''AND NO. 9 St'e 62 S^tJ AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANbUAGf ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New \ ork, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSpringa Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND,, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 18, 1977 LETO LXXVHL Vol. LXXVIII Predsednik Ford predložil proračun Novi zvezni proračun predvi- Novi grobovi Barbara Bilicic Preteklo nedeljo je umrla na svojem domu na 1009 E. 63 St. 89 let stara Barbara Bilicic, ro-deva 44(1 bilijonov dolarjev jena Mihalič v vasi Mihalič, po-izdatkov, 7% več kot tekoči, sta Barilov'c na Hrvaškem, vdo- WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Gerald R. Ford je predložil, kot to zahteva zakon, včeraj Kongresu proračun za leto 1977-78. V njem predvideva 440 bilijonov dolarjev izdatkov in 393 bilijonov dohodkov. Primanjkljaj bi naj torej znašal 47 bilijonov, kc je leta 1975-76 znašal 73.7 bilijonov in. bo tekoči okoli 57.2 bilijonov, če se bodo seveda proračuna držali. Predlog novega zveznega proračuna bo brez dvoma spremenjen po volji Kongresa in delno po željah predsednika J. Carterja, kajti v ' eljavo bo stopil šele s prihodnjim oktobrom, kot to določa zakon. Glavni dohodek — 39% bo prišel v zvezno blagajno iz dohodninskega davka posameznikov, 297< bodo prinesli prispevki za Social Security, 13% dohodninski davki podjetij, 4% davek na prekomerne dobičke, 4% carine in drugo, 11% pa mislijo kriti s posojili. Največji izdatek — 38% predstavljajo pokojnine, zdravstvena in druga socialna -okriba, potem pride narodna obramba s 26%, na tretjem mestu so prispevki državam in mestom — 16% in šele na četrtem . stroški $vezne javne uprave — 13/<. ZA OSREDNJE VODSTVO AMATERSKEGA ŠPORTA WASHINGTON, D.C. — Po-sebna predsedniška komisija je v obsežni študiji predložila vrsto sprememb v organizaciji in vodenju ameterskega športa v ZDA. Med drugim naj bi ta dobil novo, osrednjo organizacijo, ameriški atleti pa naj bi dobili pravico sprejemati denar za priporočila in druge nešportne dejavnosti. Poročilo obsega dve knjigi s skupno 613 stranimi in je bilo predloženo predsedniku G. P-Fordu kot tudi izvoljenemu predsedniku Jimmyju Carterju. Njegove podrobnosti so bile objavljene in obrazložene na posebni tiskovni 'konferenci v New Yorku in v Los Angelesu. Obsežna študija predlaga nujne organizatorne in druge spremembe, ki naj omogočijo uspešno nastopanje ameriških atletov na mednarodnih prireditvah, zlasti tudi na olimpijskih igrah. --------------o----- Obdolžena vohunjenja v korist Sovjetije REDONDO BEACH, Kalif.— FBI je objavil, da sta bila prijeta in obtožena vohunjenja v korist Sovjetske zveze Ameri-kanca Christopher J. Boyce, zaposlen pri TRW Inc, in Andrew D. Lee, ki je od tega dobljene tajnosti predajal sovjetskim zastopnikom v Mexico City ju ali na Dunaju. -----o----- Sončna elektrarna WASHINGTON, D.C. -- Zvezna uprava ža raziskovanje in razvoj energije je objavila, da bo zgradila poskusno sončno e-lektrarno v Mohave puščavi, v Kaliforniji, ki bo predvidoma stala 100 milijonov dolarjev. Elektrarna bo zgrajena tako, da bodo velika zrcala osredotočala sončne žarke na kotel z vo- Savdska Arabija pribija SoifcliSSil S6 poviševalce cen olja va po 1. 1958 umrlem možu An-drewu, mati Mrs. Anna Thomas, Mrs. J. Blasoovic, Mrs. M. Prhne, Andrewa in Joa, 16-krat stara in 23-krat prastara mati. Pogreb bo iz Golubovega pogrebnega zavoda na Superior Avenue jutri, v sredo v cerkev sv. Pavla na E. 40i St., kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša, nato na pokopališče Dmžina bo hvaležna za darove cerkvi sv. Pavla ali dobrodelnim ustanovam v spomin pokojne namesto vencev k njeni krsti.' Frank Tušek V Mt. Sinai bolnišnici je umrl preteklo nedeljo Frank Tušek s 1162 E. 61 St., rojen v Gabru v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA leta 1920, zaposlen kot preddelavec v A&P skladišču, mož Anne, roj. Papesh, oče Al-| berta in Franka, 9-krat stari oče. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri fari Sv. Vida. Pogreb bo v četrtek ob 10. iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Joseph A. Stucki V nedeljo je nenadno umrl v Geauga Community bolnišnici 63 let stari Joseph A. Stucki s 1044 Pine Gale Dr. v Chardonu, mož Sophie, roj. Špeh, oče Daniela, Lucille Nixon, stari oče Andrewa Nixona, brat Elsie Milette, Catherine .Smith (Fla.), Geraldine Cannoh (Tex.). Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil lastnik St. .ClaiV Auto Parts in Simplex Auto Parts na E. 100 St. in St. Clair Avenue. Bil je delno upokojen ih je delal za McDonalds fingine & Transmission Co. Pogreb bo jutri, v sredo h Zokrajškovega pogrebnega zaveda v cerkev sv. Križa ob 10. dopoldne, hato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen, danes popoldne ob dveh. John J. Okowitz V Sunhy Acres bolnišnici je umrl pretekli petek 67 let stari John J. Okowitz s 1087 Addison Rd., rojen v Burgerstownu, Pa., zaposlen pri Parker Hannifan kot tehtar, vdovec po pok. Ruth, očim Noreen Skully, Ruth Ristl, brat Rudy j a (Pa.), Christine Sinan (Pa.), Ann Komitski (Slovan, Pa.), Josie (Fla.), pok.. Franka, pok. Rose. Pogreb je danes ob desetih iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo Donald E. Gerrick Včeraj je umrl na syojem domu na 15312 Lake Shore Blvd. 60 let stari Donald E. Gerrick, rojen v Brooku, Ind., od koder je prišel v Cleveland leta 1955 in bil zaposlen skozi 25 let kot stavbni mizar, pa šel leta 1975 v pokoj zaradi nesposobnosti za delo, mož Anne, roj. Femec, oče Mrs. Louis (Sharon) Ferrard, Paula in Terry, 6-krat stari oče. Pokojnik je bil član Collinwood Christian Church, kjer je bil 5 let v njeni upravi in kot dijakom Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 10. na Whitehaven pokopališče^____________ BEJRUT, Lib. — Povečanje črpanja olja v Savdski Arabiji je močno prizadelo Iran in Irak, ki ne moreta prodati vsega svojega olja po povišani ceni. Pričakujejo, da bosta ceno znižala, če ne javno, pa pod roko. novmaija Bollesa skovan v višjem krogu Dolga preiskava je razkrila ozadje umora novinarja D. Bollesa v Phoenixu v Arizoni 2. junija lani, ki je dvignilo toliko pozornost po vsej deželi. PROEN1X, Ariz. — Preiskava je dognala, da je bil umor novinarja Dona Bollesa, ki je hotel razkriti razne poneverbe in goljufije, skovan v višjim političnem krogu. Tako vsaj kažejo nekatere izjave. Ozadje umora se je začelo razkrivati, ko je rejec psov John Adams tekom izbiranja porote pri sodni razpravi vstal in priznal svoj delež pri zaroti, ki je obsegal namestitev dinamita Bollesov avto. Theodore C. Sorensen se je zaradi odpora v Senata o d p o veda J imenovanja za- direktorja CIA. ZREDEN MRAZ USTMiš. ?ct TOVARN V CLEVELMM Iz Cleveland o Theodore C. Sorensen WASHINGTON, D.C. — Včeraj, ko se je pred senatnim od-v j borom za obveščevalne službe začelo zasliševanje Theodora C. ■ Policija je neposredno potem horensena, ki ga je Jimmy Car-prijela dva moškg, ki sta bila ter imenoval za direktorja O-vpletena v zaroto proti Bollesu. srednje obveščevalne službe Izreden mraz, ki je zgrabil s svojo trdo pestjo ves Srednji Zcltod, je hudo zadel tudi Cleveland in okolico. Dolga, huda zima je povzročila prekomerno porabo plina in sta plinski družbi, ki oskrbujeta področje Clevelanda, morali omejiti porabo plina podjetjem, in šolam. Prenekatera podjetja, med njimi Ford Motor Company livarna in tovarna motorjev v Brook Parku, so morala ustaviti obrat in tisoče delavcev je ostalo doma. r.mm . ...... ~ ■ m-- L. Kinga, znanega črnskega vod-CLEVELAND, O. — Letošnja nika za civilne pravice. Da ni zima je nenavadno huda, začela bilo tega, bi bile zaprte zaradi se je neobičajno zgodaj in je mraza, ki je bil tolikšen, da je veliko mrzlejša, kot smo jih bili več ljudi, ki so obtičali zunaj, vajeni v zadnjih 15 letih. Mraz dobilo hude ozebline, nekaj pa pritiska in imeli smo že celo jih je celo zmrznilo/ vrsto novih najmrzlejših dni, Kratek stik v transformatorju med njimi včeraj, ko je toplo- ie prekinil električni tok v mer padel na -17 P'1 (-28 C) ob okoli 3600 stanovanj na jugovz-pol treh zjutraj, kar 10 stopinj hodni strani mesta včeraj zju-F nižje kot kdajkoli doslej na tra.i za tri ore. Na stotine avto-ta dan. V Cincinnatiju, ki je mobilov ni bilo mogoče včeraj precej dalje proti jugu, so imeli zjutraj vžgati in Avtoklub je celo -24 F, 14 stopinj nižje, kot poskušal onim, ki niso mogli do- iice Ne bo seje— Podružnica št. 32 SŽZ jutri, v sredo zaradi mraza ne bo imela svoje običajne seje. Darilo AD— Društvo Triglav v 'Milwaukeeju ki objavlja svoja poročila in vabila v Ameriški domovini, je tej poklonilo v podporo (poleg rednega letnega oglašaj $50. Prisrčna hvala! Seja odpovedana— Društvo sv. Cecilije št. 37 A.DZ zaradi mraza danes popoldne ne bo imelo seje. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena .pri fari Sv. Vida so vabljeni ju-iri, v sredo zvečer ob 7. v Zakrajškov pogrebni avod k molitvi za umrlega člana Franka Tuška. je bil dosedanji rekord. Delo v tovarnah ustavljeno ali omejeno 1 Zaradi velike porabe naravnega plina, veliko večje, kot so jo predvidevali, sta 'The East Ohio Gas in Columbia Gas of Ohio ponovno omejili porabo biti pomoči v taki stiski, ponovno tekom dneva dal podrobna navodila, kaj naj store, da bodo vžgali svoje avtomobile. Prene-kateri so obtičali na cesiah in ob njih. Šole utegnejo biti zaprte ves teden Glavni državni nadzornik šol plina. East Ohio Gas je v nede- Martin w Essex v Columbusu Eden od njiju je pred policijo CIA, je ta izjavil, da je zaprosil 1 jo zvečer objavila veliko zmanj- -e včeraj izjavij da Je iz..e(lni izjavil, da je politik, milijonar J- Carterja, naj njegovo imeno- Čanje dobave plina 450 od svo- mraz p0vzr0£ji jlrizo v §ol. Kemper Marley — finančni pod- vanje umakne. • jih 1100 industrijskih podjetij v gkih okrajib 0hia Po . -elu pornik guy Raulia Castra — “Zdaj je.jasne, da bistveni ^ okrajih severovzhodnega ^ Eas1 0'hi)> Gas in Q0*irnbl.» “hotel imeti Donalda Bollesa del Senata ZDA in obveščeval- 01^a- Pozvala je podjetja, Gas of Ohio je piiporočil šolskim umorjenega”, ker da mu je pov- ne skupnosti ni pripravljen spre- Ijučno tovarne avtomobilov,, jpi- obfc^teni, naj bodo šole danes zročal težave. jeti za direktorja Osrednje ob- me in je-Lntne, naj poiabopirta nai0 pa bodo vsak dan Bollesovi članki o Marleyjevi veščevalne službe nekoga izven orneie na Izkijučno vzdrževanje. posebej 0di0čili, ali naj ostanejo preteklosti so bili glavni vzrok, te, ki misli tako, kot mislim jaz. Popolnoma ali delno zaprte so zaprte ali Iie da je milijonar stopil iz Arizona Enako jasno je, da bi nadaljni zaradl teh omejltev tovarne Glavni šclski nadZ6rnik je iz-Racing Commission, ki nadzira boj 7a to raest0, kar bi bilo mo- ^ord M°tor Company v Brook javil> da je to resno vprašanje dobičkanosne tekme psov hrtov. je naravno nagnjenje samo ^arKU’ ^erro Engineering Divi- |n da se verjetno kaj takega v Marley, prodajalec žganih pijač, škodi j iv novi vladi, Čehi bil jaz sion Oglebay Norton Co neka- ohju doslej Š0 ni zgodilo. Ni iz. farmar in lančer, je zanikal vsa- odklonjen> ali bi, omejen v si0. °-----” ^ ko zvezo z umorom preiskoval- jj učinkovitosti' kot direktor, če nega poročevalca Arizona Re-- bil potrjen,” je dejal Soren- public 2. junija lani. Poroceva- sen Senatnemu odboru. iec je bil ubit v eksploziji svo- , j- ^ . . . . , . . ti , , . Carter je v kratki izjavi ob- jega ayta pred motelom kamer ^ ^ T c SoJrensent!i je bil telefomcno povabljen. Prijeti in obtoženi Adamson en?S,a najtesnejših in najožjih *?»................... pri tem pomagal James Robin- "erV %' M' ^ennedyja ter m.po ratura pod q v nedejj0 popoldne son, 54 let. stari vodni inštalater, ve 9 .1Z'01 nov<-ga dire orja ^ jyrjb tn že ob šestih -7 F, pa tere tovarne General Electric C0. kl.učen0) da bodo šole sedaj iz. in Permold Inc. v okraju Me- gubljene šolske dneve nadome. d*na' stile poleti s podaljšanjem po Columbia Gas of Ohio je usta- vila dobavo plina drugim in- ()_____ dustrijskim podjetjem, ki so bila prisiljena ustaviti obrat: in poslati delavce na neprostovo- mgmm © map Tr , ZDRUŽENI NARODI, V Clevelandu je padla tempe- Norveška je predložila, ki je bil tudi prijet Max Dunlap, 47 let stari prijatelj Marleyja, je plačal Adam-sonu $5,800 8 dni po eksploziji Bollesovega avta. Podrobnosti ozadja umora novinarja D. Bollesa bodo prišle v javnost, kot je povedal javni to- po svoji vmestitvi v četrtek. W. F, Stadats imesieval Vremenski prerok Oblačno, vetrovno in mrzlo z do^nameSčen/a visokem/tolpu. j naletavanjem snega. Naj višja V kotlu vrela voda bo dajala temperatura okoli -8 F -13 C) paro ra pogon e,ektriinih » Preko Prthodnje noš. ratorjev. 1 °* v N.Y.— naj bi se udeleženci konference o mor- . , .... , ju iu morskem pravu sešli ne- dosegla najmzjo teko ob 2.30 uradno nhodnji mesK v švi. včeraj zjutraj ko je kazal_ tu 2enevi Ker je 0(1 150 dr. plomer -17 F. Čez dan se je ztvo „ ,bi K noj razgovorov u. dvignilo na največ -2 F In se deWevale svojih ^,„1. „ . ^«noc, sPustl'° na -4 Z' . . kih, več takih, ki težko krijejo WASHINGTOJ^D.C - Pod- Vremenar,, ao tzja-^ za u(| s )(>nu . predsednik W, F. Mondale ,e v,h, da je za enkrat na,hujše ustanova pri tem imenoval 8 svojih glavnih sode- mimo, da pa nas sedanji mrzli . žilec William Schafer III, tekom lavcev z R. Moem, svojim dose- val ne bo zapustil še nekaj dni., ^Norveški minister za pomor-predhodnega zasliševanja Dun- danjim glavnim pomočnikom v Včeraj so bile vse šole zaPrte sko °rJay0 jens Evensen j »n1 bil lapa in Robinsona 24. januarja. Senatu, na čelu. zaradi obhajanja Dne Martina ^^n^^pV Jdniki za skli- canje konference, ki se je prvič sešla leta 1974. Njeno zadnje zasedanje se je končalo v preteklem septembru v New Yorku v ostrem sporu glede načina izkoriščanja rudnega bogastva na dnu oceanov. ZDA, ki so trenutno edine sposobne to bogastvo izkoriščati, so na stališču, da mora biti to odprto vsaj delno privatm podjetnosti, med tem ko vztrajajo države Tretjega sveta pri zahtevi po izkoriščanju tega samo v okviru posebne mednarodne družbe, katere dobiček naj bi sorazmerno pripadel tudi njim, ker je rudno bogastvo na dnu oceanov “last vsega človeštva”. Jens Evensen ,je predložil neuradni sestanek članov konference v švicarski Ženevi za 28. februar 1977. Ta naj bi omogočil izdelavo kompromisa v spornih zadevah, da bi mogla urad- DOBRO SPREJETI — Med tistimi, ki jih je izbral Jimmy Carter za člane svoje nove vlade, so bili zgornji trije sprejeti brez kake kritike in odpora. Na levi je Bob Bergland, bivši kongresnik iz Minnesote, ki ga je Car ter imenoval za poljedelskega tajnika, v sredini je Brock Adams, kongresnik iz Washin gtona, rojen v Atlanti, Ga., ki bo 20. januarja prevzel prometno tajništvo, na desni pa je Michael Blumenthal, Carterjev zakladni tajnik, bivši predsednik upravnega odbora z nane Bendix Corp. šiiajd ta gysi se (e zmeraj pisano gfafej? ZDRUŽENI NARODI, N.Y,-Kitajski viri trdijo, da napetost na kitajsko-sovjetski maji hi popustila, da se Kitajci in Rusi še vedno pisano gledajo preko nje in da število “izzivanj” od smrti Mao Ce-tunga ni nič manjše, kot je bilo preje. To bi naj pomenilo, da sovjetski napori za pomiritev s Kitaj-qi ddslej niso želi uspeha. Uradni kitajski zastopniki vedno znova opozarjajo na sovjetski “socialist ični imperial:! zpin”. Tako je pretekli ‘teden podpredsednik vlade L: Hsian-nien na banketu v čast gen. Rahmana, vodnika Bangladeša, ko je bil na uradnem obisku v Pekingu, opozoril na ‘temne namene’ Sovjetske zveze, ki da hoče “zasužnjiti” Južno Azijo. “Razvoji in spremembe v razmerah v Južni Aziji, posebno v Bangdalešu so očiten dokaz, da. sc ljudstva Južne Azije odločno proti tujemu gospoclstvu in r>-svajalni napadalnosti,” je dej gl Li očitno mereč na Sovjetska zvezo. Zadnje vesti SALT LAKE CITY, Utah. — Včeraj zjutraj c-b 8.07 je bil v državni ječi v Draperju ustreljen na smrt obsojeni morilec Gary M. Gilmore potem, ko je prizivno zvezno sodišče razveljavilo odložitev izvršitve smrtne obsodbe, ki jo je odredil zvezni sodnik Willis W. Ritter na tožbo American Civil Liberties Union. BARCELONA, Šp. — Ko je španska obalna tovorna ladja Ure la udarila v izkrcevatno ladjo Šeste flote ZDA, ki je pobirala v pristanišču mornar-je in marine, ki so bili na obi sku v mestu, da jih vrne na letalonosilko Guam in USS Trenton, se je ta prevrnila, pri čemer je bilo najmanj 24 ameriških mornarjev in mari-nov mrtvih, večje število pa ranjenih, še vedno jih pogrešajo 26, ki pa ni nujno, da bi bili na ladji. SYDNEY, Avstral. — Most se je podri na pod njim hiteči vlak in sodijo, da utegne biti pri tem do 100 ljudi mrtvih in ranjenih. Policija ceni, da bo število mrtvih verjetno doseglo ali celo preseglo C0. SALISBURY, Rod. — Včeraj je bilo obešenih 8 črnih terori- na konferenca, ki se bo sestala 1 stov kljub prošnjam njihovih v maju 1977, svoje