k 27. V Gorici, dne 1. julija 1892. Tečaj IV. O V A r „Nova Soča" --t izhaja vsak petek o poldne in veljfi, s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemaua ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu. ,,Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. . (Izdaja za Gorico.) r Oznanila in „poslaniceu plačajo se zr petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 7 * n w n ,w ® n n n n Večkrat — po pog' črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pio-dajalnici Gv. Likarja in v tobakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče". — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. -k Rokopisi se ne vračajo. -J Katoliška shoda v Ijubljani in Uncu. Kakor smo že nekajkrat omenili v svojem listu, bo zadnje dni avgusta t. 1. prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. — V zadnji številki smo omenili poziv pripravljalnega odbora, kateri je priobčil „Slovenec“; pozneje so ga objavile tudi „Novice,“ iz katerih ga podajamo tudi svojim čitateljem. Poziv se glasi: ,,Slo venci! Izredni časi imajo izredne potrebe, katere zahtevajo izrednega, nenavadnega delovanja. Dandanes imamo take čase. Današnjo dobo smemo imenovati nekako pripravljanje na odločilni boj med Kristom in Antikristom, med načeli krščanskimi in protikrščanskimi. Nasprotniki-brez-verci dobro umevajo svojo nalogo. Marljivo se zbirajo, razumno se organizujejo in primerno si razdeljujejo delo. Vsled tega živahnega delovanja je njih moč velika. Večinoma povsod so si pridobili v svojo oblast vzgojo človeštva, zakonodajalne zbornice, časopisje, meč in denar. Dasi se nasledki brezverstva kažejo v nevabljivih žalostnih podobah ne le v duševnem, marveč vzlasti tudi v gmotnem oziru, vendar je človeštvo vzgojevano po brezverskih načelih duševno že tako onemoglo, da še vedno dere za njim v svoj — propad. Tej razjedajoči sili nasproti deluje že 19 vekov katoliška cerkev. In ko dandanes gleda te žalostne razmere, toži, kakor nekdaj Gospod, rekoč: „Množi-Zato eerkev fciiče na dejo vse svoje zveste: „Zbirajtese, družite se, delajta, da rešitp, kar je rešiti mogoče!" 'Tak* kliče Leon XIII., slavnovladajoči papež, . katoličane na delo. Med drugim priporoča jim y ta namen vzlasti katoliške shode, kjer se javno razodeva katoliška zavest, odkoder se katoliško prepričanje in delovanje tako vspešno razširja med ljudstva. Hvala Bogu, da med Slovenci brezverstvo nima onega pogubnega vpliva kakor drugod. A tajiti ne smemo in ne moremo, da tudi med Slovence sili hrezverski duh. Nevarnost je vedno večja, zato treba delovati o pravem času, da se poživlja in prenavlja tudi y prihodnje katoliško prepričanje in katoliško življenje v vseh slojih slovenskega ljudstva. Ta misel je rodila prepričanje, da je tudi za Slovence potreben katol. shod. — Ospovalni odbor, ki se je ustanovil v ta namen, dovršil je najpotrebnejše priprave in danes stopi pred Slovence ter jih vabi pa I. slovenski katoliški shod, ki se bo vršil v Ljubljani dne 30. in 31. avgusta t. 1. po točno določenem programu. Slovenci! I. slovenski katoliški shod v Ljubljani naj spri-čuje, da živi med nami še vedno isto katoliško prepričanje, s katerim se je naš narod odlikoval vsa stoletja, odkar je vstopil v katoliško cerkev. Ta shod naj bo svetu porok, da Slovenci tudi v sedanjih časih ostanemo zvesti načelom katoliške vere ter da smo pripravljeni vse storiti, da ta načela ostanejo v veljavi pri našem ljudstvu za vselej. V ta namen pa nam treba: Jasnosti o našili namenih in sredstvih. — Medsebojni razgovori umnih zbranih mož pa katoliškem shodu k temu gotovo mnogo pripomorejo. Treba nam je navdušenja za našo sveto stvar. In kaj naj nas bolj navdušuje, kakor v obilnem števjlu zbrani rojaki, ki so v svojem prepričanji in v svojih namenih vsi enega duha in enega srca, pripravljeni, da ponesejo seboj sklepe katoliškega shoda ter jih širijo in jim veljavo pridobivajo med drugimi svojimi rojaki! Treba nam je pred vsem jedinosti in složnega delovanja. — Qsnovalni odbor vabi zato vse Slovence na katoliški »hod ter bo še posebno povabil vse zakonodajalne zastopnike slovenskega 1 j u d s t v a. Za slogo na podlagi n ačel katoliške vere delovati, z a t o j e d i n o s t navduševati, to je posebno važen namen katoliškemu shodu. Najlppšp bi bil dosežen uametL I. slovenskemu katoliškemu sjjodu, k<> bi bila dosežena ta j edinost med Slovenci. Naj bi pač vsak zavedni Slovenec deloval na to, da se taka je-dino s t v s t v a vi in ohrani med Slovenci, ker le v tej jedinosti je mo-jgjoče y r e špici koristno delovati za naš naro d, le v tej jedinosti j e mogoče narodu slovenskemu ohraniti njegov narodni obstanek. Katoličani Slovenci! Pridite v obilnem številu na I. slovenski katoliški shod. Razpravljale se bodo na tem shodu stvari, ki zanimajo vsakega zavednega Slovenca. Kmet, rokodelec in delavec, prijatelj šole, vede in umetnosti, pospeševatelj poštenega tiska in katoliškega življenja, z besedo: vsak pravi prijatelj dušnega in gmotnega napredka med Slovenci našel bo na katoliškem shodu mnogo zanimn ega in koristnega. Katoliški Slovenci pokažimo na I. slovenskem katoliškem shodu, da smo in da vedno ostanemo zvesti sinovi svojemu Bogu in svojemu domu ter da hočemo, kakor to zahtevajo sedanje razmere, na podlagi načel naše katoliške vere, skupno in j e d n o t n o delovati za d u-ševni in gmotni napredek svojega ljublj enega naroda! “ * * * „Slovenski Narod" objavil je v svoji sobotni številki nekaj obširnih resolucij, katere imajo predložitti razni odseki shodu v poterjenje. Z začujenjem smo čitali celo vrsto velikih načrtov, katere naj bi izvršil katoliški shod, kakor da bi narod slovenski štel nekaj milijonov gmotno dobro utrjenih duš, med njimi nekaj požrtovalnih milijonarjev, kateri vsi bi stali pod zastavo ljubljanskih prirejalcev imenovanega shoda. Takoj pa nam je padlo v oči nekaj jako važnih predlogov, katerih v onih resolucijah ni najti. Zat6 nam je bilo jako tesno pri srcu, dokler nismo čitali v „Slovencu“ izjave, da obelodanjene resolucije so še le prvi osnutek! ne pa že gotove resolucije, ki pridejo pri shodu v razgovor. Prav je! Res, mnoge spremembe so potrebne pri obelodanjenih resolucijah! Ker pa več očij več vidi, treba je vsekakor, da se gotove resolucije objavijo vsaj 14 dnij pred shodom, ker bolje je, da se naši časopisi izjavijo o njih še pred shodom, ne pa da bi jih kri-, tikovali potem. Treba je dalje tudi to, da bo pri shodu mogel vsakdo govoriti o vseh točkah dnevnega reda, ne pa da bi se beseda kratila. Slišimo namreč govoriti, da se bo dovoljevala beseda le nekaterim že naprej določenim osebam. Skoro ne moremo verovati tej govorici, a zabeležiti jo moramo, da se reč pojasni še pred shodom, kajti beseda mora biti prosta vsakomur, kdor bo hotel govoriti. Seveda je treba že naprej zavarovati se proti vsakoršnim, dandanes preobičajnim insinuacijam, da govorniki proti eni ali drugi točki dnevnega reda ali pa proti kakej točki v resolucijah bodo delali opozicijo zaradi svojega brezverskega liberalizma ali pa celo iz sovraštva do katoliške cerkve. Vsakdo poslušaj glas vesti in spoštuj prepričanje drugih! To je najstanovitejša pot k toliko zaželje-nemu in neizogibno potrebnemu sporazum-ljenjenju med nami! * * * Zadnja „PIdinost“ je priobčila na prvem mestu naslednjo izjavo: Prejeli smo poziv pripravljalnega odbora za katoliški shod s prošnjo, da ga prijavimo. Shod se bobe vršil