SKUPSCINA OBClNE   „ LJUBL.IANA-SlSKA                  '
Izvršni svct
POROČILO 
o izvajanju Dogovora o uresničevanju 
družbene usmeritve razporejanja 
dohodka v letu 1984 v občini 
Ljubljana-Šiška
I. Vscbina in načt-la dogovora
Izvršni .¦•veti skupščin občin so se zavezali. da bodo cib zaključnem računu za leto 1984 ugotovili. kako so organizacije združenega dela in delovne skupnosti iz-vajale usmeritve Resolucije in Dogovora o uresničeva-nju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.
Po usmeritvah Resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v SR Sloveniji v letu 1984. na.j bi sredstva za bruto osebne dohodke in srerlstva za skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela v globalu naraščala za 20 % počasneje od rasti dohodka. Raven in rast sredstev za osebne dohodke v posameznih organizacijah združenega dela in \- gospodarstvu pa naj bi bila odvisna od dosežene in j'nvečane proizvodnje. produktivnosti dela, bol.jše ekonomije dela in sredste\'. izvoznih rezultatov na konvertibilnem- področju in cd drugih kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja. S tem bodo reprodukci.jska si-edstva ob hitrejši rasti amortizacije naraščala hitreje od rasti dohodka. akumulacija organizaci.j združenega dela pa bn ohranila delož v dnhodku iz leta 1983.
Delavci v organizacijah združenega dela izven ma-terialne proizvodnje razporejajo sredstva za OD in skupno porabo na osnovi planiranih in doseženih bolj-ših rezultatov dela in poslovanja — njihovo gibanje naj bo skladno z gibanjem OD v gospcdarstvu v ustrezni družbenopolitični skupnosti.
II. Izvajanje dogcvora v organizacijah združenega dela gospodarstva
V   organizacijah  združenega  dela  delavci  načrtujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v odvis-nosti   od   doseganja  delovnih   in   poslovnih   rezultatov. Obenem   oblikujejo   in   primerjajo   sredstva   v   okviru njihovih   dohodkovnih  in  institucionalnih   povezav  po enotnih kazalnikih, opredeljenih z Dogovorom  (fizična produktivnost  dela,   donosnost  uporabljenih   poslovnih sredstev, gospodarnost poslovanja, dohodek na delavca, izvozni rezultati na konvertibilno področje), in tudi po drugih kazalnikih, opredeljenih v samoupravnih sploš-nih aktih.
Pri povečanju dohodka gospodarstva za 65,9 % v pri-merjavi z letom 1983 so se v občini Ljubljana-Siška povečala sredstva za osebne dohodke in skupno porabo za 52,3 %. To predstavlja 20,4 % zaostajanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za rastjo do-hodka, kar je več kot je zahtevala resolucija za leto 1984.
Organizacije združenega dela so obračunale za 71,9 % več akumulacije kot leta 1983. Njen delež v dohodku se je povečal od 20,7 % v letu 1983 na 21,4 %. S tem presegamo resolucijsko zahtevo, da se delež akumula-cije v dohodku ne bi zmanjšal.
V  strukturi delitve čistega dohodka se je delež sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo znižal za 3,6 odstotne točke, to je od 43,1 % na 39,5 %.
V  letu 1984 je bilo v občini Ljubljana-Siška 24 orga-nizacij združenega dela, ki so prekoračile določila Do-govora o uresničevanju družbene usmeritve razporeja-nja   dohodka.   Organizacije  so   v   letu   1984   zmanjšale delež sredstev za akumulacijo v dohodku v primerjavi z letom 1983.
Pozvali smo vse organizacije združenega dela — prekoračitelje —, naj v skladu z Metodologijo za spremljanje izvajanja Dogovora o uresničevanju druž-bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984, pi-rmeno obrazložijo odstopanja od izpolnjevanja določil Dogovora. Obrazložitve smo po vzrokih grupirali v na-dednje skupine:
1.  V skladu s 3. členom Dogovora, ki določa, da de-lavci   v   temeljnih   organizacijah   združenega   dela,   ki jmajo  v  svojih   samoupravnih  splošnih   aktih   oprede-Ijeno usklajevanje delitvenih razmerij  in izvoznih re-zultatov  na ravni  delovne in sestavljene organizacije, delovni    organizaciji    Mercator    Hoteli-Gostinstvo    in Mercator  Tehna,   TOZD   Spectrum,   nista   kršili   Dogo-vcra.
2.  V skladu z  11. členom Dogovora (investicije, sta-tusne  spremembe,   raven   osebnih   dohodkov   glede  na podskupino    dejavnosti)    delovne   organizacije    Donit, Splošna   finomehanika,   Orbital   —   Coreal   ter   POZD Tiba, niso kršile določil Dogovora.