delo uspešno žena in staršev za pomilosti-zaključiti. tev. .llMk. •viVii.s iA>MOVI!WI [Sllfc i ■ iauhjgaujjajaja 0117 St Clair Ave. - 431*0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: • £28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United Slates: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $3000 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 9 Tuesday, Jan. 18, 1977 Narodni in manjšinski problemi dveh kontinentov fclno najbolj presenetljivih mednarodnih dogajanj modernega časa ie nasprotje med gibanji, ki stremijo za čim tesnejšo geografsko povezavo posameznih narodov in držav v federacije ali konfederacije, in gibanji, ki stremijo za drobitvijo obstoječih državnih tvorb v vedno manjše in manjše drobce. To velja predvsem za Afriko, kjer se iz kolonialnih umetno omejenih geo-grafskin področij porajajo države brez tradicije trdnih meja m cetrainih uprav, prav tako tudi za Zahodno Evrooo Skupnega trga, ki se bije z vrsto narodnostnih problemov zaradi krivično potegnjenih državnih meja. Teh tudi po dveh svetovnih vojnah zahodnoevropski državniki ne znajo ali nočejo pravično rešiti. Skupni evropski trg se je z včlanjenjem Anglije, Irske in Danske teoretično okrepil in se tako spremenil iz skupnosti “šestih” v skupnost “devetih”. To skupnost bosta kmalu povečali na enajsterico Španija in Grčija. Kljub svoji gospodarski in politični dinamičnosti in siloviti možnosti vsestranskega razvoja pa nosi v sebi kal razpadanja m to prav zaradi številnih manjšinskih problemov svojih članic. Najnoveiše separatistično gibanje v Zahodni Evropi se je pred nedavnim pojavilo na francoskem sredozemskem otoku Korziki. Vodjo je Pariz že vrgel v ječo. Parizu povzročajo glavobol tudi Baski v južni Franciji ob Pirenejih, pa Bretonci na severu in prebivalci področja Jura ob švicarski meji. V Angliji se bijeta z Londonom pokrajini Walles in škotska, ta zadnja zlasti, odkar so pod Severnim morjem odkrili velika petrolejska ležišča. Škotska zahteva zase levji delež, materialnega blagostanja od petroleja, ki ga smatra za svojo lastnino. Belgija se ne more znebiti sporov med francosko govorečimi Valenci in nizozemsko govorečimi Flamci, Španija pa bo prinesla v Skupni evropski trg, ko bo pestala njegova Članica, svoj problem Kataloncev na jugovzhodu in Baskov na severu. Kalija noče rešiti vprašanja Avstrijcev na Južnem Tirolskem, prav tako noče dokončno rešiti vprašanja slovenske manjšine na Goriškem in Tržaškem. Avstrija, ki sicer ni članica Skupnega evropskega trga, se prav tako trdovratno upira pravični rešitvi problema slovenske manjšine na Koroškem; Danska pa st od časa do časa v protestnih notah spopade z Anglijo glede statusa majhnega otočja Faroes. Medtem, ko je svobodna Evropa praktično odpravila svoje carinske in gospodarske ter z ukinitvijo vizumov takorekoč tudi državne meje, postaja narav nost smešno, da zahodno-evropske države ne znajo ali nočejo enkrat za vselej rešiti svojih manjšinskih problemov. Če že ni možno — toda dvomimo, da ne bi bilo možno — prestaviti mejnikov tako, da bi vsak narod bil čim manj geografsko okrnjen, pa vsekakor ni neizvedljiva podelitev najširših gospodarskih, kulturnih in političnih avtonomij posameznim narodnim manjšinam. Kaze, da bi se v sedanjem trenutku le redko katera poslužila skrajnega koraka, tj. pravice do odcepitve od države, v kateri se sedaj nahaja, če bi le resno pretehtala umestnost takega koraka, z ozirom n,a svojo politično, materialno in kulturno blaginjo, ki bi ji bne zagotovljene z avtonomijo odn. z doslednim izpolnjevanjem ž,e obstoječih mednarodnih pogodb, kot npr. v slučaju slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji. Šlovenska narodna manjšina na Primorskem in na Koroškem se nahaja v primerjavi z drugimi zahodno-evropPKimi narodnimi manjšinami še pred najvažnejšim problemom svobode, ki je v matični državi po partijskem zakonu zaščitena dobrina; z drugimi besedami: podvržena dobri volji tajne policije. Slovenska narodna. manjšina na Primorskem in Koroškem bi se zato danes znašla pred strašno dilemo v slučaju možnosti odcepitve od Italije in Avstrije. Manjšinskih odn. narodnih problemov pa seveda kljub vladajoči totalitaristični ideologiji tudi ni prost vzhodno-evropski komunistični blok držav. Naizahodnejša med njimi, Jugoslavija, je žrtev nerešenih narodnostnih sporov med Hrvati in Srbi. Al bonska manjšina vzdržuje prepovedane stike s kitajskim satelitom Albanijo onstran Ohridskega jezera, Macedonci gojijo svoje sanje o ’astni državi s priključitvijo grškega Soluna in zahodnega dela Bolgarije. ZSSR je v Evropi (kolikor sploh je evropska država) narodnostno najbolj mešana država in narodnostnih problemov še noben nien diktator ni mogel rešiti. Daši je Stain dosegel za Ukrajino in Belorusijo, da imata svoj sedež v ZN kot posebni državi: za Moskvo dva alasova več v ZN. Ukrajince je s tem hotel uspa- vati v narodnostnem oziru — a mu ukrajinskih narod mh teženj ni uspelo zadušiti, prav tako kakor ne narod nih težnej po izgubljeni samostojnosti Baltijcev, Armencev ali srednjeazijskih narodov. To teženje v samostojnost in s tem drobitev ima globoke korenine v tisočletnem zgodovinskem razvoju in osveščanju evropskih narodov ter je zato mnogo važnejše na evropskem kontinentu, kakor kjerkoli drugje. Afriški položaj je povsem drugačen. Tam drobljenje izhaja iz dveh nasprotujočih si, včasih vzporednih sli, ki sta se zbudili ob porazu kolonialnega imperializma m zunanje dominacije. Kakor z verige so bile spuščene stare, latentne plemenske sile po revnem konlinčih u, preprežnem z redkimi pravičnimi mejami. S. S. v civilnem inženirstvu na Illinois Institute of Technology. Je sin Mr. in Mrs. Franka Petrich jv naši soseski. Čestitke! • Božična nabirka je dosegla vsoto $5,000, tako poroča farno glasilo. Tudi bivši farani izven Chicaga so se spomnili fare. <0 Slovenska radijska oddaja je odslej namesto vsak petek vsako nedeljo ob 8. uri zvečer na postaji WOPA. Ugoden čas Lepo vse pozdravlja “Toti Štajerc” BESEDA IZ NARODA IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Rad bi na-1‘domačih praznikov” pri Sv. pisal nekaj misli o kritiki. Nekateri se kritike bojijo kot hudič križa, drugi jo sprejmejo kot dobronamerno kazalo z^ bodočnost. Iz kritike se skušajo tudi kaj naučiti. Nihče ni prišel na svet kot najbolj moder :n nezmotljiv. Vsakdo, ki dela v javnosti, nehote dela tudi napake. Nekatere velike osebnosti so sovražile kritiko in so se delale, kot da vedo vse najboljšo. Tako npr. slovenski voditelj dr. Anton Korošec. Bil je zmožen, pošten, dalekoviden, vendar pa je včasih le napravil, kar no bi smel in so mu somišljeniki zamer’] i. Kritike ni maral. Bivši ičikašk župan Daley je bil tudi zelo sposoben, kritike pa ni prenesel. I Če slišimo kritiko o svojem ; delu, nas sicer zaboli, toda mo-jrarho jo vzeti resno v pretres, i Večkrat bomo spoznali, da smo “ustrelili kozla”, toda ne v sla-jbem namenu. Zmotili smo se in j zmotiti se je človeško. Priznati Štefanu. Čestitke vsem, ki so imeli opravka s kolinami! * Prvo nedeljo v januarju je gostoval naš cerkveni pevski zbor v Waukeganu, 111. V slovenski cerkvi Matere božje je priredil svoj prvi konpert izven Chicaga. Najprej je bil koncert, pri katerem so pevci izvajali naše najlepše slovenske božične pesmi. Dirigiral je p. dr. Venele-lin Spendov, pri orglah je bil naš organist dr. Alfred Fl-schinger. Po koncertu je bila slovenska sv. maša, katero je daroval domači župnik č g. A-damič. Pridigal je p. dr. Vende-lin. Menda je bila to prva slovenska maša v tej cerkvi. Upajo, da jo bodo imeli v bodočo večkrat. Berili sta brala g. in ga. Kolman. G. Kolman je tudi zastopnik Slovencev pri farnem odboru. Udeležba je bila prav lepa. Polna cerkev, mladine pa. ni bilo veliko. Vsi so bili nadvse navdušeni nad lepo slovensko pesmijo, ki prav ob božičnih praznikih še posebno dojame dušo slovenskega človeka. Zlati jubilej CLEVELAND, O. — Podpisana Dominik in Emma Gallien s 1008 E. 79 St. sva obhaja1 a 1. januarja 1977 zlati jubilej svojega zakona. Prijatelji so nama pripravili lepo večerjo v šol skl dvorani pri Sv. Vidu. Vsem, ki so se za to trudili, se iz src5 zahvaljujeva. To nama bo lep spomin do konca zemskih dni. Iskreno se zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem za izkazano pozornost in naklonjenost, prav posebej g. Ivu in ge. Mary Ivic, g. Ivu in ge. Mari Bosko-vic za krasne darove ter g. in ge. 1j. Giovanetti za skrb organiziranja