v Ljubljani koncem meseca avgusta. Z ozirom na ta poziv izjaviti nam je — v sporazumljenju s p r e d s edn iš t v o m političnega društva „Edinost“ ter po vestnem posvetovanju z nekaterimi razsodnimi možmi, vršivšem se v soboto dne 25. t. m. — nastopno: Kot verni sinovi sv. katoliške Cerkve pozdravljamo z veseljem vsak ukrep, ki utegne krepiti mej nami krščansko moralo. Zato bi tudi radi in z veseljem priobčili poziv na katoliški shod v Ljubljani. A za sedaj ne moremo storiti tega radi mnogih tehtnih pomislekov. Ti bi bili : Ker se bodo na shodu obravnavala tudi gospodarska in kulturna uprašanja , ki niso v neposredni zvezi z vero, a je oklic pisan tako na splošno, da ni moči razvideti iž njega, v katerem zmislu se bodo obravnavala taka uprašanja; ker so se z neke jako odlične strani katoliškemu shodu podtikali nameni, dija-metralno nasprotni ijašemu narodnemu programu; ker iz oklica ni razvidno, ali in v koliko se snovatelji katoliškega shoda iden-tifikujejo s to stranjo; ker ni razvidno iz oklica, ali se hoče v Ljubljani prirediti le kopija raznih nemških katoliških shodov, ali pa se bodo poštevali posebni narodno - p o 1 i-tiški oduošaji mej Slovenci, osobito ob periferiji; ker oklic sam povsem nedostatno omenja narodnega načela; in slednjič, ker iz oklica niti to ni razvidno, ali se hoče katoliški shod potezati za neodvisnost Cerkve in nje služabnikov od vladinih organov. To so pomisleki, ki so nas primorali, da otanemo v rezervi, dokler nam pripravljalni odbor ne dopošlje natančnega in avtentičnega programa. Ko dobimo ta program, priporočali bodemo drage volje vse ono, kar utegne pospeševati mej narodom slovenskim krščansko moralo ter zajedno utrjevati narodno zavest; a tudi zavračali bodemo odkritosrčno, ako bi pri kateri-koli točki zapazili, da se hoče po sili stlačiti v nekako nasprotstvo krščansko-katoliško mišljenje z narodno samozavestjo. * * * Poročali smo že, da bo od 8. do 11. avgusta tretji splošni avstrijski katoliški shod v Linču. Tudi mi smo dobili spored tega shoda s prošnjo, naj bi glavne točke omenili v svojem listu. Prostor nam ne dopušča, da bi priobčali spored in razne druge določbe v doslovnem prevodu, glavne točke so pa naslednje: V pondeljek 8. avg. ob 7. zvečer se snidejo vsi došleci v „Volksfesthalle“ k skupnemu pozdravu;, shod se ta večer ustanovi. — Istega, dne bota imele svoji skupščini katoliška šolska družba in „Leo-Ge-seilschaft.41 V torek 9. avg. ob 8. zj. svečana sv. maša, od 9V2 do 1. pa prvo slavnostno zborovanje; od 3. do 6. pop. seje raznih odsekov; zvečer od 6 do 8V2 drugo slavn: zborovanje, potem pa koncert. — Istega popoldne bo imelo tudi katoliško vseučili-ško društvo svcjo glavno skupščino. V sredo 10. avg. od 8. do 10V2 seje odsekov, od 11. do 1. prva sklepalna skupščina, od 3. do 6. seje odsekov, od 6. do 81/, tretja slavnostna skupščina. V četrtek 11. avg. maša zadušnica za umrle člane prejšnjih katoliških shodov, od 9. do 11. seje odsekov, od 11. do 1. druga sklepalna skupščina, ob 8. slavnostna zaključna večerja. —• V petek 12. avg. izlet v Aussee. Glavni pogoji za ndeležitev so naslednji: Vabilnice se izdajajo le na določena imena; oglasiti seje treba za nje najdalje do 1. avg. „an das Local-Comite des III. allgem. osterr. Katholikentages in Linz". Vsak udeleženec plača 2 gld., ako želi dobiti tiskano poročilo o shodu pa 3 gld. Gospe kot poslušalke plačajo 2 gld. —• Kdor se hoče udeležiti izleta z zabavnim vlakom v Aussee, uazuani naj to pri ogla-silu; imč in naslov treba je natančno naznaniti. Udeležnino 3 ali 2 gld. ter 2 gld. za konečni slavnostni obed treba je poslati po nakaznici. Kdor si hoče zagotoviti stanovanje, naznani naj to z oglasilom vred. Z dežele, 27. junija. (Šolski otroci pri godcih in plesu.) —- To je šolskim, otrokom vselej bilo in bo strogo prepovedano; ministerstvo za bogočastje in nauk to,zopet ponavlja z ukazom od dne 20. j,ul, 1887. na vse šolske oblasti, s katerim je šolskim otrokom strogo prepovedano: 1. beračiti, 2. zahajati v krčme, 3. hoditi k javnim komedijam in veselicam, 4. biti navzočim pri godbah in plesih, 5. kaditi in prodajati to ali uno (krošnjariti) 6. keglje postavljati na kegljiščih. To vse je ojstro prepovedano; kazen ne zadene le otrok, temuč in velikoveč sta-riše same. Ta ukaz se na sploh po možno- sti spolnuje in hvalevredno se šolska vodstva s častito duhovščino prizadevajo, varovati nedolžno mladež kuge javnih plesov in vsestranskega pohujšanja, ki ga veselice napravljajo. Toda v nekaterih občinah — žalibog! — se vse premalo na to gleda; otroci zahajajo na plesišča v polnem številu, in celč po noči. Je-li to prav? Kaj ima opraviti nedolžna mladina na plesiščih? sliši li tam kaj dobrega, vidi kaj lepega? In sem ter tj e celo sekirice piskačem drže! — Ni čudo, da se nam očita, da surovost in razuzdanost mladine čedalje bolj raste. Zakaj se ministerski ukaz povsod ne spolnuje in potrebno ukrene v brarnbo ljube nedolžnosti, temveč, ker gre tako dobro na roko šoli in cerkvi?! — Dostavek uredništva. — Naš častiti gospod dopisnik govori s temi vrsticami prav iz sred vsakemu pametnemu človeku, ki ima smisl za nravno, dobro vzgojo naše mladine. Javni plesi so na vse strani le v kvar; o tem smo že mnogo govorili in bomo še svarili pred njimi mladino, stariše in oblastnije, ki jih dovoljujejo. Toda če jih že ne moremo odpraviti, zadovoljujmo se za zdaj vsaj s tem, kar ukazuje — poleg naše zdrave pameti! — tudi naučno ministerstvo, t. j.: otroci nimajo nič opravila na plesiščih! Stariši so tu v prvi vrsti poklicani, da store povsod svojo dolžnost ; ako pa tega ne znajo ali nočejo, onda treba poseči umes drugim činiteljem, ki imajo oblast in moč, da stariše z uspehom poučijo o njih roditeljski dolžnosti, katero imajo do svojih otrok. Bogu bodi potoženo, da uprav stariši v premnogih krajih delajo ovire tistim, ki se prizadevajo ohraniti mla-diuo pred pogubnimi uplivi javnih plesov na mladino! Iz Brd, 20. junija. (Tujke v slovenščini). — Gospod urednik! Vsi Vaši čita-telji Vam priznavajo, da se prizadevate pisati čisto In poljudno slovenščino, kakor naša vrla Družba sv. Molioija. V „Novi Soči" zapazimo jako malo tujk, kar je vredno velike pohvale. Kolik razloček je med pisavo „N. S.“ in kakega drugega slovenskega časopisa, vidi se posebno tedaj, ko „N. S." ponatisne kak članek iz drugih listov. To sem se prepričal iz članka o uravnavi vrednote, ki je bil ponatisnen i/. slovenskega dnevnika. Tamkaj sem čital med drugimi naslednje izraze: stabilizovati ažijo, eksport, reforma valute, cirkulacija not, emisije not, produkcija, regulirati reke, apelovati na srca, objekt, interesi, komplikovani problemi, pradukt, konsekvencije, deviza, solidarnost, itd. itd. Ali se ne da večina takih izrazov prav lepč povedati v slovenščini?! Kako naj ume tško pisavo priprost čitatelj, ki ni obiskoval latinskih šol? Prepričan sem, da slovenske izraze umela bi ogromna večina. Proč torej s takim tujim blagom! Čistimo jezik pred tujo šaro, katere nam prav nič treba ni! Gospodje prestavljalci nemških spisov naj se nekoliko bolje potrudijo, da prevedejo tudi one tujke, brez katerih nemščina ne more biti, slovenščina pa prav lahko in dobro izhaja. Le prvič je treba nekoliko več truda, potem je lože. Nekateri naši časopisi pišejo včasih strašen jezik, namešan z nepotrebnimi tujkami. Te dni sem čital v slovenskem časopisu besede: divergenca, kompozicija, racijonelno, dirigent, muzika, element, debata, plenarna seja, katastrofa, obskuren, itd. itd. Menim, da slovenščina prav lahko izhaja brez takih tujk; še lepša in umljivejša bi bila ž njih slovenskimi namestnicami. Ogibajmo se torej tujk kolikor mogoče, ker ni nam jih potreba !! S tem postane naš jezik bolj domač in blagoglasen. Iz Lokarea pri Ajdovščini, 22. junija. — Že dolgo časa nisem čital nikake vesti, iz našega podgorskega kraja v cenjeni „Novi Soči“. Evo ta mali dopisič. (S takimi kratkimi dopisi nam vedno jako ustrežete, Uredn.) V nedeljo 19. jnnija imelo je naše „Rokodelsko podporno društvo" svoj letni občni zbor. Društvo posluje prav dobro za naše razmere. Predsednikom je bil zopet enoglasno izvoljen gosp. Fran. Rebek. — To društvo je jako potrebno in vsega pri- poročila vredno. Želeti bi bilo, da bi vsak rokodelec postal njegov ud. V zadnjem času so začele pri nas krčne jako napredovati ter rasti, kakor gobe po dežju. Ni dolgo temu, ko so bile sam6 tri, a zdaj jih imamo že šest. Mi se ne veselimo takih napredkov! Posebno neka krčma na spodnjem koncu vasi nas nič kaj ne veseli; vzdržuje jo neka ženska, ki je rojena v Gorici, njeni stariši so bili Slovenci, pa ona je na to pozabila. V njeno krčmo zahajajo vsi tisti, ki so kdaj slišali kako furlansko besedo ter furlanijo, da človeka ušesa bole, ako jih mora poslušati. — Ako hoče krčmarica živeti med nami, govori naj naš jezik! Posebno pa treba grajati tiste, ki ji dajejo potuho s tem, da ž njo furlanski govorijo. Politični razgled Cesar v Brnu. — V nedeljo do sp°l je cesar v Brno in bil sijajno vsprejet. Nemški reditelji slavnosti in mestni magistrat, na čelu mit župan, storili, to vse\karkoli mogoče, ila bi predstavili cesarju Brno kot nemško mesto. Na balkonu češkega „ Narodnega doma* bili so obešeni in primerno okrašeni grbi Češlce, Morave in Slezije. Policijski ravnatelj ukazal je odpraviti te grbe in ker se to ni zgodilo, poslal tri redarje, da so grbe šiloma sneli. Razburjenost bila je velika. Občinstvo hotelo je vsled tega odstraniti sploh vse dekoracije in zastave, kar sta zapreČila dva dež. poslanca češka. Ker tudi namestništvo ni hotelo razveljaviti policijske odredbe, oglasilo je društveno predsedstvo utolc do ministerstva. Vsled te zaplembe se cela vrsta čeških društev demonstrativno ni udeležila bakljade. Zvečer priredili so nepoznani ljudji ministru Pražaku malo čudno ovacijo, kričali so namreč pred njegovo hišo „ Pereat izdajalec češkega naroda in češkega državnega prava.“ Zopet Himna rk. — Pred svojim odhodom z Dunaja povabil je Bistnark urednika „Ar. fr. Pr. “ dr. Moriča Benedikta na političen pogovor. Dozdevno nameraval ga je samo prositi, naj priobči v „ Neue jr. Presseu njegovo zahvalo za častni vzprejetn na Dunaju, a zasukal je govor na politično stran in povedal gostu marsikaj zanimivega in sicer z vso njemu lastno brezozirnostjo. Vodilna misel njegovemu pripovedovanju je bila ta, da je Nemčija zašla na kriva pota in izgubila veliko svoje veljave in svojega upliva, odkar vodijo politiko nespretne roke. Med Nemci vzbudila je ta izjava silno živahnost. „Freisinnige Zeitungu očitajo Bismarkn, da je s tem govorom sramotil in izdal domovino svojo, ter pravi, da je to storil „in greistnhafter Gesclncdtzigkeitu, ker ne more več jasno misliti. Kako sodijo Bis-marka na Dunaju vidi se iz tega, kar je Bi$-mark sum povedal v Monakovu. Še p redno je Bismark šel na Dunaj, prosil je avdijencije pri našem cesarju in sicer uradnim potem. Začetkoma se je kazalo, da ga cesar vzprejme, o komaj je prišel Bismark m Dunaj, naznanilo se mu je, da ga cesar noče vzprejeti. Bistnark sodi, da se je to zgodilo na željo visokih be-rolinskih krogov. Him in Jierolin. — Kralj Umberto ostavil je nemška tla, berolinski listi pa premlevajo že vedno pomen njegovega obiska ter komtatujejo složno, du, se je mej državnim kamelarjem Caprivijem in italijanskim ministrom zunanjih reČij Brinom doseglo popolno aporazmuljenje v vseh važnejših uprašanjih. (Jujejo se pa še drugi glasi. „ RSpubliqe Fran-caiseu pravi, da ljubeznivi vzprejem v Berolinu ni nikakeršen dokaz za nerazrušno zvezo. Kralj Umberto ni prišel iskat ljubeznivostij, ampak denarjev, nemški bankirji pa niso hoteli poseči v svoje žepe; kralj Umberto in cesar Viljem sta se razšla z zavestjo, da se osebno ljubita, da pa politično ne moreta drug za drugega ničesar storiti. — Rimski nDirittou javlja, da sta se Caprivi in Brin pogovorila o vseh važnih in nevažnih uprašanjih, le jed-nega nista omenila — italijanske vojske, ki prav vsled trojne zveze nalaga deželi neznosnih bremen. vDirittu“ je to všeč, češ, Brin ume zastopati koristi svoje domovine, pa to ni nikalcšen uzrok za veselje. Če sta se Caprivi in Brin domenila v vseh političnih uprašanjih, morala bi se gotovo tudi dotakniti tiste reči, ki je živ dokaz, da obstoji nemško-italijanska zveza — vojske. francoski protisemiti. — Na Francoskem je le malo Židov, k večjemu kakih 50.000, a ti so sami bogati in mogočni[ ljudje. Vsi se grejejo ob Rotschildovem solncu. Židovski upliv na vse javne posle, na politiko, zakonodaji* itd. preseda že davno vsem pravim rodoljubom. Zaradi tega začela »e je velika proti-semitska agitacija, katera je silno narastla. Novinar Drumout postavil se jej je na čelo. Ko je bilo pred kratkim v narodni zbornici osvetovanje o obnovitvi pogodbe s francosko anko, dolžil je Drumout v svojem listu dotiž-nega poročevalca Burdeau - a, da je dobil poročilo Se qotovo od Rotschilda. Burdeau je toiil in Drumont je bil obsojen v strahovito globo. Iz tega rodila se je potem huda polemika, pro-tisemitje začeli so napadati tudi židovske častnike, vsled Česar je bila v Parizu kar cela prsta dvobojev; neki marki Moris ustrelil je pri tem kapitana Maherja. Vsled tega je židovski svet silno vznemirjen in kriči na vse grlo. Zidovski listi predstavljajo svetu francoske pro-iisemite kot osamljene kričače, kar pa nikakor ni res. Velikanska večina meščanstva je odločno protižidovska. Ko se je pred kratkim omožila hči Rotschildova, napadli so pobalini pariški svate in je obmetavali z gnilimi jajci, meščani pa so gledali in se smejali. Lepo to sicer ni, a pomenljivo. Razne notranje novice. — Rumunci skličejo velik shod v Kološraru, da se zjedinijo in določijo, kakii jim je postopati vsled spremenjenega političnega položaja po ponesrečeni dunajski deputaciji. — Dr. Smol k a, sivolasi predsednik poslanske zbornice, šel je na odpust. — Iz Zagreba brzo-javljala so „N. fr. Pr.“, da ban predloži saboru osnovo zakona, po katerem se jugoslovanska akademija premeni v „kraljevsko h rvatsko akademijo ved.“ — Dr. Ed v. Ilerbst, znani prvak liberalcev in bivši minister je umrl. Mož je bil odločen nasprotnik Slovanstva. — Domače in razne novice Društvenikom „Slov. braln. in podpornega društva v Gorici" se naznanja, da bodo tudi zanaprej poslovali poverjeniki gg. Koršič, Cvetrežnik in Lodatti, katerim naj se izročajo tednine in drugi doneski, katere potrde v knjižicah. — Starim podpornim udom vedno bolj poteka čas, v katerem morejo poravnati svoje zadeve; kdor hoče ostati ud novega društva, naj pohiti. — Pa tudi bralni udje so jako zastali s svojimi mesečninami. Želeti bi bilo, ako bi čim prej poravnali svoje dolžnosti do društva. Goriška gimnazija je končala učeraj svoje šolsko leto; do 15. t. m. dokončajo tudi zrelostni izpiti. — Na začetku šolskega leta je štela 430 učencev; med letom so pristopili 3, izstopilo jih je 44, tako da jili je koncem leta ostalo še 389 (lani 383). 