3.  V delovnih organizacijah Iskra Avtomatika, Avto-montaža,   Iskra   Siroka   potrošnja,   TOZD   TV   Pržan, Iskra Industrija baterij Zmaj, Fructal, TOZD Alko in POZD  Ofset so  upoštevali   določila  Resolucije,  saj   je rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za-ostajala za 20 % rastjo dohodka.
4.  Na osnovi primerjav svojih kazalnikov s povpreč-nimi kazalniki enake ali sorodne dejavncsti so boljše rezultate dosegli v Iskri Center za elektrooptiko, Slo-venijalesu,  Tovarni Sora in  Litostroju ter jih  zato ne moremo šteti za kršitelje.
5.  V Iskri, TOZD Montažno servisna organizacija so usklajevali delitvena razmerja na ravni delovne orga-nizacije Iskra Telematika, ki je v letu  1984 poslovala z izgubo in ima sedež v občini Kranj. Njihove rezul-tate bo obravnaval izvršni svet skupščine občine Kranj.
6.  Delovne   organizacije   Agrostroj,   ABC   Pomurka, DO   Drogerija,   Nivo   Celje,   TOZD   Projektinženiring, Standard operativa in Podjetje za elektrifikacijo prog do 20. 5. 1985 niso poslale obrazložitev.
7.  Delovne   organizacije   Dekorativna,   Integral,   DO LPP in Tiskarna Slovenija so razporedile preveč sred-
stev za osebne dohodke in vse navajajo približno ena-ke vzroke, ki nimajo opravičila v Dogovoru.
a)  Dekorativna navaja v obrazložitvi, da je presegla lasten planirani  fizični obseg proizvodnje za 10 %, za 13,7 %   višji  fizični  obseg proizvodnje kot v  letu  1983 in dvignila fizično produktivnost dela na delavca za 15 %. Ob tem se je znašla v neugodnih cenovnih škar-jah,  saj  so poslovni  stroški  porasli  za 104 %   (indeks 204), prodajne cene pa le za 46 %, ker so se cene nji-hovih proizvodov formirale prosto šele v zadnjem tri-mesečju   leta   1984,   kar  je  imelo  za  posledico   soraz-merno   nizko   rast   (38 %)   dohodka.   Organizacija   ne-nehno povečuje izvoz na konvertibilno področje (v letu 1984  za  16 %   fizično in  za 74 %   vrednostno)  napram letu 1983 ter je dosegla v letu 1984 3,945.000 S konver-tibilnega    izvoza    in    pozitivni    neto    devizni    efekt 1,166.000 S po podatkih Narodne banke SRS. Izvoz za-radi slabše doseženih cen  (glede na vloženo živo delo pri zahtevnejši obdelavi tkanin) ne daje ustreznih eko-nomskih efektov. Organizacija združenega dela je mo-rala zaščititi tudi življenjski standard svojih delavcev (povprečni   neto   OD   je   bil   v   11   mesecih   leta   1984 24.392 din, v celem letu pa 25.322 din) predvsem zaradi povečane produktivnosti dela.
b)   Integral DO LPP je v letu 1984 povečal fizični ob-seg svojih storitev v prometni  dejavnosti  za  17 %   ob 3 %  večjem številu delavcev. Zadrževanje cen prevoz-nih   tarif  ob  istočasni   inflaciji   stroškov  je  omogočilo rast dohodka le za 39 %. Delavci v tej delovni organi-zaciji   delajo   ponoči,   ob   riedeljah   in   praznikih,   kar vpliva   tudi   na   rast  razporejenih   osebnih   dohodkov. Delovna organizacija je dosegla v letu 1984 povprečni mesečni neto osebni dohodek 26.842 din na delavca, kar pomeni  zaostajanje tako  za republiškim in  občinskim povprečnim    osebnim    dohodkom.    Ob    tem    relativna vredncst OEebnih dohodkov delavcev v tej organizaciji stalno pada v primerjavi s panogo dejavnosti  (promet in  zveze)   in  s slovenskim  povprečjem.  Delovna  orga-nizacija je popravke osebnih dohodkov, ki so v bistvu povzročili prekoračitev, izvedla v zadnjih mesecih leta 1984.
