z napetostjo priča*-kujejo, če bo kaj boljše. Mi pravimo, da, naglih izprememb naj nihče ne pričakuje. Glavni steber državne moči jo ibila in bo vedno povsod državna blagajna. To pa imajo v rokah Srbi, ki imajo v rokah tudi armado, policijo in žandarje. Blagajno pa bodo Srbi branili do zadnjega. Oni bi morebiti dali Slovencem pet ali pa deset pokrajinskih namestnikov, vse šole, vsa glavarstva itd. — ampak blagajne nikdar zlepa! Gnii niti to ne bodo zlepa privolili, da bi Slovenci in Hrvati smeli vedeti, kako oni z denarjem gospodarijo. Zato pravimo mi vedno, da bo boj za enakopravnost še silno dolg. in hud in bo treba mnogo potrpljenja. Kaj, nam pomaga, če je pokrajinski namestnik Slovenec in član. te ali one slovenske stranke, oe pa nima pravice podpisati nakaznice niti na 5 kron, ampak mora za vsako figo vprašati šele ministra za dovoljenje? Potem je že pametnejše, da kar minister sam odločuje! Mi pa hočemo biti gospodarji tudi nad našim denarjem,, tega se pa Belgrajčani tako troje, da bodo vse prej poskusili, preden bodo dali iz rok blagajno. Glavu dajem — a kesu ne dajem!
Sadite zopet fižol Pridelovanje fižola je pri na zelo zaostalo. Naravno je, da se je pridelovanje fižola med vojno zelo onustilo, ker se je zemlja v tem času raj še izrabila za pridelovanje bolj potrebnih živil. Fižol, pa je za našega kmetovalca zelo važen pridelek in lep dohodek njegove letine je bil izkupiček za fižol. Z ozirom na otežkočene,! prometne zveze, ki so trajale po vojni še dolgo časa, je bila kupčija nemogoča ter nesigurna in umevno je, da se vsled tega kmetovalcem niso mogle plačati povoljne cene za pridelani fižol, kar je bila naravna posledica, da je pridelovanje zelo zaostalo. Ker so. pa sedaj železniške in pomorske zveze urejene in se je zopet nadejati dobrih kupčijskih zvez in dober odjem našega fižola v inozemstvu, se kmetovalcem priporoča, da polagajo v svojem lastnem interesu saditvi fižola večjo važnost. Pri saditvi pa je polagati veliko važnost tudi na vrste fižola in sicer se pri nas v Sloveniji najbolj obnesejo rdeči (ribenčin), pisa-nobeli dolgi (mangalon) in prepeličar ali koks. Tudi zelena fižolica se ponekod dobro obnese, četudi je običajno v ceni nižja kaokr zgoraj navedene vrste.
Ustanovitev kreditne In stavbene zadruge „Mojtnir“ v Mariboru. Dne 21. t. m. se je vršil v restavraciji „Maribor“ dobro obiskani občni zbor Kreditne in stavbene zadruge „Mojmir“. Zborovanja se je udeleži! tudi poseben delegat Južne železnice, ki je podal izjavo, da je železniška uprava pripravljena za svoje v zadrugi včlanjeno osobje sodelovati v okviru kredita pogojno, da ga dovoli ministrstvo saobračaja in generalna uprava na Dunaju. Od strani ustanovitelja zadruge novinarja Pirca so se delegatu predložili konkretni predlogi za tako sodelovanje, med katerimi e nekaj tudi takih predlogov, katere Južna železnica lahka tudi brez posebnega kredita in dovoljenja od višje strani realiziral —• Občni zbor je pozdravil tudi v odsotnosti predsednika Mariborske Gradbene Akcije podpredsednik Kunst. Zborovanje je vodil predsednik ustanovnega odbora slikarski mojster Horvat. Občni zbor je soglasno sprejel sklep ustanovitve, odobril je pravila ter poveril novemu odboru sestavo pravilnika hišnega reda