97 uč. je bilo iz Gorice, 246 iz naše dežele, iz drugih avstr, dežel 38, z Ogerskega 4, iz inozemstva 4. — Po narodnosti je bilo 160 Slovenccev, 169 Italijnnov in 60 Nemcev. (Lani je bilo 163 Slov. iu .155 Ital.! Ali pojdemo rakovo pot?!) — Po veri 367 katolikov, 9 protestantov in 13 Židov. — Stariši od 154 uč. stanujejo v Gorici. Odličnjakov jebilo33, prvi red je dobilo 58, tretji pa 17 uč. Uspeh je nekoliko ugodnejši od lani, kajti bilo je le 25 odličnjakov, drugi red je dobilo 61, tretji pa 21 uč. Gimnazijsko poročilo obsega na prvih 46 straneh učeno razpravo gosp. prof. Ant. Šantel - a „ Allgemeines und Specielles zur Methodik des Gymnasialunterrichtes.“ Veleučeni g. profesor nam podaja iz bogatega zaklada obširnega svojega znanja ter iz s^oje dvajsetletne šolske skušnje mnogo zlatih navodil, kak bi moral biti v obte pouk, a posebej še v matematiki, fiziki ter logiki, da bi bil čim uspešnejši za učence in za učitelje. Izvrstno to razpravo morali bi čitati z najvejčo pazljivostjo ne le vsi dijaki in učitelji, temveč tudi vsi oni, ki se zanimajo za razvoj našega šolstva in kojim je na srcu blagor naše učeče se mladine. — O realki bomo poročali v prihodnji številki. Odličnjaki. — Kakor druga leta, tako tudi letos zabeležimo imena tistih slovenskih srednješolcev, ki so z odliko dokončali šol sko leto. Ti odličnjaki so med gimnazijalci: Prvošolci: Ivančič Jos. s Kamnega pri Kobaridu, Lecker Rudolf iz Bolca, Malnič Franc iz Ročinja, Natlačen Peter iz Majnič in Tabaj Ivau iz Št. Andreža; drugošolci: Božič Izajija iz Klavž, Podgornik Karol iz Čepovana, Potočnik Ivan iz Ljubljane in Vales Alfonz iz Gabrij; tretjeSol-c a Knez Anton s Srpenice in Pirjevec Ivan iz Sela; četrtošolca Simčič Jos. iz Imenj in Srebernič Jos. iz Solkana; sed-m o š o 1 c a Pregelj Štefan iz Loma in Set-ničar Franc iz Ajdovščine; osmošolec Čubej Alojz. Vseh je 16, Italijanov in Nemcev pa 18; v primeri » številom učencev je med Slovenci več odličnjakov t. j. od 160 učeueev jih je 16, dočim jih je med 229 Ital. in Nem. 18. — V tem oziru delajo nam torej naši gimnazijalci vso čast, Le tako naprej! Slovenci moremo le s pridnostjo in z zmožno-stimi doseči kaj boljega v javnem življenju, drugi pa imajo v vseh kotih premnogo stricev in nuncev, ki potiskajo svoje ljubljenčke naprej do raznih častij in dobrega kruha. Zato, mladina, uči se in zbiraj si duševnih zakladov, s katerimi boš mogla vsaj deloma kljubovati nezdravim odnošajem, v kakoršnih žalibog živimo. S tem boš koristila sebi in domovini, ki veliko upa in pričakuje od tebe. Poleg pridnosti v svojih naukih ne pozabi pa tudi na to, da domovina potrebuje značajnih mož, ki lahko vsakomur mirnim čelom gledajo v obraz. Rasti torej tudi v krepostih in lepih čednostih, ki dičijo posameznike in cele narode, da ti bomo mogli o svojem času veselo iu s ponosom vsklikniti: Ti učen6st s krep6stjo drfiži, Kot solnce strinja luč in moč, S tem domovini zv6sto služi, Nevtrudna zA njo dan in noč. U srca ljubljenih rojakov Sej s6me plemenitih rož, Da bomo narod poštenjakov, Da bomo narod vrlih mo£. Tombola v Gorici. — Po navadi drugih let bila je tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla javna tombola na Travniku; čisti dobiček je namenjen za mestno sirotišče. — Toda vsaj pri takih prilikah morali bi naši Lahi, ki imajo vse take reči v svojih rokah, pokazati nekoliko nepristranosti, ne pa svojo n&rodno zagrizenost. Gotovo je tri četrtine igralcev Slovencev iz mesta in vse okolice, a številke še kličejo le v italijanskem jeziku. Slovenci sinejo prinesti denar v Gorico, smejo v slovenskem jeziku kupiti tombolne listke, itd. ne da bi kaj trpelo „italijanstvo“ naše „Monticelle“, a številke se ne smejo klicati tudi v slovenščini, ne, tega pa ne, ker s tem bi bilo pri kraju s tistim piškavim „italijanstvom.“ Treba je, da si Slovenci k srcu vzamemo to preziranje ter po tem uravnamo svoje ravnanje. Za zgled naj služi ta-le slučaj: Učeraj je došel v naše uredništvo pri-prost Slovenec iz našega mesta ter izročil nam 40 kr. za Slogine učne zavode, ker letos ni kupil običajnih tombolnih listkov. Dejal je, da je bil prepričan, da bodo tudi letos klicali številke le v italijanščini, a če oni naš jezik prezirajo, naj tudi naših de narcev n»štejejo.Nam sezdi.da je mož prav sto ril! Klin zbijajmo s klinom! Ne dajajmo niti novčiča tudi za dobrodelne namene, ako se pri tem prezira naša narodnost! — Treba bo, da se za prihoduje leto oživi primerna agitacija v okolici, da se nihče zavednih naših rojakov ne udeleži tombole, ako ne dobimo zagotovila, da se bodo številke klicale tudi v slovenskem jeziku. Zlasti pa bo treba delovati na to, da se nihče ne udeleži ljudske veselice, katero prireja potem mestna godba. Prirejati bo treba kake druge zabave v primerno nadomestilo. Od druge strani smo prejeli 80 kr. za „Slogine zavode iz enakega uzroka. „Corriere“ ima pri vseh naših uradih zanesljive poročevalce, ki ga obvestijo o vsem, kar je drugim meščanom prikrito. —-Tak6 je dobil ta teden z magistrata poročilo, da je magistrat zavrnil neko prošnjo „presentatogli dal famoso maestro di Val di Rose“ (g. učitelju Domenisu), ker je bila spisana v slovenskem jeziku. Ker je „Corriere“ slišal dobro zvoniti ono, kar njemu ugaja, dovoljeno bodi nam povedati ono, kar je lepo zamolčal. Ona uloga, katero je magistrat zavrnil, ker je bila slovenska, ni bila kaka prošnja, ampak uto k na velesi, deželni šolski svet proti odloku mestnega šolskega sveta, s katerim je bilo učitelju naloženo (kakor so pravili italijanski krogi goriški, ki so se s tem bahali), da mora vse notranje šolske spise spisovati v italijanskem jeziku. Ker je pa šola slovenska, v kateri se italijanščina ne poučuje, in ker morajo notranji in zunanji šolski posli soglašati, zat6 je voditelj (kolikor smo poizvedeli) podal utok proti ukazu mestnega šolskega sveta na dež šol. svet. In ta utok je magistrat zavrnil, ker je bil spisan v slov. jeziku! S k&ko pravico je to storil in kake uspehe je s tem dosegel, to se bo še le videlo. Mi smatramo to postopanje kot nov atentat mestne gospode na našo narodnost, da bi nam pa možakarji v mestni hiši tak6 brezozirno kratili n&rodne pravice, tega ne bomo mirno gledali. O, se že najdejo poti, po katerih se prej ali slej rešimo takih nasilstev. To je nov dokaz, kak6 dosledno nastopajo goriški Lahi sovražno stezo proti nam Slovencem. Posnemajmo jih tudi mi in organizujmo se! Deset let trdega narodnega boja, pa bomo imeli mir pred našimi sedanjimi tlačitelji. Rodoljubi na deželi, premišljujte o tem in sporočajte nam, kako bi se moglo vseh 150.000 Slovencev organizovati v eno samo bojno četo proti goriškim našim prijateljem! Na delo! Vojno nam napovedujejo. — Kdo? Naši italijanski someščani! V laških časopisih napada se dan za dnevom vse, kar je slovansko; ščuvajo se oblasti in italijanski prebivalci proti nam Slovencem, kedarkoli hočemo pokazati, svojo narodnost tudi na zunaj. — Cel6 nedolžni slovenski lepaki naših okoličanov silno bodejo v oči goriške napeteže. „Corriere“ v enomer zabavlja proti njim in poživlja mestno oblast, naj bi kar prepovedala slovenske lepake v Gorici. V enakem zrnislu se je oglasil tudi goriški dopisnik tržaškega nCittadina.