večerje, družini Prostor za lepe voščilne karte, prav tako tudi vsem drugim. Vsem prijateljem in znancenq voščiva srečno in zdravo novo leto! Dominik in Emma Gallien napako je moško dejanje. Ne davno sem bral, da je nekdo iz New Yorka. dejal Ameriški Domovini lepe nasvete. “Dvignit^ višino pisanja”, je bil njegov | Umrl je p. Mark Hočevar klic. Prav vsi to želimo, najbolj j OEM, nekdanji večletni kaplan pa urednik sam. Toda, ali kdo j pri Sv. Stefanu. Se v mladih le-od teh, ki kritizirajo in dajejo tih ga je pobrala bolezen srca.' nasvete, kaj napiše? Vedno eni in isti. Imena dotičnega pisca doslej še nisem zasledil v našem listu. Če kritiziraš, moraš imeti tudi toliko korajže, da tudi sam pljuneš v dlan in zasukaš rokave ter priskočiš na pomoč s pisanjem in podporo. Če kaj napišeš, naj bo res kvalito1-no in to tako, da bo razumel tudi preprost človek. Teh je pri AD največ. Koliko glav, toliko misli. Le kam 'bi prišli, če bi dajali vedno vsakemu prav? V mladosti sem mnogo delal v mladinskih organizacijah ir. žel tudi kritiko? Kritizirali vedno tisti, ki so znali vse najboljše, pa niso. nikdar na kakr- Nekaj let je bil župnik pri Sv Janezu v Milwaukee, Wis. Pokopan je na frančiškanskem pokopališču v Lemontu. * Slovensko silvestrovanje v naši farni dvorani v priredbi ŠARC je bilo zelo razgibano. Vesela domača družba, odlična postrežba, dobra muzika! Kaj hočete še več! Ne pozabite, da bo v nedeljo, 30. januarja, Baragova nedelja. Takoj po slovenski mladinski maši bo v spodnji dvorani zborovanje Baragove zveze. Videli bomo slike iz Baragove dežele, Slišali bomo tudi poročilo, kako šenkoli način pomagali pri delu. (.stoji Baragova zadeva. Takrat Tako se mi godi včasih tudi pri lahko postanete tudi član Bara-tem “kavsanju”. Eni hvalijo, - gove zveze. Letna članarina je drugi grajajo. Vsem ni lahko $5. ustreči. Kritika naj nam bo * zdravilna mast. Upoštevajmo jo in se je ne bojmo! Koline smo imeli v nedeljo, ). januarja t.l. Kdaj ib kje je 'cvililo”, nisem ugotovil. Vem oa, da so imeli pri tem posla g Mat. Vlasich, g. Anton Amon in g. Vukšinič. Matete članov Folklorne skupine ŠARC so opravile kuharsko delo in bili smo vabljeni v veliko cerkveno dvorano. Še danes se mi cedijo sline, tako je bilo vse okusno. Po stregla so nam brhka dekleta, ki sodelujejo pri tej nadebudni skupini. Bilo je tudi precej mokrega in žgočega, kakor se za tako priliko spodobi. Čisti dobiček bo šel za nabavo novih kostumov za naše plesalce in plesalke, ki se vedno odlično postavijo. Bila je prav lepa udeležba. Ko smo pri nas doma v starem kraju imeli koline, je bil lo nekak domač praznik in mi šolarji smo si pridržali pravim, da smo izostali od pouka. V šob srbo st; opravičili: “Imeli Smo domači praznik.” Učitelj je sicer to Vzel na znanje, opravičil pa ni. Da bi še bilo več lakih stih, je napravil- Master Degree V nedeljo, 6. februarja, bo v cerkveni dvorani kosilo Misijonskega krožka. Vstopnice so po $3. Podpirati naše slovenske misijonarje je naša verska in narodna dolžnost. Tudi mi lahko pomaga mo misijonarjem. Smo pomočniki misijonarjev ' v zaledju. Vsi smo vabljeni. Lahko tudi pristopite k tukajšnjemu misijonskemu krožku. * Ko smo ob nedeljah pri slovenski maši in slišimo slovensko božjo besedo in slovensko pesem, se vse premalo zavedat mo, kaj imamo. Neizmerno bogastvo, ki ga ne slutimo dovolj'. Prav po praznikih mi je nekdo, ki večkrat pride sem k slovenski maši, daleč proč od Chicaga, rekel dobesedno: “Vi niti ne veste, kaj imate. Pri nas imamo tudi slovensko mašo dvakrat na mesec, pa ne slišimo ne slovenskega evangelija in ne slovenske pridige.” • Jože Petrich, ki je član odbora, Najsvetejšega Imena in lektor pri sv. maši ob pol dvanaj- V spoptin pok, inž, Mmlm WICKLIFFE, O. — Ko sem zaključil dopis'“Podjunski Sro-tej”, sem zvedel žalostno novico, da je v Kortah nad Železno Kaplo umrl posestnik in hotelir inž. Lambert Muri, doma z Je-zarskegai, torej Korošec. Bil ie po poklicu agronomski inženir, eden prvih slovenskih- agronomov, ki so končali študij na Zagrebški k m e t i j s ki fakulteti. Pred vojno je bil v službi na kmetijskem oddelku Banske u-prave, ob ustanovitvi Banovinskega prehranjevalnega zavoda jeseni 1940 pa je postal podpredsednik te ustanove,’ katera predsednik je bil politik France Snoj, poznejši minister, znan in delaven tudi v Ameriki. Inž. Muri je bil strokovnjak v svoji stroki; človek, ki je iz-gledal na videz resen in strog, v resnici pa je bil velika dobričina; človek, ki je delal samo dobro. Ko je po razpadu Jugoslavije postal predsednik Pokra jihskega prehranjevalnega zavoda v Ljubljani, je sprejel v službo na desetine ljudi, ki so pribežali iz po Nemcih zasedenih predelov Štajerske in Gorenjske. Dobro se ga spominjam, da je bil on edini med redkimi, ki ga v službi v uradu nisem nikoli videl dvigniti roke pred italijanskimi predpostavljenimi, čeprav je bilo to ukazano! Po razpadu Italije je bil imenovan zr. načelnika Pokrajinskega kmetijskega oddplka, mi na Prevodu pa srno ga vedno pogrešali Ob zasedbi po komunistih se je tudi on umaknil s svojo družnim, nekaj časa bival v Trstu, nato pa postal profesor na slo venski begunski gimnaziji v Spiti alu na Dravi vse do njene razpustitve. Potem je postal u-rednik ali sourednik koroškega TEDNIKA (Koroško Kronike), ki jo bil ustanovljen, oziroma “preimenovan" od dr. Tischler-jeve politične krščanske skupine. Pozneje je ihž. Muri podedoval veliko posestvo po svojem (neož.enjenem stricu v Kortah, kjer je sezidal lej' hotel in pričel s svojo pridnostjo tudi lesno industrijo. Njegov brat, župnik na Djekšab, je umrl predlansko leto. Oba sta bila med “stebri” slovenstva v svojih vaseh in delokrogu. O Muriju Wot kmetijskem izvedencu bodo spregovorili gotovo drugi. Naj omenim le to, da je bil on tisti, ki je. dal našemu umetniku prof. Goršetu pred približno 10 leti stanovanje in stalni razstavni prostor, kjer je kipar bival, delal in snoval, dokler si ni kupil lastnega doma in si uredil svoje prostore tik ob cerkvi v Svečah v Rožu. G. Muri je imel povsod dosti prijateljev. Prijateljev v pravem pomenu besede. In vsi tisti ter vsa naša slovenska Koroška ga bomo težko pogrešali. Bil je moj prvi šef, bil je pa tudi eden onih, ki je s svojim značajem pritegoval, osvajal in učil. Njegovi učenci mi bodo gotovo to radi potrdili. Gospodu inženirju, ki je bil skozi vse svoje življenje resnic ni kristjan, po naravi pa pristm asket, a tudi silno družaben, naj bo Bog plačnik za vse, za vs^ vidno, še bolj pa za vse nevidno, kar je posebno med vojrio tolikim dobrega storil! Marjan Jakopič ------o------ V spomin Simonu In Rotiji Gurk BROOKLYN, N.Y. — Dva moja dobra prijatelja Sta se za vselej poslovila iz doline solz. Simon Curk komaj pred enim mesecem, njegova žena Rotija pred nekaj leti. Oba sta bila verna, iskrena in vedno pripravljena pomagati bližnjemu v stiski. Tudi trpela sta veliko zadnja leta, vsak po svoje. Vse trpljenje sta prenašala vdano in potrpežljivo. Rotija je bila več let popolnoma slepa, pa je kljub temu skrbela za dobrega, bolnega moža. Volja Vsemogočnega pa je bila, da je odšla v večnost pred njim. Nikoli ne bom pozabila, kako sta se po težki poti preko Ljubelja našla sredi dvdrišča celovške kasarne. On z bojišča, ona begunka. Drug za drugega nista vedela, če sta ostala živa, a Bog je hotel, da zopet prideta skupaj. Hitro sta se znašla in že takrat pomagala drugim. Simon, po poklicu mlinar, je najprej dobil delo na Koroškem, zatem v Tirolah. Večkrat sta nas prišla obiskat v taborišče in v velikem kovčku prinesla vrečo moke. Naše mame so se s solznimi očmi spraševale: “Joj, kakšen Miklavž nas je pa nocoj obdaril?” Takrat smo stradali, da so se naše mame kar opotekale. In pokojni Simon je to videl in pomagal po svoji moči. Dobro je, da take spomine o-svežimo od časa do časa, posebno danes, ko imamo vsega dovolj. Ob njih bomo bolj zado-Voljno sprejemali in uživali sedanje blagostanje. Ko je Simon prišel v novo domovino Ameriko, je dobil delo v mlinu. Polnil je moko v vreče in vsipal v vsako vrečo tudi belke (bleach). Pri tem si je nakopal svojo težko bolezen. T? strup mu je zašel v pljuča in jih razjedal. Ob vsakem srečanju mi je svetoval, naj ne kupujem beljene moke, temveč samo naravno. Mislim, da je dobro, da naše gospodinje to vedo. Pri nas v Brooklynu je najbolj naravna moka znamke .Heckel, v Clevelandu pa Robin Hood. Priporočam pažnjo pri nakupu moke, kot je mene vedno opozarjal dobri, pokojni Simon