itd. Izvolilo se je definitivno načelstvo: predsednik Horvat, podpredsednik tapetnik in dekorater Jagodič, blagajnik starinar Arbeiter, tajnik novinar Pirc; ostali odbor; odvetnik dr. Tomšič, tesarski mojster Spes, zidarski mojster Vrabl, preglednik finančne kontrole Batistič, hišni posestnik Glušič, tovarnar pohištva Kompare- trgovec Milora-dovič. Nadzorstvo: ravnatelji Narodne banke Skušek, inž. Kiffler, gl. zastopnik Delniške pivovarne Laško Ankerst, železničar Hauptmann, klobučar Kvas, tajnik S. O. D. Kenda. Zadruga je štela že na ustanovnem občnem zboru 40 članov- s 7425 Din vplačanih deležev in 975 Din vplačane vpisnine. Med člani se nahaja tudi mnova vnanjih; članov. Por sebno zanimanje za zadrugo prihaja iz Kranjske in celjskega okraja, Iger se namerava ustanoviti prva podružnica. Ob zaključku je zadružni tajnik naglasa! veliki pomen te za-dr»,~*» v socialnem* in gospodarskem oziru tudi na splošno.
M. Humek, Praktični sadjar. — Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Začasna cena vezani knjigi 120 Din. Za Slovenijo, z njenim visoko razvitim in vsestransko razširjenim sadjarstvom je bila dobra sadjarska knjiga naravnost nujno potrebna, — Z velikim zadoščenjem konštatiramo, da nam je s pričujočim delom naklonil g. Humek nekaj kar smo že dolgo prav iskreno želeli. Ime g. avtorja, ki nam je podal že vrsto odličnih strokovnih knjig in je kot dolgoletni urednik „Sovenskega sadjarja41, sedaj „Sadjarja in Vrtnarja44, ter kot sadjarski nadzornik, osir vel pri delu za povzdigo naše sadjef reje, nam je najbojše jamstvo, da tu-
ZA KMETE. Domači zajec.
Glavna skrb vsakega kmeta je, rla mu daje zemlja, ki jo obdeluje, kolikor mogoče veliko koristi, in sicer ne samo na polju, ampak tudi v vseh panogah, ki so tesno združene s kmetijstvom.
V Sloveniji spada velika večina kmetij med takozvane male kmetije. Naše »male kmete« pa slišimo pogosto govoriti tako:
»Kaj bom delal in se mučil? Z vsem svojim delom ne spravim niti toliko žita skupaj, kolikor ga rabim za celo leto, niti ne morem rediti toliko živine, kakor bi jo rad. Ja, drugače bi seveda bilo, ko bi imel dovolj zemlje! Oni, ki imajo grunte, lahko delajo, ti imajo vsega dovolj, ampak kaj hočemo mi, ki smo revni! Revež ostane revež in ne pride naprej.«
Takega govorjenja lahko slišite, kjer in kolikor ga hočete. To govorjenje pa ni pravilno.
Skušnje nam kažejo, da se da prav dobro »priti naprej« in dobro shajati tudi na mali kmetiji, če zna človek iz zemlje potegniti vse, kar zemlja daje. In zemlja daje veliko.
Velka kmetija je pripravna za takozvano »ekstenzivno« delo. To se pravi: Za delo »na široko«. Na veliki kmetiji se ne pazi na vsak košček zemlje, ker tam se prideluje v masah. Mala kmetija pa redi človeka le z »intenzivnim«, to je s podrobnim delom. Na imali kmetiji je treba izkoristiti vsako ped zemlje, uporabiti je treba vsako sredstvo, da zemlja vedno več nese in to se na taki kmetiji ravno zato lahko zgodi, ker je majhna.
Le poglejte vrtnarje v ljubljanski okolici. Nekateri imajo naravnost smešno majhne vrtičke, ampak vedno »brkljajo« na njih. Kopljejo, gnojijo, zalivajo, sadijo in zato tudi žanjejo po trikrat na leto z vsake grede! Majhen, skrbno obdelan prostor zaleže več nego velika, po površno obdelana njiva.