“ — „Corrie-re“ se v svoji številki od torka zopet bavi s slovenskimi lepaki, češ, da niso drugega nego izzivanje in sramočenje italijanskega prebivalstva. Prostori, kjer se lepaki razobešajo, so bodisi mestni, bodisi zasebnikov; zat6 poživlja oboje, naj prepoved6 slovenske lepake. Reveži! Ali menite, da Slovenci nimajo hiš v Gorici? Povsod na najlepših krajih imajo Slovenci hiše. Le prepovejte, svobodno vam je, a kaj si bodete pomagali? Nič, prav nič! S takimi hujskarijami pa napovedujete 145.000 Sloveucem na Goriškem vojno, katere se mi nič ne plašimo, ker zmaga bo naša! Rojaki! Družimo se, složimo se, podpirajmo se drug drugega, bodimo vsi kot eden mož, in bodočnost v Gorici nam je zagotovljena. Treba bo, da se vsestranski organizujemo, tak6 dana sam mig iz Gorice bo cela dežela edina z nami v mestu. Takti je prav! — V nedeljo teden je bil javen ples v Sovodnjah. Fantje so pri- redili le italijanske lepake. Toda dan poprej jim je župan naznanil, da plesa ne bo, ako ne priredb tudi slovenskih lepakov. Na to so fantje naročili tudi slovenske lepake. Tako poroča „Cittadino“. Koliko je resnice na vsem tem, ne vemo. Rečemo pa: Prav je takd, ako je županstvo stopilo na noge ter odvrnilo od ovoje prijazne vasi sramoto, da zatajuje svojo narodnost pred svetom. Saj še tako vsi popotniki, ki se vozijo po železnici, menijo, da so na italijanskih tleh, ko jim sprevodnik naznanja postajo: Rubbia-Savogna, dočim sta Rubije in Sovodnje čisto slovenski vasi. — Prosimo vsa županstva v okolici, naj strogo pazijo na to, da so lepaki slovenski. Kdor Goričanov je ž« tako zagrizen, da bi vsled slov. lepakov ne šel v okolico, naj ostane pa doma, v okolici ga ni treba. Slovenske šole v Goriel. — Sinoči je imela sejo komisija, ki je določena za posvetovanje o prošnji slov. starišev. Navzoči so bili: župan, Venu ti, Verzegnassi, Nardini, prof. Culot, lavnatelj Hafner, dr. Rojic iu Obizzi. Seja je bila prav viharna, ker laški gospodje so kazali mrzlično nasprot-stvo našim pravičnim zahtevam. Dobro sta jih pobijala naša zastopnika dr. Rojic in Obizzi. Do kakega sklepa ni prišlo in — kakor je videti — tudi ne pride, ako ne poseže višja moč uvnes. Zastopnik vlade nadzornik Culot je skoro potegnil z magi-stratovci. Kaj več prihodnjič. Brežoziruost do Slovanov je pri naših nasprotnikih tako ukoreninjena, da presega že vse meje. — V torek je BCorriere“ poročal o samomorilcu v Pevmi ter potenj s polnim imenom naznanil nekega njegovega goriškega sorodnika, odličnega dostojanstvenika slovenskega rodu. Čemu je bilo to potrebno? Da, vemo zakaj „Corr“ tak6 počenja! — Uprašamo „Corr.“ urednico, kako bi bilo njej pri srcu takrat, ko so slovenski časopisi pri nekem žalostnem rodbinskem dogodku zamolčali njeno ime, ako bi bili enako brezozirno vrgli celo zadevo v javnost? Pa tudi še pri neki drugi priliki so slov. časopisi zamolčali im6 njene rodbine, kar je vedel takrat najbolje ceniti njen ljubeznivi sinko dr. Graziadio, ki je pa zdaj na take usluge že pozabil. — „Corr.“ pa gre vedno s polnimi imeni v javnost, ako le more kako grenko zasoliti temu ali onemu Slovencu! Pomilujemo! K posvetovanju o ustanovitvi konsum-nega društva za Gorico došlo je v sredo popoldne nad 50 gospodov iz Gorice in okolice. — Iz Rojana došlo je več gospodov od tamošnjega enakega društva, da so pojasnili namen in pomen konsumnih društev. Predsednikom posvetovanju je bil izvoljen g. Piščanec, ki je v obširnem govoru pojasnil zgodoviiio in sedanje ugodno stanje rojanskega konsumnega društva. Za njim sopo večkrat govorili A. Gabršček, gg.Urbančič, Klavžar in Piščanec, da ja bil pomen in namen nameravanega društva povsem jasen. Konečno so bili sprejeti predlogi : 1. Osnuje se y Gorici povsem samostalna trgovska zadruga, ki se trgovski in upravno za* veže z „Rojanskim posojilnim in konsum-nim društvom"; kupovala bo blago na debelo, posredovanjem imenovanega društva v Rojanu in od svojih udov na Goriškem. — 2. Deleži se odločijo na 30 gld., ki se plačajo naenkrat ali v 15 mesečnih obrokih po 2 gld. ali po 30 kr. na teden.— Izreče se želja, da bi se v bližnji prihodnosti osnovala skupna zadruga za trgovino na debelo med konsumnimi društvi na Slovenskem. Ti predlogi so bili sprejeti soglasno —Na predlog g. Klavžarja izvole se v os-novalni odbor naslednji gospodje : Berbuč Ivan, Batistič Ivan iz Vrtojbe, Drašček Peter, Drufa Ivan, pravnik Matej Fabjan, Gabršček Andrej, Klančič Anton, Kopač Jernej, Obizzi m. Anton, Makuc Karol, Savnik Anton iz Bilj. Ko je še gospod Klavžar zahvalil ro-janske gospode za prijazno sodelovanje pri tem važnem podjetju, zaključilo se je posvetovanje. — Gospodom iz Rojana tudi od naše strani presrčna zahvala ! Delajmo vstrajno za uresničenje prevažne naloge, katero smo si naložili. Gospodje odborniki so uljudno vabljeni v sobo pred čitaluično dvorano v nedeljo ob 11. dopoldne k posvetovanju in pretres sanju pravil. Drobne novice. — Nakaznice do 10 gld. bodo stale od danes naprej le 5 kr.; doslej se je moglo pošiljati za 5 kr. le zneske do 5 gld. — V Solkanu bo v kratkem tudi brzojavna postaja. — Obesil se je danes teden v Pevnji 44 letni Val. Kodermac, za-pustivši udovo in 4 otroke. Zdi se, da je bil pijan. — Neko udovo Resman našli so redarji v ponedeljek ob 2. popolnoči blizu pošte z gorečo svetilko v roki; revica je znorela. Odvedli so jo v bolnišnico. — Na železniškem tiru od Nabrežine proti Tržiču sta se odtrgala v soboto dva vozova od vlaka; to je že drugi tak slučaj v enem letu. — Nov vlak med Trstom iu Korminom vozi od danes naprej. Iz Kormina gre ob 8.10, iz Gorice pa ob 8.30 zjutraj in pride v Trst ob 10.07.; iz Trsta se vrne ob 6.50 zvečer; ta vlak ne gre na Nabrežino. — V Gorici se je osnovalo neko laško denarno društvo; ujeli so tudi več Slovencev. DA, mi smo vedno dobri le tam, kjer lahko kaj damo. Slovenci imamo svojo hranilnico iu posojilnico v Gorici! — V Trslu se je že vršila seja komisije za slov. šole. Dolo* čilo se je, naj bi se šola zidala pri Sv. Jakoba. Da bi se to čim prej zgodilo. — O uravnavi vrednote nam danes ni bilo mogoče govoriti, ker smo z gradivom preobloženi. — Utopil se je v torek neki deček iz Pod-gore blizu železniškega mosta. — Cinkvino pri tomboli 29. jun. je dobil solkanski mizar Ant. Gomišček, ki je takoi daroval 1 gld. za Slogine učne zavode Hvala mu! — „Slov. Jezu priredi 10. t. m. v Biljani cerkveno slavnost v čast sv. C. in M. In drugod? — V Trstu zbirajo za našo šolsko družbo ci-rilometodijski dar; naj bi se z enakimi darovi domislili rodoljubi po Goriškem tudi naših Sloginih zavodov! — Zavarovance prt „ Slavij! “ opozarjamo na današnji oglas, s katerim se jim naznanja, da je prevzel vrhui zastop goriški z današnjim dnevom zopet gosp. Gašpar Likar, trgovec v Semeniški ulici, kjer jim je jako priročno, da morejo vsak dan in kedarkoli opravljati svoje posle. Tržaškemu „MaUinu“ smo napravili za danes obširen članek, Kateri smo radi pre-obilega gradiva morali odložiti. Narodne slike. — Ako gremo po hišah slovenskih, opazimo mnogo in prav lepih slik tuje baze in tujega pomena — slovanskih pa nič ali le prav malo. To je hiba, katero treba poprayiti! Krasimo svoja stanovanja odslej le s slovanskimi izdelki, s slikami slovanskih umetnikov iz slovanskega življenja/ — V Zagrebu sta dve tvrdki, ki nas oskrbujete s takimi izdelki. Lani smo omenjali g. S. Kočondo, ki prodaja krasni sliki našega Vodnika in Strossma-yerja. Te dni pa obiskuje slov. rodbine g. K. Sever, zastopnik trgovine umetnim g. P. Nikoliča, ki ima veliko zbirko les krasnih slik iz našega jugoslovanskega življenja. Prav krasna je slika dr. Ant. Star-čeviča. Vsakdo naj si slike vsaj ogleda in naj si zapomni tvrdko, da si jih o primernem času, ko bo tako blago potreboval, lahko naroči. Osnovalnl odbor novopotrjenega feri-jalnega društva „Sava'* sprejema pričenši s 1. julijem t. 1. člane po določbi 4. dr. pr., ki slove: b.) Ustanovnik postane, kdor plača nakrat 10 gld. v društvene name. c.) Podpornik je vsakdo, kdor plača vsaj 2 gld. na leto v društvene namene, d.) Starešine so absolvovani slovenski velikošolci, ki plačajo 2 gld. na leto. e.) Redni člani morejo biti slovenski velikošolci za svojih ukov inabiiurijentje.