c)  Tiskarna   Slovenija   je   v   letu   1984   konsolidirala svoje poslovanje in izvršila odpis proizvodov, ki so bili rezultat neuspelih poslovnih potez v preteklosti. To je obremenilo dohodek, ki je porasel le za 29 %. Ob tem so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo po-rasla za 30 %, delež sredstev za poslovni sklad v či-stem dohodku pa se je znižal za 1,4 %. V organizaciji združenega dela je še nekaj del in nalog, za katere je osebni dohodek praktično na ravni zajamčenega oseb-nega dohodka, ki pa se je v letu 1984 trikrat zvišal (od 9.530   na   15.000   din).   Ob   tem   so  se  povečanja   ravni osebnih dohodkov nanašala le na dela in naloge z naj-nižjo oceno, medtem ko so ostali osebni dohodki drugih delavcev  nespremenjeni.  Porušila so se vsa dotedanja razmerja v OZD, nastopila je čista uravnilovka in šele dvig vrednosti točke je omogočil vsaj delno vzpostavi-tev narušenih razmerij, ki so v decembru 1984 znašali 1 :3.1   (16.615 din najnižji OD in 52.732 din OD direk-torja). Organizacija proizvaja po naročilih, kar zahteva delo   v   podaljšanem   delovnem   času   in   večkrat   tudi nočno delo. Pri izvozu na konvertibilno pcdročje orga-nizacija združenega dela ne nastopa samostojno, tem-več v okviru večjih trgovsko-posredniških hiš, ki pa si svoj delež zagotovijo v obliki konstantne procentualne udeležbe in niso posebej zainteresirane za dohodkovno uspešnost proizvajalca. To se kaže tudi v podatku, da delovna   organizacija   pri   teh   poslih   doseže   le   47 % lastne cene.  Kljub temu se je konvertibilni  izvoz po-večal  od   11.838 S  v  letu   1983  na  33.185 S  v  letu   1984 (indeks 180).
III. Družbene dejavnosti
Po ugotovitvenem sklepu IS SML z dne 19. 3. 1985 je znašala stopnja rasti za razporejena sredstva za OD za leto 1984 55,2 % glede na razporejena sredstva za OD v letu 1983. Po podatkih SDK so v OZD družbenih de-javnosti v naši občini dosežene pri razporejenih sred-stvih naslednje stopnje:
—  razporejena sredstva za OD in skupno porabo     53,8
—  razporejena sredstva za OD                                   57,2
—  razporejena sredstva za skupno porabo                28,4
—  razporejena sredstva za OD na delavca               54,1
V globalu OZD družbenih dejavnosti niso presegle dovoljene stopnje 55,2.
Določila dogovora je prekoračilo 13 organizacij zdru-ženega dela. Vzroki so naslednji:
1.  Organizacije združenega dela so v letu 1984 opra-vile poračun za leto 1983 glede na kasneje razpoložljiva sredstva ali pa so v osebne dohodke prelile del sred-stev  skupne  porabe:   OS  O. Vrhunec,  OS  V. Vlahovič, OS I. Novak, OŠ H. Smrekar, OS F. Rozman, VZ F. Mil-činski,  VVZ  Koseze in  Glasbena  šola  F. Sturm.  Tak način poračuna je v skladu z Dogovorom.
2.  Na  nivoju  delovne organizacije usklajujejo  sred-stva  za  osebne  dohodke  in  skupno  porabo  naslednje OZD: Srednjetehnična šola TZ Litostroj, TZ Litostroj, TOZD Inštitut, UKC TOZD Bolnica dr. P. Držaja.
3.  V   skladu   z   doseženimi   poslovnimi   rezultati   ni kršitelj dogovora Institut za turbinske stroje, ki je pre-vzel metodologijo OZD s področja gospodarstva.
4.  Muzeju  revolucije,  je ustanovitelj,  tj.  IS SRS  do-volil  v  letu  1984  odpraviti  zaostajanje v  osebnih  do-hodkih za drugimi muzeji v Sloveniji.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška je po-ročilc obravnaval na 179. seji dne 20. 5. 1985 in sprejel naslednje sklepe:
1.  Izvršni svet ugotavlja, da gospodarstvo kot celota ni kršilo Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.
2.  Izvršni svet organizacij združenega dela, ki so na-vedene v poglavju II. tč. 1, 2. 3, 4 in 7 na osnovi preje-tih obrazložitev in z upoštevanjem kriterijev Dogovora, iz upravičenih razlogov kljub prekoračitvi ne proglaša za kršitelje Dogovora.
3.  Oceno  upravičenosti  prekoračitve v  Iskri,  TOZD Montažno  servisna  organizacija bo podal  izvršni  svet skupščine občine Kranj, ki je pristojen za presojo raz-porejanja dohodka v DO Iskra Telematika.
4.  Izvršni svet proglaša za kršitelje naslednje OZD: Agrostroj,   ABC  Pomurka,   DO   Drogerija,   Nivo  Celje, TOZD   Projektinženiring,   Standard   operativa   in   ŽG PEP, ker niso argumentirale svojih prekoračitev. Orga-nizacije združenega dela so dolžne preveč razporejena sredstva poračunati do 31. 12. 1985. Delavski sveti teh organizacij združenega dela morajo sprejeti sklep o po-računu  in  program  poračunavanja ter ga  posredovati Komiteju  za  družbeno  planiranje  in  gospcdarstvo  do 30. 6. 1985.
5.  Razporejanje sredstev za osebne dohodke in skup-no porabo je bilo v OZD družbenih dejavnosti v letu 1C84 v skladu z Dogovorom in ni kršiteljev dogovora.
Izvršni svst