Zunaj na deželi seveda se pridelovanje zelenjave ne izplačuje tako kot v mostni okolici. Na deželi zaleže zelenjava le za domačo porabo, kar je pa ,tudi nekaj. Pač pa se izplača na malih kmetijah gojitev takozvanih malih živali, kakor so domači zajci, perotnina, tu in tam pa tudi ovce in koze, kjer je dana možnost za to.
Domači zajci so pri nas po navadi otroška igrača. Otroci imajo te živali navadno v hlevih, kjer skačejo med živino sem in tja. Kadar je pa lepo popoldne in se paglavci dolgočasijo, gredo v hlev, vlove zajca in se igrajo z njegovimi dolgimi ušesi. To igračkanje traja tako dolgo, dokler živina zajcev ne pohodi ali pa dokler cel zarod ne pogine. Tako je pri nas.
V drugih, zelo naprednih deželah pa je reja domačih zajcev silno plodonotsna panoga kmetijstva, n. pr. na Francosikem, v Belgiji, v Nemčiji in na Angleškem. Belgijci prodajajo vsako leto na Angleško na milijone domačih zajcev in dobe zanje lep denar.
Tudi pri nas bi reja domačih zajcev lahko mnogo nesla, če bi se nekoliko pobrigali za to. Danes je meso draga stvar in koža je draga stvar. Zato bo mogoče le kdo ubogal naš nasvet in se oprijel reje živali, ki povzroča malo truda, nese pa mnogo zaradi silne plodovitosti te živali.
Kdor hoče domače zajce rediti umno in pametno in s koristjo, jih ne sme rediti pod jasli, ampak mora napraviti primerne kletke. Iz starih 'lesk se napravijo približno 1 m dolgi, 70 cm široki in okoli pol metra visoki zaboji. Sprednjo steno napravimo iz žice (dratu). Take »zaboje« ali kletke lahko postavimo drugega vrh drugega, kolikor je pač živali. Kletke nasteljemo z odpadki <>d sena, ki se jih dobi dovolj v vsakem hlevu. V vsako tako kletko denemo po eno samico, samca pa posebej v svojo kletko. S tem omogočimo natančno kontrolo, da se sam-
■■■■aBHHHBMHMHMHHBHHHHHUttH
Največje transportno
m
HI
99
m
El
19
m
is
m
BS
podjetje sveta
Evropa - Kanada - Amerika
Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA, Antverpna in Cherbourga z glasovitim „EMPRESS“ parobrodom na dvojne vijake. Odhod vsako nedeljo. Dalnje Informacije glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisa vseljevanja v Kanado in ZJedinjene države daje agencija
LJUBLJANA,
Hilsonova (Dnnajsfca) Gesta 31.
Canadian pacific,
ZAGREB,
Mlina ulica 30.
3osip Zidar,
anni
ci in samciee ne parijo »v krvi«, kar je navadno vzrok, da cela reja propade.
Samicam je treba nastlati v enem kotu precej visok kup sena, da si napravijo svoja gnezda. Skrbeti moramo tudi, da se voda (scal-nica) kam odteka, da je kletka vedno suha. Snaženje kletk je zelo važna stvar. Na odtok vode je treba pazit posebno takrat, če imamo postavljene kletke drugo vrh druge. Mladiče pustimo pri materi po 4—■ 5 tednov, potem jim dajemo »mehko« hrano, ko pa dorastejo, pridejo v svoje kletke, seveda ločeno: samci posebej, samice posebej, ker je vedno treba paziti na to, da se ne plodi sorodstvo medseboj. Za mlade sa-samce enega rodu je treba dobiti zamenjave vedno lahko brez stroškov.