*)Kdoi želi pristopiti društvu, naj blagovoli to javiti osnovalnemu odboru do 15. julija na Dunaj, pod naslovom: VIII Wickenburggasse 12; po 15. juliju 1892.. pa v Ljubljano. Na Dunaju, dne 30 juuija, 1892. Osnovalni odbor. Briška podružnica sv. Ciriia in Metoda bo imela svoj redni občni zbor dne 10. julija ob 5. uri popoldne v Biljani. Brž potem bo izredni občni zbor ^Slovenskega JezaM. K obilni udeležbi vabi uljudno — načelni štvo in odbor. Komenske okamenele ribe. — Apneni gkriljenee komenski (na Krasu) je že davno znan učenemu svetu po svojih krasnih oka-meninah. Dr. Gorjanovič-Kramberger, dopisujoči član jugoslovanske akademije v Magrebu, je obiskal v drugi polovici maja meseca t. 1. Trst in Gorico ter proučil zbirke krednih rib iz Komna. Potem je obiskal tudi glavna ležišča teh rib, namreč Komen, VoIčjFgrkd in Malidol ter si ogledal tamošnje apnenčeve plasti. V Trstu in Gorici so ga opozorili na slične okamenine iz gore Libanon in s Sv. Gore, posebno na sedaj še malo znano vrsto „Amipsis, Kuer/ Dr. Gor-janovid je dognal, da so temni kremeni v komenskem škriljencu „izvestno produkti podmorskih erupcij mulja (morskega proda). “ Uspehe svojih stratigrafičnih preiskovanj priobči dr. Gorjanovič v „Radu jugosl. akademije zbanostij" in sicer kot posebno delo % 10 — 14 tablami velike oblike. — Imeli smo priliko seznaniti se v Gorici z učenim gosp. profesorjem dr. Gorjanovičem in njegovo gospo soprogo ter občudovati njeguvo veliko in bogato znanje v omenjenej stroki kakor tudi zanimanje za vse odnošaje med Slovenci. Ljubljana naredila je pretekli teden v n&rodnem oziru velik korak naprej, kateri je oveselil vsakega rodoljubnega Slovenca. Na predlog g. Ivana Hribarja sklenil je namreč mestni zastop ljubljanski, da odpravi vse dosedanje dvojezične napise na ulicah ter jih namesti z novimi edino le slovenskimi napisi. Ravnatelj g. Senekovič je predlagal naj bi napisi tudi v prihodnje ostali dvojezični. Dobro gaje zavrnil g. Hribar rekoč, da Nemci in Lahi v drugih mestih nimajo nikakih ozirov do slovenskih manjšin, čemfi bi Ljubljana delala izjemo? Mi radostno odobrujemo ta odgovor g. H. ter se veselimo napredku, kateri naredi Ljubljana s tem, da bo že na zunaj kazala čisto slovensko lice. Zdaj naj Ljubljančanje dosledno delajo in vijejo dalje, dokler ne izginejo nemški napisi tudi s prodajaluic in raznih delavnic. Poleg tega je mestni zastop prekrstil več ulic in trgov. Ljubljana je dobila s tem Bklepom tudi Vodnikov trg, Kopitarjeve ulice, Prešernove ulice, Slomškove ulice, Jiu- *) O prispevkih rednih članov določa §. 8: c.) ,Vk redni član ima dolžnost, da plača na leto 1 gld. ndnine, na novo vstopivši razven tega *e 1 gld. vstopnine v druStveno glavnico. Na daljne doneske določa občni zbor. — Bedni član, ki si boi« naročiti čepico, naj to javi e mero vred. čičev trg, Metelkove ulice, Bleiweisov trg, Pogačarjev trg, itd. Cesta iz Gradišča do Tržaške ceste dobila je ime Erjavčeva cesta. Naprej! Propadanje trgovine v Trstu. — Je dno leto je komaj, odkar se je odpravila prosta luka v Trstu, a pokazalo se je, da so nasledki za mesto Trst jako nepovoljni. Skladišč je v mestu nenavadno mnogo praznih, ker še to malo trgovine, ker je je še ostalo, se zdaj osredotočuje v tako zvanem „porto franco". To pa je hud udarec za posestnike mestnih skladišč. Z bodočim avgustom ostane 637 skladišč praznih, od katerih se je plačevalo nad 400.000 gld. najemnine: poleg teh še 30 lesnih zalog, od katerih se je plačevalo nad 30.000 gld. Okoli 800.000 gld. zgubijo lastniki skladišč, kateri so morali znižati najemnino. Tako je obilo nad jeden milijon goldinarjev, ki ga zgube posestniki, primerno potem tudi država in mesto zaradi znižanih dohodkov. Položaj je opasea in treba bode izdatne pomoči! „S1. N.“ Iz Beneške Slovenije nam je došla pre-žalostna novica, daje v nedeljo dne 26. t. m. v Oboj či za Starogoro izdihnil svojo preblago dušo mladi duhovnik č. g. Anton Pavša, jeden med najboljšimi tamkajšnji rodoljubi. Umrl je za sušico Rodoljubni družini Pavševi naše odkritosrčno sožalje! Nekoliko živofco-pisnili črtic o blagem pokojniku podamo prihodnjič. — Beneška Slovenija je doživela s to smrtjo neznosen udarec, da po pravici z bridkostjo plaka na grobu vrlega svojega sina. Kaj je bil Pavša našemu ljudstvu na Beneškem, videli bomo v prihodnji številki. Za danes pa vsklikamo: Mir Tvoji plemeniti slovanski duši! Popravek. — Naše uredništvo je bilo parkrat v zmoti, ko je „novo goriško sina-gogo“ postavljalo v Nadškofovsko ulico št. 1. prvo nadstropje — v resnici pa biva tamkaj znani naš prijatelj odvetnik dr. Gra-ziadio Luzzatto. To našo zamenjavo pojasnil nam je dr. Graziadio z obširnim popravkom, ki po našem mnenju ni spisan v zmislu §. 19. tisk. zakona. Zato ga v celoti ne priobčimo v svojem listu, pač pa čisto radovoljno priobčujemo naslednji tudi le deloma bitstveni del doposlanega popravka: 1 Ni res, da je v prvem nadstropju hiše št 1. v Nadškofijski ulici uredništvo lista „Corriere“ in tudi ni res, da je tam sinagoga, mariveč ima uredništvo lista „Cor-riere“ svoj sedež v Nadškofijski ulici št. 7 I. nadstropje, in Sinagoga ima svoj sedež v „Via Ascoli11 st. 13.; v Nadškofijski ulici št. 1. prvo nadstropje pa je moja odvetniška pisaruica in moje zasebno stanovanje; v o-beh je samdjeden žid in ta sem j az; zraven tega pa so tu udje moje družine, moji uradniki in moji posli vsi katoliški, apostolj-ski rimski kristjani, kteri niso sposobni za sestavo sinagoge. 2. Ni res, da v 1. nadstropju hiše it. 1. Nadškofijske ulice ne poznajo resnice." Ako ta popravek dr. Gr. ne zadošča, naj pa toži in naj se proslavi z novimi lovorovimi venci v borbi peščice Jjudij, ki se zbirajo okoli njegove matere, „Corrierove“ urednice, proti poštenim in pravičnim težnjam slovenskega naroda na Goriškem. Naj bodo tisti Slovenci, ki doslej pridno zahajajo v njegovo pisarno, vsaj enkrat po njem samem prepričani, s k&ko gorečnostjo se dr. Graziadio loti vsake prilike, ako more na ta ali oni način priložiti trdo zaušnico onim možem, po katerih v bi bila naša narodna stvar oškodovana. Čujemo, da dr. Gr. nam v kratkem da tak dokaz in nadejamo se, da to — bo pomagalo............... Na dan s slovenskimi napisi! — Pod tem naslovom objavil je zadnji „Rodoljub“ naslednji članek: „Že večkrat poudarjal in dokazoval je „Rodoljub“, da smo Slovenci povsod in vselej premehki in prepopustljivi in da se le preradi klanjamo vsakemu tujemu uplivu. Odtod tudi prevzetnost in gospodarstvAželj-nost tujcev v naši slovenski domovini. Od cesarskih, deželnih in zasebnih uradov zan-tevarno jezikovne enakopravnosti, zahtevamo, da se činla in spoštuje naš jezik, v lastni hiši pa sami n emškutarimo. To je skeleča rana na našem narodnem telesu in tako rano treba brezozirno odkriti. V prvi vrsti mislimo danes na naš sicer vsega spoštovanja vredni trgovski in obrtnijski stan. Kdor je le količkaj potoval križam slovenske domovine, ta nam pritrdi, da naši trgovci nehotč in nevedoma dostikrat zanemarjajo svojo najskrotnnejšo na-narodno dolžnost. A tudi z obrtniki v premnogih krajih ni dosti boljše. Pridi kamorkoli v slovensko mesto ali trg, kjer o Nemcih ni ne duha ne sluha, povsod blišče ti nasproti nemški ali pa vsaj v prvi vrsti nemški napisi. *) Koliko je po deželi BGemischtwaar2nhandlung“, „Gasthaus-ov“, „ Tischlermeistrov“, „ Schuhmacherj^v “, in BSchneideijev“, ki celo leto ne skupijo nemškega groša! Ali ni to smešno in sramotno? N a j ve č j a s r a m o ta pa je, da prav središče Slovenije, naša bela Ljub jan a, daje vtem pogledu n aj slabši izgle d.**) Na prste *) Nekateri slov. trgi na Goriškem delajo v tem oziru častno izjemo, n. pr. Kobarid, kjer o nem-Skih napisih skoro niti sledu ni! Ured. **) Kar smo mi že večkrat s pomilovanjem poudarjali. Ured. obeh rok bi prav lahko prešteli tiste naše trgovce in obrtnike, ki so prepustili pri svojih napisih slovenščini ono odlično mesto, katero jej gre. O tem se vsakdo in vsak dan lahko prepriča. Potem pa zahtevamo, da naj bi tujci; prihajajoči k nam, piipo-znali našo domovino za slovensko deželo ! Tujci pa se nam, videči toliko nemških napisov, le smejejo, češ, saj je v Slovencih prav tako, kakor v Gradcu ali pa na Dunaju, saj Slovenci sami ne spoštujejo svojega jezika. — V tem oziru so naši ljubeznivi sosedje na Severju in jugu vse drugačni ljudje. V Trstu, kjer živi na tisoče Slovencev, ometavajo z blatom vsak slovenski napis; v Celovcu so se mestni očetje z vsemi štirimi branili slovenskega napisa naše družbe sv. Mohorja, rekoč, ba bi takšen napis kvaril nemški značaj mesta. Prav tako godi se slovenščini tudi po štajerskih mestih, kjer žive Slovenci, Slovenski znata Nemec in Lah le tedaj, kadar mu šteje Slovenec denar. Nauk iz teh razmer je jasen. Ako hočemo, da nas bodo spoštovali tujci, moramo jim najprej dokazati, da spoštujemo tudi sami sebe. Dajmo častno mesto svojemu jemu jeziku najprej sami in potem bomo lahko odločno zahtevali, da se da tako mesto naščini tudi pri uradih in uradnih napisih. Le kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti — ta zlati izrek velja tudi tu. Zategadelj sklicujemo se danes na rodo-ljubje naših trgovcev in obrtnikov — proseči in pa svareči! Nič naj se ne izgovarjajo, da bi bil slovenski napis na kvar njihovi kupčiji. To je prazna slama, kar dokazujejo najbolje oni vrli narodnjaki, ki so v svesti svoje dolžnosti že dali narodu, kar je narodovega. Ako pa dobra beseda ne bo pomagala, tedaj bomo pač prisiljeni s prstom pokazati na trgovce in obrtnike, ki so narodni le z jezikom, z dejanjem pa ne. In to jim bo gotovo več škodilo ! Tu gre za čast naroda, v to svrho pa ne smejo veljati malenkostni oziri. Zategadelj prosimo vse somišljenike in prijatelje, da nam pomagajo pri tem rodoljubnem delu. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna dalača! Raznoterosti Slovanske drobtine. — Spinčiieva zadeva se bo razpraljala. 8. t. m. pri državnem sodiščn. —? O liusiji izideta na jesen dve knjigi v italijanskem jeziku; piše jih profesor Josip Modrich, ki je mnogo potoval po Rusiji, katero imenuje „prvo deželo na svetu“, kateri bo posvečeno celo prihodnje stoletje. Rusija je država bodočnosti — Car ruski je dovolil, da se sinč izvažati žito iz Rusije, tar je bilo nekaj časa prepovedno. — Na dan sv. Alojzija piriredila je hrvaška mladina na Dunaju svečano pojedino v proslavo imendana prof. Vjekoslava Spinčida; udeležili so se je tudi mnogi drugi Slovani. Zastopniki raznih narodnostij napijali so hrabremu boritelju istrske raje. — Na Ruskem bo letos dobra letina, ako ne pride kaj nepričakovanega; posebno dobra bo na Kavkazu. Sicer pa tudi letos ni bilo tike sile, kakor so kvakali nemški židovski časnikarji._Te dni nam je pripovedoval neki Slovenec, ki je živel celo zimo na Ruskem, da je bilo res slabo za ne« katere kraje, a ne tako, kakor bi to bilo Nemcem ljubo. — Češka jubilejna razstava kaže po konečnem računu 12.275 gld. dobička; vrhu tega so ostala po-, slopja v vrednosti 671.094 gld., 12.393 gld. pa ja prevzel deželni kulturni svet. Tako ugodnega denarnega uspeha ni imela še nobena razstava v naši državi! — Drobiž. Na Kitajskem zičeli so zopet pre-ganiati misijonarje in kristijane. — Anarhist Rava* chol, morilec, ropar, slepar, ponarejalec denarja ter zločine.; najhujše vrste, o katerem smo že jjCvorili, bil je obsojen na smrt. —> Na Francoskem je - un.rl mož, ki je bil sedemkrat oženjen; zapustil je 18 otrok in 250 unukov. — V Jeruzalemu živi po najnovejšem štetju okoli 8000 katolikov. — V Palermu na uaškem živi človek, ki tehta 650 tuntov. — V beroliMkem muzeju kažejo moža, ki ima dva lepO izraščena nosova. — V Cikagu. (Amerika) dela pri zgradbah za svetovno razstavo 1. 1893. dan k dnevu nad 9000 ljudij^ To dokazuje, kak6 velikanska bo ta razstava. — Cikago, kjer živi mnogo Slovanov, je osmo največje mesto na svetu. — Na celem svetu živi po najnovejših poročili 1450 milijonov ljudij. — Na Bavarskem se je prikazala nova vrsta gosenic, ki žr6 in uničujejo deteljo; silno veliko jih je. Gosenice so črne, l'/a cm. dolge, gladke in gibčne. — V Belgiji je v nekaterih krajih zmrzovalo še okoli polovice junija. —» BUzu Pariza so trije delavci stavili, kdo popije največ vode; prvi spil jo 12 litrov, drugi 9, tretji 7; vsi trije so malo ur pozneje umrli. Tako so vsi trije enako stavo dobili! — Brezsrčna babica. — V Trstu zaprli so v torek 14 dnij 54 letno babico Katarino .Bergamasco Iz Gorice. Pripeljala se-je z jutranjim vlakom in prinesla saboj dva mesesa starega dečka, katerega jo hotela odložiti v Turkovi kampanji v Skočoli. Dve ženski sta jo zapazili in pozvali redarja, ki jo je prijel. Bergamasco pripeljala se je nalašč iz Gorice, da bi odložila dete, ker ji je bilo obljubljeno 140 gld. nagrade za to opravilo. Dete prenesli S6 v mestno bolnico, brezsrčno babico pa obdržali v zaporu. Državni bankovci iz 1.1882 vsprejemali so se samo še do 30. jun. pri c. kr. državni blagajnici na Dunaju, pri ogerski državni blagajni v Budimpešti in pri deželnih blagajnicah. Od 1. julija pa do zadnjega decembra 1893. 1. se bodo menjavali samo, če se vloži kolkovana prošnja na ministerstvo. Vitez Vesteneck, nekdanji okrajni glavar litijski in Kolovodja kranjskih nemškutarjev, kateri je bil potem sramotno iztiran iz državne službe, pogoljnfal je v Solnogradu nekaj sto goldinarjev. Sodnija ga je izpustila iz preiskovalnega zapora, ker so njegovi sorodniki zanj položili kavoijo; ko pa je prišel dan obravnave, ni bilo Vesteneoka blizu; hrabri vitez je — ušel, Bog v6 kam, Roparski napad. ~ Na binkoštno nedelj o popoludne prišel jo čedno' oblečen tujec k železniškemu pazniku Jarneju Berglezu, nastavljenemu blizu Poličan na Spodnjem Štajerskem1 Ponudil mu je lep nož za 40 kr., a ko je Bergles segel v žep in hotel tujcu odšteti zahtevane novce, prijel ga je ta za vrat in, pretč mu z odprtim nožem, odvel mu šiloma mošnjiček ter zbežal v bližnji gozd. Srčan mož- — Neki petletni dečko, Marka Jelen, padel je v Trstu v 18 metrov globok vodnjak. Utonil bi gotovo, da ni »a njim skočil delavec Alojzij Pečeta in ga, izvlekel s težko silo Živega iu ftepoikodovauega iz y»4ujaka. Strela ubila je v soboto 14 dnij v Ložnici pri Celju hlapca, ki je s svojim gospodarjem