Curk. Oba, Simon in Rotija, naj mirno počivata v svobodni a-merlški zemlji. Marija Pomagaj, katero sta tako ljubila, po pa pomaga tudi bam, da srečno priromamo za njima v večno domovanje! Njima zelo hvaležna Helena Klezih skim delom. Zelo bi pa želel, da bi bil list samo slovenski, ne angleški, kajti angleških časopisov je že sedaj preveč. Toda Vi sami najbolj veste, kako se ravnati v tej zadevi. Jaz sem samo izrazil mojo željo. Res hvala za ves Vaš trud. Hvala pa tudi za pošiljanje, čeprav to ni redno. Včasih kake številke sploh ne prejmem. Pa sem se že kar navadil na to, sej se isto dogaja z drugo pošto. Na Ameriško Domovino sem se navadil kot na vsakdanji kruh, zato bom ostal njen naročnik, dokler bom živ, oziroma dokler bo list izhajal. Upam, da bo to še dolgo, zelo dolgo. Hvala vsem, ki se trudite za življenje Ameriške Domovine. Vsem želim srečno, zdravo in uspešno novo leto ter lepo pozdravljam. Z odličnim spoštovanjem! . , Joseph Hace /Z NAŠIH VRST Toronto, Ont. — Spoštovani! Hvala za obvestilo, da mi poteče nai-očnina. Priložen je ček za eno leto in pet dolarjev za Vaš tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem -t.. r/-vl-I/im rzi mr*o\ri o 407 fotografijami. Istočasno pa je pri Zavodu izšla tudi knjižica “Diete pri jetrnih in žolčnih obolenjih” s teoretičnimi in praktičnimi nasveti, ki sta jo na novo napisala docent dr. Ivan Mstko in Jožica Pirc. Dnevi bojkota in štetja ■ a ko se glasi naslov članka v “Družini” (21. nov. 1976) o tem dogodku. Tudi teološka fakulteta v Ljubljani je obenem s svojim oddelkom v Mariboru pripravita protestno zborovanje. Seveda bi bil tak protest bolj verb Ven, ko bi teološka fakulteta protestirala tudi proti krivicam doma, na primer proti diskriminaciji svojih slušateljev r. strani režima; saj morajo ti kot edini visokošolci služiti heskraj-šani vojaški rok. Zahvala s protestnega področja N n zahvalno nedeljo so se verniki in duhovniki s potresnega jiodročja zahvalili v ljubljanski “Družini” vsem znanim in' I neznanim dobrotnikom. Med drugim so zapisali: “Občutili smo: vsa Cerkev neslovenskem sočustvuje z nami ! in nam pomaga. Hvala vsem Itrfem škofijam, se posebej ljub-| Ijanslti! Sami ste si dali spričevalo pravih Jezusovih učencev.” liANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta venski skupnosti v Tbrontu. Janez, Bog Te živi! P. M. Naročnikom in bralcem “Ameriške Domovine” Prijetno domače slavje ob 70-letnici Ce bi ibil napisal v naslov, da je g. Janez Muhič iz Toronta v nedeljo obhajal svoj rojstni dan, bi verjetno kdo podvomil v resničnost take novice. Da je to Janez, pokončne drže, lahke DOMOVINA ima, kot veste, za lef°nu (31-8475), pismeno ali o-in hitre hoje, zgovoren in do seboj že lepo zgodovino. Verjet- sehno zglasi v naši pisarni. Tr- Bliža se mesec februar, ki je glašati v Kanadski Domovini, potoval z letalom, kjer mi je mesec katoliškega tiska. V To- oglasite se in bomo pripravili o- vzelo do Osla samo 25 minut, ta rontu se je okoli Slovenske pi- glase in izračunali ceno. j dan pa z brzovlakom kar 4 ure sarne zbral širši odbor, ki bo v j ,T . . v , in 40 minut. tem mesecu izvedel akcijo za 1 Na-1 se pokfe, slovenska kr' Cela pot skozi Švedsko je bila nove naročnike in za razširitev ganska zavest, da močno pod- dolg„ dobrih 400 km pa nisem vpliva AD. ^re svoj list, glasnika svojih te- nikjer izstopil štiri ? bila že| praznega. Medtem ženj, zapisnikarja nase zgodo- ko ie „rixel vl ,J |vo priključili spre: Kdor bi ob branju tega dopisa želel postati naročnik ali ka • ko drugače pomagati AMEBI- ;,a' Naš list, dnevnik AMERIŠKA DOMOVINI, naj se po te- vsakega dobrovoljen, čigar de- no je to najstarejši dnevni slo-lavnost je stalno pričujoča med venski Časopis na svetu. Ob-Slovenci v Torontu, dočakal že enem imajo Slovenci, v katerih 70 let! Težko verjetno, pa je je ustaljeno katoliško prepriča-vendar res. V rojstni knjigi je nje, v AD edini neodvisni list, tako zapisano. ki v polni svobodi in po resnici Tak jubilej takega moža ne obvešča slovenske ljudi po sve-sme iti mimo neopažen, neome- tu, jih navaja v krščansko mi-njen in brez slavnosti; tako je selnost in je vez med njimi, bilo enoglasno mnenje Janeze- I Ta list bo kmalu dočakal 80 vih sorodnikov in prijateljev, let svojega izhajanja. Niso pa Zato se je nekaj teh — še daleč danes težki časi samo za razne niso bili vsi — zbralo v nede- ekonom"..-, tudi naš • list potre- Ijo, 9. januarja 1977, v Sloven- buje izrvme p. m pore, da bp nje-skem domu na Pape A ve. o- gova pot v bodočnost malo lažja krog slavljenca. Prišli so: žena in čim daljša in bo čim bolje ga. Mara, sinova Janez in Mi- izpolnjeval svoje poslanstvo, hael, hčere Margaret, Betty in I Da se to doseže, je potrebno. Marija; družini so se pridružili da vsakdo, ki je na list naročen nečak g. Ludvik Hočevar in g. ali je pa samo po branju pove-Jože Muhič, nečakinje gdč. Mici zan z njim, nekaj zanj naredi. Muhič, ga. Darinka Kranjc ;n Lastniki lista so nekako vsi, ki ga. Karlinca Papež in svak g. plačujejo naročnino in zanj de-Janez Vižintin; v jubilantovi lajo, da ostaja pri življenju, bližini so bili: predstojnik laza- Zato se tudi odgovornost za ob-ristov v Kanadi č. g. Janez Ko- stoj porazdeli na vse. Y težkih pač, C.M., župnik pri Mariji Po- časih je pa treba narediti še ma magaj, č. g. Tone Zrnec C.M., č. g. Jože Časi C.M. in č. g. Matija Balažič ter brat Ciril. To je bila že lepa družba. Povečali pa so jo še prijatelji iz let mladosti in iz rodnih krajev, iz le! revolucije. in taborišč in oni iz kanadskih let. Vsem je pripravila obilno večerjo ga. Hacetova po receptu, ki ga samo ona pozna. Po večerji so slavljenca nago vorili in mu čestitali gg. J. K^-pač in T. Zrnec v imenu duhovščine. Sin Janez je tudi čestita' očetu in se mu zahvalil za dar življenja in vzgoje. V imenu STZ mu je čestital g. inž. E. Grmek. Spomine na prijatelja Janeza pa je pripravil mladostni prijatelj in spremljevalec g. Ivan Levstek. Vsi' govorniki so poudarjali Janezovo pridnost in stalno zanimanje za dogajanja okoli sebe. Duhovniki so ga stavljali za zgled kot modrega svetovalca, zvestega farana in vernega človeka, ki mu v vseh lepih prizadevanjih zvesto stoji ob strani gospa Mara. govci, ki bi hoteli tedensko vine in pričevalca našega obsto- Uprava Slovenske pisarne 628 Manning Ave. Toronto, Ontario M6H 2V9 ura, ko je prišel vlak v mesto Helsingborg, zadnja švedska po-1 staja. Čez okoli 4 km širok preliv je vlak zapeljal na ladjo, M je preplula ta preliv, ne da bi ;bilo treba zapustiti vlak, pa ven-idar so vsi potniki šli na krov, |med njimi tudi jaz. Prav na tem mestu je preliv na poti skozi Skagerak in Kattegat najožji. Tu skozi morajo vso ladje, ki plovejo iz Baltiškega morja v Severno morje in At-‘Amsterdam v eni uri,” je na- Hotel sem si vzel blizu posta- lantik' Vsa ta Pristani.šča bi bi-znaml ženski glas. že celo uro, je, kjer sem odložil kovček, da la kot mrtva v slučaju vojne, sem si mislil, še tako daleč do sem imel proste roke in skoraj ker ?korai vsa pripadajo Vzhod-cilja. Letalo je bilo slabo zaSe- celo popoldne sončnega vreme- nemu hloku. Ni jih malo, so vsa denotako, da sev.-, se prav raz- na za ogled ? . Mesto je sta- vzhodno-nemška, poljska, ru-komodil. Tri sedeže sem imel za 'o, vendar jj o - -no. '>i4a» ': • - d, finsk? j zemljo, mogoče od vseh nem* ških mest prizadet naj hujše. Se-{daj od razvalin ni bilo več sledu. Berlin je bila prihodnja postaja. Drugo jutro je v Hamburgu okoli 8. lokomotiva pritišča-la prazen vlak ia postajo. Ljudi namenjenih v Berlin, se je nabralo toliko, da je bil pri priči vlak poln. Skoraj sem se bal, da ne bcm dobil sedeža, pa smo sedeli vsi. Sedeža pa v mojem vagonu tudi ni bilo nobenega več so lokomoti-priključili spredaj in vlak je odpeljal. Vreme je bilo to jutro bolj J pusto, tudi je pomalo deževalo, f Vlak je HI bolj zaseden kot na - j va no. Vse tb me je nekako za- kdaj smo e- l vlakom h isia do Lizbosio (Piše Anton Pušavec iz Cookstoiona v Ontariu.) V letalu se je prižgala luč. itd., samo od zun.ii seveda. Kdor pozna jubilanta Janeza (in kdo ga v Torontu ne pozna?), mora priznati, da je neumorno delaven. Počitka ne po zna! Vedno snuje, dela za družino in skupnost. Pri vseh pozitivnih akcijah v slovenski skupnosti je bil zraven, ko so se spočele in je vztrajal pri njih izpeljavi. Za mnoge še vedno aktivno skrbi. Druga svetla poteza njegovega značaja je dobrota in skrb za potrebe bližnjega, naj bo to so sed, bolnik v bolnici, zavod