Paziti pa je treba na to, kaj hočemo od živali imeti ali kožuhovino ali meso. Kdor jih hoče rediti »na meso«, mora izbrati primerno pasmo. Zato hvalijo belgijsko pasmo. Belgijski domači zajec postane lahko do 8 kil težak. Kdor pa hoče kožuhovino, mora dobiti zopet za ta namen primerne živali. Krznarji radi kupujejo kožo od »srebrno-belih« zajcev, je pa tudi pasma, ki ima zelo rjavo dlako s črnimi progami.
Reja domačih zajcev se izplača zlasti za male kmetije. Tam je časa dovolj za oskrbovanje kletk, stroški so zelo majhni, ker je žival skromna in z vsemi mogočimi olupki in s travo in s senom zadovoljna in plodi se tudi tako hitro, da so nabavni stroški kmalu pokriti. Cena pa odgovarja današnji splošni draginji in torej gotovo ni prenizka.
Meso domačih zajcev je jako okusno. Na Francoskem in v Belgiji ga dobite dnevno skoro v vsaki gostilni, a tudi premožni ljudje zajčje meso zelo cenijo. Pripraviti pa se da na mnogo načinov. Pri nas obstoje sicer proti zajčjemu mesu gotovi predsodki, toda draginja govedine in teletine bo bržkone tudi naš »mestni« okus pripravila do uživanja zajčjega mesa, in še veseli bomo, če ga bo kaj.
Če bi se umna reja domačih zajcev dala pri nas vpeljati, bi lahko nesla celi deželi jako znatne dobičke. Gotovo se pa izplača ta stvar zlasti za male kmetije. Seveda z našim navadnim plemenom ni mnogo za narediti, ker je že pokvarjeno, pač pa s plemensko živaljo.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri«. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani
Pisalni stroji
i. fc. d. mehanična delavnica (popravljalniea)
I. BflRflGH,
Ljubljana, Šelenfaurgova 6/1.
VioliM
100 let staro se proda za 1500'—Din. Organist ROZMAN,
Velika Nedelja, Štajersko.
Sveti, greje, goni najceneje
elektrika
zato naj vam jo nemudoma, solidno in ceno napravi domače elektrotehnično podjetje
Nlapkeš
Jesenice 54, Gorenjsko.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 6.2. Šivalni stroji
10 letno garancijo izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. DošSo je ravnokar večje število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji Adler in Urania.
Cenik zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren:
Diirkopp, Styrla, VVaffenrad in mo-torete na prvo kolo.
Oolentin 9ojsha
pleskar in ličar,
Ljubljana, Mmm ulica 11.
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča deia.
Cene zmerne. — Delo solidno.
KN^X^><^Xg£X^)<SiX^>C5£>(3£X^)<^KS
Teodor Horn, Ljubljana
Poljanska cesta št- 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakor tudi asa. pokrivanje streh.
Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno In po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine.
najboljše in najbolj poceni dobite pri JANKO KOS, čevljar Rožna dolina pri Ljubljani.
Popolnoma varno neložlte svoj denar v
VZ33EMH1 POSOJILNICI U LlDBUam
r. z. as o. z. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S1/2%-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 V2%.
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
*
S
:
:
i
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje In trajnlja so kakor usnens I Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza 1
PALMA
KaučuK pofpe tr>iKe in potplate
Prednosti!
Ceneje
in
znatno t r a j n i j e
nego od kože!
Va r s t v o proti vlagi i mraza!
iv - ,
»li
T
^5«
mm
I
Berite
ravnokar izišlo brošuro „Jugo-sloveni, Slovani in Jugroalo^sriEibni**, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5’—, s poštnino 25 para več.
Vezonegi ..Menomista"
iz leta 1922 se proda. Cena Din 90'—. Dobi se v upravi.
,,Move zapiske11
letnik 1922. Nevezane se dobi istotam Cena Din 25'—.
stavbeni in galan« terijski klepar
Alojzij Lenček
Ljubljana, Sv. Petra eesfca št, 29.