delal v nevihti na polju. Gospodar stal je sicer le nekoliko korakov od svojega hlapca, pa vender se mu ni nič zgodilo. Kako nam lastovke koristijo. — Važno je za kmetovalca, da pozna sovražnike in prijatelje svoje. Velika prijateljica mu je lastovka. Nastopne številke dokazujejo, koliko sovražnikov lastovka kmetovalcu pokončava. Dvojica lastovk leta 16 ur na dan, in vsaka lastovka donese mladičem hrane povprečno 20krat vsako uro, obe skupaj kakih 600krat vsak dan. Ker prinašata po 10 do 20 mrčesov, ugonobita jih obe 6400. Za svojo hrano potrebujeta stara dva 600 muh in mušic. Ena lastovičja družina pokonča torej na dan po 7000, na mesec po 210.000 škodljivih mrčesov. če stara dva potrebujeta prvi mesec, ko sta še sama, 30.000 mrčesov, ^potrebuje sedmoglava lastovičja družina celo poletje 576.000 mrčesov. Ce pride v kako vas le 100 lastovk, pou-žijejo s svojim zarodom vred vse poletje čez 57 milijonov mreesov. ~ V er falschte schwarze Sei de oin Miisterchen des Stoffos, von dom man kaufen urili, und die etwaige Verf&lachung tritt aofort zu Tage: Echte, rein geftirbte Seido kr&uaelt sofort zusammen, verl5acht bald und hinterlast wenig Asscho von ganz helibržiunlichor Farbo. - Ver-fiilschte Seide (die leicbt apeckig wird und brioht) brennt languam fort, namentlich glimmen die «8chussfaden» weitor (wonn sehr mit Farbstott’ ersehwert), und hinterlSsst eine dunkelbraune Asche, die aich im Gegenaatz zur echten Saide nicht krinselt sondern kriimmt. Zerdruckt man die Asche der echten Seide, so zerataubt sie, die der -verfalschten nicht. Die Seiden- Fabrick G. Heunebreg (K. u. K. Hoflief.), Zuriirh veraendet gern Muster von seinen echten Soidenstoffen an Jodormanu. und liefert einzelne Roben und ganze Stficke porto-uad zollfrei in\s Haua.___________________________4 ZAHVALA. V veliko tolažbo bilo mi je skazano sočutje milosrčnih Kobaridcev med boleznijo in smrtijo moje ljubljene matere Za to in pa za mnogobrojno spremstvo ostankov k večnemu počitku se presrčno zahvaljujem vsim, dsdbito pa preč. gosp. kaplanu Primožiču za tolažbo, ki jo je delil v smrtni bridkosti blagi pokojnici, ter gospema Miklavič, ki ste bile ob enem tudi meni v veliko tolažbo in podporo. Bog povrni stotero vsem!’ V imenu cele obitelji Marija Škrinjar, rojena Monfreda. lisce ib v Kamniku na Kranjskem (Postaja lokalne železnice Ljubljana - Kamnik) Zdravljenje po načinu Župnika KNEIPPA pod vodstvom specijalnega zdravnika, ki ima spričevalo sposobnosti od v. č. gosp. župnika Kneippa, pri katerem je dlje časa prakticiral in je potem skozi 2 leti vodil jako obiskaho zdravišče po Kneippovem sistemu, kjer je najboljše vspehe dosegel, kar kažejo mnoga zahvalna spričala. O zavodu in stanovanjih daje potrebna dotična pojasnila Vodstvo zdraviSfa. I I V i Lf j>e§rekn& 4?«štva počaščujejo se nažnAmti1'slavnemu občinstvu, da kakor doslej tak6 tudi zanaprej bodo vršila svojo stu&bo po taki zmernih cenah, da se ne boje' nikakega tekmovanja. Zdi se.jitn zategadel ‘prhnemo naznanjati,, da imajo svoja bivališča, kjer se izvč vse, kar treba, na naslednjih krajih: Stari trg št. O, Gosposka ulica št. 7, Stolni trg - Corte Cara-veggia št. 4, Za veliko vojaitaieo.št. 13. Povsod se dobi na izbiro blagd za mrtvaške prilike. Imajo I ■ tudi vedno v zalogi veliko rakev 'Ul iz kovine in iz lesa, orehovega in jelovega, po nizkih cenah. Dober zaslužek. Solidne in spretne zastopnike spre jema po vseh krajih neka banka za razprodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk pod jako ugodnimi pogoji. Le pri majhnem trudu more se zaslužiti 150 — 200 gld. Ponudbe pod znamko „Q. 18“ sprejema razpošiljalnica oglasov Danne-berg, Wien, Stadt, Kumpfgasse 7. Razprodaja finega in navadnega steklenega in porcelanastega blaga pod tvorniškimi cenami v Gorici na Travniku št. 8. F Weidlich. Ausverkauf in feinem und ordin&rem Glas uud Porzellan unttrden Fabrikspreisen aru gsosšen Platze N. 8. F. Weidlieh. Službe išče 32-leten mož, oženjen, najlepšega zadržanja, neo-madeževanega poštenja, slovenščini in nemščini vešč v govoru m pisavi; vešč v računstvu in knjigovodstvu. Želi primerne službe na Slovenskem, bodisi v pisarni, bodisi kakoršnega koli nadzorništva pri skladiščih ali drugih delih. — Natančneje se izvč pri uredništvu tega lista. Ker bode po mojem pokojnem soprogu Petru Potočniku njegov brat Feliks nadaljeval v Goric,i dosedanjo obrt kot izdelovalec in popravljalec orgelj, harmonijev ter ubiralec glasovirjev, priporočam ga sl. občinstvuprav toplo, keT je priden in dober mojster v svoji stroki. Eliza Potočnik udova. Anton Bortolotti kamnosek v ulici Treh Kraljev (Tre Re) št. 8 imS, vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne. Hiša gospfe Marije Brannitzer v Solkana pri cesti se prodi ali odd& ▼ najem. Hiša je pripravna za krčmo. Več pove podpisani Štefan Makuc v Pevmi. ^oooo®oooo^ Generalni zastop banke „ Slavije “ V LJUBLJANI naznanja, da je od 1. dne julija t. 1. nadalje prevzel vrhni zastop banke ..SIAVIJE" v Gorici, gospod Gašpar Likar, trgovec v Semeniškej ulici št. lO STAHO pogrebno društvo naznanja, daje izdatuo znižalo svoje cene in sicer: II. III IV. n IH- n Pogreb I. razreda gld. 240. — „ 140. -» 80. - » n rt 60. Voz I. razreda in kočija za duhovnika gld. 25. — „ II. * * 12- - „ IH- „ , «• - ' Rakve iz kovine, orehovega in jelovega lesu po nizkih cenah. živinski kugi, perečem u ognju pri prešitih, muham v hlevih, mrčesom vseh vrst, gnjilobi in odrevenmju lemi, hišnim in zidnim gobam, vlažnim zidovom, itd. itd. daje jedino le priznani najboljši Barthel-ov izvirni earbolineum ob enem najboldji in najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim d& 34 kmt teflo toi^žnost. 5 It po pošti til 150 100 U. tli 10'- na Dunaju« Strošek majhen — korist JOOOkralna. MIHAEL BABTHEL & Co. Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Mazzoli-ju p VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO vinarstvo m 2/2 PRATERSTRASSE 78. _ llustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrwat»kenv nemikem, Italijansk« slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj m frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje - pogoji so ugodni. -------- Cene so se znova znižale 11!______________ in moštarstvo mlatilnice, čistilne mline za žito, izbiralniee, rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a c i 1 n i c e za sadje, tlačilnice za grodje in vino, kakor tudi vsakovrstne druga maiine in ra^ni stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje Svi.sa.aj m In na dan gotovega zaslužka brez glavnice in ri/.ike ponujamo vsakemu, kdor ge hoče pacati Goldinarjev 5-10 » postavno’dovoljenimi srečkami in državnimi Ponudbe, pod naslovom „Srečke“^ej>ošnjati^Aiiuon^^^^^U(hiJ^Dam|' L ■ . papirji Wien, I., Kumpfgasse. SAUGOV SARGOV Kalodont Kaloioit imenuje ae pripoznan kot nei- ftlovenski zogibno SARG0V Kaloiont je kot neškodljiv od zdrav- niške oblasti preiskan SARGOV Kalodont je jako praktičen za potova- nje AROMATIČNO okrep- čnjoij SARGOV KaMont je že v domačih in tujih krajih z največini uspehom v rabi SARGOV je pri 'Ivoru in •plem- stva ter v navadnih hišah v rabi SARGOV izrečno zahtevati zaradi mnogih ponaredbe brez vrednosti. SARGOV Mn« »e dobi jpo 35. kos v vseh lekar-nah, Drogerij ia dimuicik _______________________Priznanja fas mn1v*^f*h krogov pridejana »o vsakemu kosu. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M, Obizzi v Gorici.