v Argentini, kulturna ustanova kje drugje, misijonar na Dalj nem vzhodu, sorodnik ali prija-tel j v Sloveniji. Koliko je že daroval in nabral za tako mnoge potrebe slovenskih ljudi po svetu, to ve samo Bog. In tretja njegova lastnost, ki je podlaga prvih dveh, je njegova n a d n a r avna usmerjenost. Kljub vsej delavnosti in uspehom v življenju mu niso pognale korenine v zemljo. Pogled mu sebe. Ležal sem skoraj kot v po- pičlih pol mili: ?a' prebivalce^. Helsinki in nazadnje še hevtra- stelji. Nisem ravno spal, samo Ljudje so prijazni, rekel bi zelo len stockholm- Ta ozek preliv malo dremal sem. Ker pa sem uglajeni, pravi Nordijci, svetle so Dardanele severnega krila bil raztegnjen, mi je toliko po- polti in las in vitki. Prav p0-i Vzhodne£a bloka-magalo, da drugi dan nisem bil sebno sem pazil, pa se spomnim 1 Ko ^ ladja dosegla dansko o-prav nič zaspan. Ker je v na- samo enega debeluharja. Z je- bal°’ ie vlak naŠl0 prevozil 35 vadi, da pri prekomorskih po- zikom nisem imel težav, pretež- kilometrov v lepo mesto Ko-letih postrežejo dvakrat, so te no je bil angleški jezik,’ s kate- PenbaSen, glavno mesto Dan-u,ro uporabili s tem, da so nas rim sem si pomagal, ki so ga na ,ske' Videl sem Sa že Preie' tako še enkrat pogostili. j moje začudenje govorili po vseh ,sedai nisem imvel namena se tu V Amsterdamu je že lepe si- lokalih. ustavljati dalj časa. Prespal sem jalo sonce. Imel sem dobri dve j Drugo jutro ob 8 Kem stoni’ in dru^° iutro sem naPravi) uri časa za nadaljno potovanje, na vjak jme^ se k -* pred odhodom vlaka kak 2-urni r"VV7 “’““'•““r ravnn Prav, da sem se malo raz šel na kolodvor šekL ool ure "J"''10'1, pred'10 ie Sonce va°' lo voc, kot samo poravnat, v te- gledal Amsterdam ima telo le- žasa v tem tat, prWb ^ “ pIaitn' in * riti"žMjenjski prosto,0da bi Z V° ^ *“» “ več vlakov. Iz Sega s" se va- ”h*>*1* * * bralo in naročalo več ljudi. Ta- ^ vsVSne UnijeSAmcmt “jabljajo vlake ^^0“ Z i ,>red 9' * vl*k ko m rastla njegova gospodar- ke preko Evrope do Daljn ftari navadf ne kot oH ^ v |Ket K°penhagen leži na otoku-ska moc m njegov duhovih \;zhoda vodijo preko Amsterd;i. ^ ;k ko ^ ® z avtomt j° m0ral Vlak prepluti na ladji vnhv. rnoc njegovega poslan- rn kl’ ko se v&e vozl z avtomo- že enkrat preiiv. Ta je bil dosti bili. To verjetno tudi ne bi bilo. x; d nn„ffn Ob 9.15 dopoldne sem presto- ge bi bil bencin 2 dolarja za ' g pr 3 nj an, kar pil na manjše letalo in nadalje galon ali več. val pot proti Oslu. Odletelo jei rn. . , .. severno preko Holandije, daleč * Da se nisem drenjal pn bla- na desno oplazilo del Nemčije, gTah, na Posta-lah. kler sf:ra skem, posebno potem pa Še Danske preko mor- |vs1;opa - se^ si vozovno karto skem, kjer je sama skala. Danskega preliva Kattegat v Šved- nabavl1 kar v Kanadi, katero ska je malo valovita in sama sko mesto Goeteborg. Vse to v Sem Smel uP°rabliati P° v<3eb dobra zemlia- poznana je kot eni uri in 15 minutah. Tu je ne- , zaPad™-evropskih državah, ra-kaj potnikov izstopilo, približno GrC^e’ 7elike Britanije, Ir-toliko pa jih je vstopilo. Po ske m Flnske za ^tovo vsoto zemljevidu sodeč ne bi moglo biti več kot 180 milj do Osla, komaj zadosti, da bi letalo razvilo vso brzino. Tudi ni letelo več tako visoko kot preje, tako . . da je bil pri izredno lepem vre- ljatl prvi razred’ česar sem sr -i6 biI° kar leP° obujati sP0mme naravno posluževal, ne toliko in tudi vožnja me radi tega ni vpliv, stva. Na delo torej naročniki; vsak še enega! In tisti, ki hodite Domovino brat k sosedu ali jo dobite v pisarni, dajte, naročite jo! Vem, da dnevno kupujete angleške dnevnike. 15 centov daste vsak dan, v soboto pa 35. Na leto to znese čez $57. In koliko strani preberete v teh za -jetnih časopisih? Včasih samo naslove. Koliko je pa za vas kot Slovence branja v AD! Na leto vam gotovo prinese več dobrega in koristnega kot kaki Star. Iz Domovine diha slovensk' duh; med njenimi vrsticami je domača toplina; v njenih kolonah je resnica, ki jo maličijo in potvarjajo ali pa zamolčujejo slovenski časopisi pod pritiskom komunistične laži. In vse to branje v AD, ki gre po vsem svobodnem svetu, je tako poce ■tii v primeri s tiskom, ki ni naš slovenski ne po duhu np po črki. je napravilo pot še bolj slikovito. Vreme, sončna pokrajina, ki je pravo nasprotje one na Sved-pa na Norve- dežela mlečnih izdelkov. Vlak je vozil severozahodno po polotoku Jutland, ki sestav-denarja za določen čas. Jaz spui Ija glavni del Danske. Smer je jo imel za en mesec, kar ni samo praktično, tudi ekonomično bila nasprotna moji splošni smo ri proti jugu, pa sem se ravno seveda, če sem vlak dosti upo- v teh krajih potikal med vojno rahljal. Tudi sem smel uporab- tri tedne manj kot eno leto in menu razgled še boljši. švedska je zelo skalnata. To sem ugotovil že leta 1970, ko sem jo prešel počez bolj južno. Skale niso v obliki gora, skoraj so ravne kot polje; po njih so raztresene hiše. Polje pa je boli v obliki puščavskih oaz: Tudi to St?7 kar,ne bl radi bolj udobnih sedežev, pač stala nič več, neglede koliko o* pa v prvem razredu se ni bilo Vinkov sem napravil, treba drenjati. V kupeju za šest ' Na Srednjem Danskem sem oseb sva bila kjerkoli v Evropi prestopil v vlak, ki je vozil pro-redkokje več kot dva. Dobrih ti jugu. Uro ali kaj pred nočjo 100 km južno od Osla sem pre- sem prestopil mejo ekonomske- ___. . 1 j, .v . ,v sploh vedel,- če ne bi imel zem 1™ lL ’ Ijevida. Nobeden se ni zmenil, ko se je letalo bližalo Oslu. Okoli 11.30 je lotalo pristalo v Oslu na malem, skoraj zapuščenem letališču. Norveška po obsegu ni ravno majhna, ima pa le tri in pol milijona prebivalcev. Drugo letalske linijo ne vodijo preko Norveške, tako da dnevno le po kakšno letalo pri-frči in odfrči. S tem je bil končan prvi del mojega potovanja. Iz Osla do Liznc-o'- na p )-'1-skem sem -c:- oosIuAval vlaku. Carinik je potih list poglej.-v ' bolj od daleč. Tudi se nihče ni i zmenil, da bi me vprašal, kaj nosim v kovčku, ki je bil od sedaj, ko sem ga pričakal pri dvigalu, moj stalni spremljevalec do Lisbone. Zunaj je že čakal avtobus, ki je, tako sem sodil, redno odvažal potnike v mesto ob vsakem prihodu letala. Letališče je biH Helmut Schmidt je bil preteki- iod mesta 'precej oddaljeno, p c - v pur-|krajina do mesta, okoli mestn, lamentu za kanclerja, toda nje- pa tudi v mestu samem se ja gov položaj je šibkejši, ker se je j spremenila samo v tem, od poli vladna večina v parlamentu pri iz Goeteborga do Osla, da jo bi-volilvah 3. oktobra lani zmp/uj- lo tu bolj valovito, pa ravno lajšala na izpod ducat glasov, ko sama skala kot prej. Avto- se da bi pregledal potni list. stavi j al se vlak ni dosti, šele v ga včlikana Zahodne Nemčije. Bilo je samo še dober teden dn volitev in so bile stene ka" p U- cej polepljene z lepaki. V Han -busgu je bila že noč: ustavil se c! nisem opazil, M vzhbdno-nemšl jo, ki je 50 km od Hamburga. Mojo pozornost so pritegnila šele velika polja, ki jim največkrat nisi videl konca. To je že Vzhod, kolhozi sem si mislil. Kmalu čez mejo je vlak ustavil prvič. Ker je bil tranzitni, ni nobeden od potnikov izstopil, pa tudi nobeden vstopil, vstopilo pa je več vzhodno-nemških carinikov, ki so se porazdelili po vagonih. Skozi moj vagon sta prišla dva, vsak potni lisf sta natanko pregledala. Opozo-val sem ju, kako sta vsako im«* primerjala na listi, ki sta jo imela tako, da jo je bilo težko v>deti. Meje Zahodnega Berlina n' bilo težko ugotovoti. Na poti iz Hamburga sem nekje ujel, d? se bo ustavil vlak trikrat v Zahodnem Berlinu. Do tretje postaje grem, sem se odločil, bo bolj v sredi mesta in bolj gotovo bo to središče Zahodnega Berlina. Wansee je bila prva postaja ,po 300 km vožnje so tu potniki prvič izstopili in vstopili. Potem je vlak vozil 10 km večinoma skozi gozd, ki je bil lepo oskrbovan park. Zahodni Berlin je po obsegu' pribhžno enak Metropolitan To rotu. Ima mnogo parkov, tri letališča: Gatow, Tempelhof in pred par leti na novo dograje no civilno letališče Tegel. Prebivalcev ima pičla 2 milijona, potem pa še nekaj sto tisoč tujih delavcev, od tega 100,000 Turkov. Ko se je vlak ustavil na zadnji postaji Friedrichstrasse (postaja je bila pokrita, kot so vse večje postaje po Evropi, pa tudi po Ameriki), sem izstopil. Mislil sem, da grem iz postaje ven in bom prakitčno sredi Zahodnega Berlina, pa ni bilo tako, ker je postaja že v Vzhodni coni in je tudi ha tej postaji e-den od prehodov v Vzhodno Nemčijo. Uporabljajo ga Zahodni Berlinčani, ki pa imajo stro- POSLEJ DOVOLJ ČASA — Gerald R. Ford bo imel v preostalem delu letošnje zime dovolj časa za smučanje, če ga bo to veselilo. Slika ga kaze tekom njegovih zgdnjih božičnih počitnic na vnučišču v Vail, Colo. CLEVELAND. O MAP OGLASI Renč v Euclidu Z aluminijastim opažem, 3 leta star renč s 3 velikimi spalnicami, posebno veliko kuhinjo z vgxajenim štedilnikom, pečico in pomilvakom posode, z jedilnico in dvema kopalnicama, ves podkleten, z razvedriInico v kleti in garažo za 2 avta je naprodaj blizu E. 250 St., blizu avtobusov. Nov kolonijal v Euclidu Zidan in z aluminijem opažen, 3 velike spalnice, jedilnica, velika kuhinja, ves podkleten, priključena goraža za 2 avta — napravite nekaj dela in graditelj bo govoril o ceni. Blizu šol in busov. BANK REALTY 946-2400 _________________________(U) V Euclidu naprodaj Popolnoma obnovljena, z aluminijem opažena hiša s tremi spalnicami, kuhinjo povezano z jedilnico in dnevno sobo, posebnim straniščem in prho v kleti, z garažo in novim, velikim por-čem, je naprodaj za višjih trideset tisoč. Kličite 481-1523! ______________________(12) Novo hišo proda Novo hišo v Ljubljani, takoj vseljivo, proda ali zamenja v Ameriki ali Kanadi. Kličite tel. 749-9366 od 8. do 6. ali pa pišite na: Ivic Grila, 18 Turbine Dr., Weston, Ont. M9L 2S2, Canada. ____ -(4,11,19 jan) FOR RENT Apartment in new brick building, on 2nd 3 large rooms, large Coeteborgu je stal malo dalje, nisem vet kot čez noč. Med voj-Mesto okoli 280 km od Osla, pre- no sem ga že večkrat prešel, tako katerega sem prejšnji dan krat je bil skoraj poravnan z 1 OSLABLJEN POLOŽAJ je neprestano uprt v večnost, duh mu toži k Stvarniku, žejen mesec ponovno izvoljen in lačen je večnih dobrin. Io njegovo teženje po božjem ple-naenili njegovo delo in njegovega stremljenja in jim daje bla- ^ Nič drugega mu ne morem že- Šchniidt bo kljub temu igral po- (bus je, ne vem ali namerno ali leti. kot da bi ta zgled njegrve'me?ri!;no vlogo pri gospodarskih _ slučajno, vozil tako, da si si že. delavnosti njegove nesebične razgovorih vodilnih, držav go- na poti v mesto ogledal naj glav- j Požrtvovalnosti in njegove žive spodarskega sveta .prihodnjo po- nejše zanimivosti, kot npr. No-vero bil šc dolgd navzoč v slo- mlad v Tokiu. »..tiov institut, Kraljevi civoreo go določeno pot, da jim ne 'H ! modern kitchen, refrigerator, pri izhodu sledil kak Vzhod - 1 carpeted, air conditioned, free •li If 'orkoli brez dovo-; parking. Bus stop, 2 blocks to • nad 'žemljo in : shopping center, basement. 2 en-cgealK T nr trances. No pets or children. • in dan 3j . .aj; if;190 P« month, on 19451 Euclid strojnico v roki, pri- A.ve. I or appointment call from 3 to 6 pm, 481-3058 or 383-8225. HU A KUO-FENG V NEVARNOSTI? — Nekulčfl opazovalci ra tvoja v LR Kitajski Sodijo, da položaj sedanjega voiini1f.a Hue (na sliki) ni tako trden, kot Ugleda, 'ko so se , pojavile zahlcgc. da naj se vrne Teng Hsiao-ping na voditi 00 vlade. ' , f, _ f ' ^ _ K',„ . vojak pravljeno na strel. Po postaji sami se sprehaja skoraj cola čreda tudi oboroženih vojakov. Ko sem tako iskal izhod, sem vprašal nekoga, kako priti v Zahodni Berlin in če je tu središče mesta. Če hočem v sredino, moram nazaj do postaje Zoolo-»ischo Ga-:len, m. j.e pojasnjeval. (Dalje sledi) Delo važno za dolgo življenje Mesec in pol je skupina zdrav,-nikov gerontologov proučevala življenje moških in žensk, starejših od 90 let v avtonomni republiki Abhaziji na jugu ZSSR. Tam jo veliko stoletnikov. Osnovali so colo svoj kulturni ansambel, v katerega sprejemajo 10 ljudi, ki so že zašli v deseto desetletje življenja. Poleg togo, da morajo imeti dober glas j in posluh in da morajo znati, igrati na narodne instrumente, j ! zahtevajo od članOV tega an-1 s-rribla tudi plesanje temperamentnih gruzinskih plesov. (H) Nove in stare hiše, , farme, stavbišča Nud,mo s polno postrežbo od prodaje prel-p načrtov do zgraditve. Vse vrste prenov in dodatkov. IV M. Marinček Realty Builders & General Contractors 2019 Campus Drive South Euclid 381-6223 (12) For Rent 4 rooms down, 231. E. 156 St. Cull after 4 p.m. — 431-9840, ___ (9) Help Wanted Female Experienced Cook Married or single, free njart-ment with utilities, good sniary. Must know English. Cali Mr. Peters - Monday thru Friday, 9 a.m. to 5 p.m. 861-3300. M9> Help Wanted Male or Female LINOTYPE OPERATOR Call 861-1088 •— Jim Nadzorni odbor: Rudi Lekšan, Janez Tominc Odborniki:: Peter Dragar, Metka Hauptman, Tone Hauptman, Terry Jarem, Sonja Lekan, Kati Likozar, Lovro Rozman, Nejci Slak, Helen Skubitz. Pevovodja ing. Franček Goren-sek. Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 K en bridge Dr., Cleveland, O. 44143. Fanta so ganile te nežne Kia- nežna kakor cvetka, oblečena v rine besede. Ves začuden je gle- modro cblekco. Zlati kodrčki so dal lepo žensko. ji migljali okoli prijetnih ličec, “Kako je z vašim bratom, z ki so bila za las podobna mate-gospodom Nikom?” je vprašala, rinim. Na glavci je nosila mo-“Kakor slišim, se ženi z A linker- der cvet. novo gospodično. Ali res?” “Mislim, milostiva gospa.' “Pa ste pustili, da vas je pre hitel? Čudno. Navadno je sta- “Joj, mama, mamica!” je vzkliknila mala in poskočila, ker ni opazila tujca, ki je sedel ob strani. “Ko bi videla! Vrtnar rejši prvi na vrsti. Kako to, gos- Tomo je ujel krta, črnega in kos- ____S ____1 O 7 * -Z w vtri n 1 r* Tr i rt -**• ——. — A « ^ A »r. • —- rt rt 1 rt »ti pod Pavel?” je vprašala Klara in skrivaj opazovala fanta. “O tem nisem utegnil razmišljati, vaša milost,” je Pavel mirno odvrnil. “Niste? In kdaj je vendar treba na to misliti?” “Vojak sem, plemenita gospa,” je nekoliko zmeden spregovoril Pavel. “Zdaj tu zdaj tam, ali na poti ali pou šotorom. Tam pa se svatje nc zbirajo.” “Saj ste vendar hrvatski plemič in ne najemnik. In v mir-' matega. A nisem, se ga bala, nisem! Tomo mi je rekel, da krt je rože. Tomo je ubil krta, do smrti ga je pobil. Toda, povej, mamica,” je še hotela mala vprašati, toda ko je opazila tujca, je obstala. Privila se je k mamici in opazovala Pavla z velikimi, bistrimi očmi. “No, Ankica, daj, pozdravi gospoda,” jo je opomnila Klara in jo pobožala po laseh. “Dober večer, gospod!” ga je dekletce pozdravilo. mi L JU Utr IlrtjCSllUlAJl. XJl V z**** UCtVACLt-C « V AAvr. nem času ’e dovolj priložnosti, j “Dober večer, ljuba Ančica!” Toda oprostite, plemeniti go- jj je Pavel odzdravil in jo pri-spod,” se je vdova nasmehnila, jazno gledal. “sprašujem vas kot spovednik. “Glej, mamica,” je šepnila ma Popolnoma sem pozabila na na- la Klan, “gospod me pozna, jaz še račune in na to, da ste utru- pa njega ne. Kdo je ta gospod?” jeni od potovanja. Zaklepetala “Ljubko dekletce!” je pripom-sem se. Lepa gospodinja, kaj? nil Pavel. Ne kruha ne soli vam nisem I Klara se je nasmehnila. Vz-ponudila. O le kregajte nie, le! dignila je malo na kolena in jo Drugega nisem zaslužila. Glejte, nad vrhovi že gore večerne zarje. Pustimo svate, gospod junak! Vem, da z vami ne bom prišla do konca. Toda lepo vas prosim, pustiva za nocoj tudi račune, ker bi ne končala do polnoči. Glava me nekam bon. Gori mi, no. prepričate se sami," poljubila ra čelo. Vtem je pn samoborskih bratih zazvonilo angelovo češčenje. “Slišiš, mamica!” je rekla mala, sklonila glavo in vzdignila prst. “Zvoni! Moliti je treua." Klara je sklenila dekletcu roke in se nagnila nad zlato gla vico. Glasen zvon je odmeval ne je Klara spozabila in mu po-,iz dolirje. Skozi bršljan je si-nudila lepo glavo, pa se je Mkojlljla rumena zarja, se igrala premislila. “Ne štejte mi tega v! okrog lepe Klarine glave in na zlo. Ze mnogokrat sem vam vča-, licu nedolžnega otroka, ki je sih položila roko na glavo. Onro-1 molil. Pavel je nemo in ginjeno stite, v tej divjini sem postala gledal ta prizor, popolnoma neotesana.” | “Zdaj pa, srček dragi, ji je Pavel je zažarel Zaman je'rekla mati, potem ko jo je polju-iskal besed. bila na čelo in jo spustila iz na- “Ankica! Ankica!” je nenado- ročja, ‘lahko noč! Pojdi! Sladko ma zaklicala Klara. “Ali poznate spančkaji Ivanu pa povej, naj mojo Ankico, mojo hčerKo?” “Nisem bil tako srečen, da bi jo videl,” je fant odvrnil. pride in prižge luč.” “Lahko noč, mamica, lahko noč, gospod!” se je mala poklo- » 1 JV- “Pokazala vam bom angela, to nila in odcepetala proti vratom. edino radost, svoje ovdovel osti. Ankica, pridi sem!” Pri vratin se je odgrnil ža ‘Mar niste srečni, plemenita gospa?” je nežno vprašal Pavel. “Ali niste veseli, ko imate tako metni zastor in v sobo je pridro- ljubega otročka, ki je prav za bila štiriletna deklica, drobna, prav vaša edina skrb?” ttassmanuniumnianrar matmmammrrnnmmncnammumtinm: Imenik raznih društev Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO PARK SV VIDA Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Mary Marinko podpredsednica Josephine Stanič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 K. «6 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO PARC MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. preds. Pavla Adamic, prva pod-preds. Frances Raischel; druga pod-pred. Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Stiancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Milka Novak. Zastavonošinja Mary KokaL -Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani Društva Najav. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Stanley Hribar podpredsednik Joseph Hočevar, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Miro Odar, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St, blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni odbor:Ann Krištofi, J. Capko, Frank Kristoff. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C Wolf, S. Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8 uri v SDD na Waterloo Rd. KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Steffie Janša, tajnica Sleffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. 451-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Mary Branisel, Josi e Škabar, Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Rudi Hren, tajnica Mojca Slak, 5405 Stanard Ave., Cleveland 44103, 881-1725; blagajnik Edi Mejač, zapisnikarica Nežka Tomc, programski odbor Ivan Jakomin, Jakob Mejač, Srečo Gaser, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Janez Tominc, oderski mojster Frank Jenko, bara Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin in Stane Krulc, knjižničar Frank Jenko, športna referenta Mark Jakomin in Tone Hauptman, nadzorni odbor Matija Hočevar, Miro Celestina, Lojze Zupančič. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holnpes Ave. Slovenski domovi DOM ZA^ADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline ' Stepic, Blagajničarka; Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Esta-nik, Anthony Simčič, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec. retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Sophie Bayuk, Mary Koss, and Mary Furian. Publicity Ann Kristoff. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni Predsednik, Joseph Trebeč Predsednik, John Evatz Podpreds., John Troha Tajnik, Stanley Pockar, Tel. 732-8662 Blagajnik, William Frank Zapisnikar, Ray Bradač Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat. Stephen Kasu-nic, Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds. Joe Petrič Jr., Joseph Klopo-vic. Direktorji: Joseph Kušar, Matthew Dolenc, Phillip Alich, Robert Badza. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Poslovodja Charles Starman.. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer1 v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat Jr., podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik Joseph Ferra, zapisnikarica Sophia Magayna, fin. taj. Frank Koncilja; nadzorniki Mary O’Kicki, Frances Somrak in Henry 'Bokal; gospod. odbor John Churney, Eugene March, John Primc, ostali direktorji Al Marn, Robert Osolin, Ed Grosel, Joseph Somrak Jr.; delegati za Fed. nar. domov Al Marn, Joseph Ferra, Henry Bokal; upraviteljica Agnes Kolovich. Seje so vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 7:30. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Al Glavic, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Mildrel Lipnos, Antonia Stokar, Louis Kastelic, Ann Ranik, Anton Stimetz in Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Rccher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. Pevska društva GLASBENA MATICA The Officers for the year 1976 are as follows: President: June Price ist Vice President: Marie Shaver 3nd Vice President: Delores Mihelich financial Secretary: Joseph Batis Recording Secretary: Eileen Ivančič, 386 High Tee Street, Willowick, Ohio 44094 Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis Librarian: Mollie Frank, Marie Babbitt Stage: Joseph Novak, William Mehaffey, Frank Ivancic Publicity: Mollie Frank, Carolyn Budan, Charles Terček Our choral director is Vladimer Malečkar. Rehearsals are held every Wednesday, 8 p.m., room 2, Slovenian National Home. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Penko podpredsednik Frank Ivancic, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1816 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivancic, nadzorniki: Joseph Trebeč, John Poz-nik, John Žnidaršič, pevovodja John Rigler. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik: Ivan Hauptman Podpredsednici: Mojca Slak, Anka Mihelič Tajnik: Jože Likozar Blagajnik: Frank Lovšin Arbivarica; Anuška Lak— SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik: Edward Kenik podpredsednik: Albin Lipold tajnica Ann Marie Zak, teL 361-3112 blagajničarka: Frances Tavčar zapisnikarica: Julia Pirc Nadzorni odbor: predsednica Josephine Stwan Gospodarski odbor: predsednik James Novak Odbor za razne aktivnosti predsednik Stan Mezic. Seje direktorija so vsak drugi Kg1--*- blL / DRAGA PREISKAVA — Richard A Sprague, glavni svetovalec Domovega odbora za ponovno preiskavo umora predsednika J. F. Kennedyja in dr. M. L. Kinga, je dejal, da bo ta preiskava stala preko 13 milijonov dolarjev. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 Predsednik, Anthony Sturm 1. podpreds., Harry Blatnik 2. podpreds., Frank Videmsek Tajnik, Walter Lampe Blagajnik, John Prince Zapisnikarica, Cecelia Wolf Nadzorniki: Cecelia Wolf, Frank Koss, David Trenton, Tony Pryatejy Gosp. Odbor: Charles Starman, Frank Kristoff, David Uchelvich Frank Koss, Frank Videmsek Upravni odbor: Jennie Marolt, John Cech, Mary Dolšak' Namestnika: Joe Bradač. Ann Kristoff tlradne ure vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. Telefon: 481-5378. Seje četrti četrtek, vsak mesec, ob 8. zvečer. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, Johni Zakel, Irank Kamin, Frank Slenic, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436: Becordirig Sec- SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jože Leben, 1. pod-pred. Jože Kristanc, 2. podpred. Stane Rus, tajnik Filip Oreh, 29800 Robert St., Wickliffe, O. tel. 943-4681; blagaj. ga. Berta Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan Hočevar, Maks Jerič, Ivan Kosmač, Louis Lobe, Franc Lovšin, Pavle Lavriša, Lojze Mohar, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Stanko Frisian, Janez Švigplj, Martin Tominc, Edi Veider, Janez Var-^ek, Matt Novijk in Vili Zadnikar, nadzorni odbori Mote Resman, Bran-kp F^jfer m' gdč. .Marija Bunden;, t^z^odi.^^; Ivan Jjkfrlec, Frane .Ko- vačič ih , Franc lUliankkr, ' SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar Podpredsednik, Alan' Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik,' Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Jffartinsek, Antonia Stdkar, Many Prosen. 14TH NATIONAL BASKETBALL TOURNAMENT * :> * Saturday and Sunday February 19-20, 1977 * * * ST. VITUS GYM L 62nd STREET Cleveland. Ohio MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. &E 4r Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. ir Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 nma ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odsie) nuall! kompletno postrežbo (catering ser dee) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag-vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel. 1 v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 S' 17010 Lake Shik Jlvit 43I-208S 531-6300 GR0IN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 153(M Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELITE i Za vsakovrstna tiskarska dela »e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepš* izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 611’< St. Clair Ave. Moi stari naslov: )) Moj novi naslov: .. Cleveland, Ohio 4410? MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Oglašujte v naših malih oglasih CE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, CE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine _ dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628.