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. - Cene zmerne. ~ Delo solidno.
m
m
m
m
m
m
m
Prometni zavod za premog
d. d. w Ljubljani
jpx*od«&|ia. ias Hlosren. 3Ka?©3mi0g-0'waa.il(£0'w
W w©leBijska? šentjafraški in
m
B
H
a
b
m
m
m
m
m
m
b
n
m
m
m
trboveljski premog *"W	-131
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in botss vsaheoFste isssslsepizinrn
ter priporoča posebno
In iBlioslD^aSbi in angleShi Etohs zn lisam in dnmnčn uporabo, hosaSlii premog, Urni premog in brikete.
Naslov:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Bačka).	M
_	■
BBBBBBBBBBBflflBBBBBBBflflflBBBflBB
m
m
m
m
m
Vaše blagorodje!
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj se obrne na:
pr. P. Stare
slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
iriiiiiiiBimiiiiiiiiiiiKiiiiiiailiBBRuvi«
»■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MHDBBaBBaaBBasai
ŠMARJEŠKE TOPLICE
izborno zdravilišče
proti revmatizmi!, protinu m živčnim boleznim.
30-5° C. — 12 km od Novega mesta. — Tik kopališča krasen gozd. — Popolnoma preurejeno. — Moderne sobe. — Izvrstna kuhinja. — Najboljša kranjska in štajerska vina. — Torek popoldan zdravnik na razpolago. Voz k polenajstemu vlaku. — Cene izvanredno nizke.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
fina Zičkar, £
hoteiirka in upraviteljica toplie Šmarjeti pri JSlovem mestu.
tu. S-
815
3
M
g
i
I
I
1
1
1
31
H
I
S
i
'i
g
l
a
i
i
i
i
i
i
i
a
3
B
I
A
i
1
g
I
a
i
i
Ol
\ BSH BB G
Važne gospodarske knjige.
SLOVENSKA KUHARIČU.
VELIKA FZDAJA
z mnogimi slikami v besedilu in več barvanimi tabelami. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja. Priredila S. M. FEL1CITA KAL1NŠEK- Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno, Din 220 —. — Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih je izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. 1’oglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige.
PRAKTIČNO SADJAR.
Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120'—. — Tudi ta knjiga prekaša vse pričakovanje; mnogoslransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih
časih nismo več vajeni.
Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo ra obe knjigi ogromne dobavne stroške in je prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled testa samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere, more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. I., na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanj? cene.
Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30‘—.
SidffiB sinil ali sadjeitc. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20'—
RilDchlDn in Bnanolira Navodila kako ju vzgajamo in oskrbujemo. Priredil Ill&aelDil III (immibil. M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12'—.
NftPl!!? n	A. Janša. Novi natis priredil F. ROJINA z dodatkom
nfiun u MUSidrSIiflS. Albertijev-Žnideršičev panj, in kako v
njem čebelarimo, priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik. Cena za to knjigo, ki temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako eebelariti v novem, modernem panju, znaša Din 24.—.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. ::
i
g
1
1
S
a
I
i
B
S
1
E
E
%
n
m
i
v
Ssdie v pspedinjstuu.
E
1*5=—BflMKaa		=%hhoh—~ i Najboljša in najsijgjunraejša prilika za štedenje!	:-«M-	 Ljudska posojilnica v Ljubljani je
	največja slovenska posojilnica in je
Ljudska posoiilnica o Ljubljani | Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo) | obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. Januarja 1923 po	imela koncem decembra 1921 nad
	HO milijonov kron hranilnih vlog H in nad 1,100.000 kron rezervnih 111 zakladov. — Posojila se dovoljujejo r
m- 5% J bpez odbitka rentnega in invalidnega davka. —■	m—i	—w		na osebni kredit (proti menici), na hi- J poteke in v tekočem računu. j
	=M—mm—— ——	=jl