PnStrrtna pfafiraa ▼ ffo+^tiMU Leta XIV., štev« 86 Ljubljana, sreda 12. aprila 193) Cena 1- Dir tDU»u vv». UioOijaLi«. N.uatijev« ulica - leietou 4L 3122 3123, 3"24 3125 3120. Inseramt »ddeieit: LJubljana. Selen-OurcoTi ul i - leL 3492. ^492. Podružnica Maribor: Gosposka uii-ca 4te» li. — Tsleton št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št i — Teleton št. 190 tiačum pn uošt ček zavodih: Ljubljana št 11 $42 Praga čisto 78.180. it 10S Ml Med dvema frontama Nenadni odhod avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfussa v Rim je vzbudil že sam po sebi precejšnje zanimanje. Obenem pa je vsaj mimogrede obrnil pozornost evropske javnosti na svojevrstno klerikalno »malo diktaturo«, ki se je etablirala pred dobrim mesecem v Avstriji in ki v senci velikega nemškega prevrata sama ni metala preko svojih mej skoro nikake sence. Mesec dni njenega obstoja je dokaj jasno razkril tudi njen namen in njene cilje, Id sprva morda niso bili še dovolj vidni. Danes ni mogoče več dvomiti, da gre pri Dollfussovem kurzu v avstrijski politiki v glavnem za ohranitev oblasti in moči v rokah krščansko socialne stranke. Iz tega se da tudi razlagati oklevanje pred končno odločitvijo in odlaganje napovedanih ustavnih reform. Krščanski socialisti, ki so že v avstrijski monarhiji imeli zelo velik vpliv zlasti kot neomejeni gospodarji glavnega mesta Dunaja, so kmalu po prevratu izrinili socialistično vlado in so zdaj že deset let absolutni vladalci v avstrijski republiki. Izgulili so sicer Dunaj, zato pa so se polastili vsega državnega aparata in razumljivo je, da ga ne želijo dati iz rok. Kakor pa so se razvile razmere do današnjega dne, bi vsaka sprememba v razmerju političnih sil morala prinesti izgubo vladajoči stranki in bi zlasti volitve pomenile konec klerikalnega gospodarstva. Nespretnost in prenagljenost zborničnega predsedstva, ki se je samo obgla-vilo, je bila tedaj Dollfussovi vladi dobrodošel povod za uvedbo režima zasilnih naredb. Krščansko socialnemu voditelju se mora priznati politična spretnost, ko je znal tako naglo pregledati in izkoristiti situacijo, ki mu jo je naklonil slučaj bas v trenutku, ko se je nevarni položaj za njega Ln za vladno večino še bolj nevarno zaostril. V enaki meri mu je treba priznati taktično sposobnost in politično preudarnost danes, ko se vidi, da ga ni upijanii nedvomni uspeh njegovega nenadnega, hazardu zelo podobnega koraka. Oni, ki so pričakovali radikalne izvedbe državnega urada ali morda celo meščanske vojne in z njo druženih senzacij, niso prišli na svoj . ■invn. Dolifuss je usmeril svojo taktiko tako, da se vedno še lahko sklicuje na v -;avo. Pušča zborovati deželne zbore in r vezni svet, samo parlamentu ne dovoli delovanja, zopet se sklicujoč na ustavo in na poslovnik m odklanjajoč vsako krivdo, 'češ, da vlada ni zakrivila Na-tionalratovega samomora. Tudi zasilne uredbe, katerih je že precej, nad trideset, se dotikajo kolikor mogoče malo političnih zadev. Ce odštejemo uredbe o tisku in o zborovalni svobodi, in morda še ono o spremembi pri porotnih sodiščih, se omejujejo vse uredbe na gospodarske razmere in rešujejo večinoma vprašanja, ki so bila že davno r.a dnevnem redu državnega zbora. Edino razpust socialističnega Schutzbunda je bil — vsaj zdelo se je tako — nevaren političen eksperiment. Toda kakor vidimo, tudi ta razpust ni povzročil nobenih izrednih posledic. Bil pa je koncesija heimvvehrovcem, ki sploi postajajo vedno bolj agresivni, ker vedo, da so Dollfussu neobhodno potrebni, dokler hoče ohraniti videz ustavnosti. Brez njih bi se namreč vladna večina spremenila v manjšino in odpadla bi za vlado legalna legitimacija zasilnega vladanja. Ti zavezniki Dollfussu in njegovi stranki prizadevajo več težav kakor cela opozicija. Toda tudi brez večnega trenia s heim-\vehrovci je politična borba krščanskih socialcev za oblast in obstanek zelo de-likatna in kočljiva, ker je obrnjena proti dvema frontama. Na zunaj se najbolj kaže napetost proti staremu sovražniku, socialnim demokratom. To je potrebno, da ostane politika vlade razumljiva im popularna v onih širokih slojih, ki so vzrasli in bili vzgojeni v protisocialistič-nem boju. Boj proti marksizmu pa je obenem nacionalistično geslo časa m zadovoljuje nacionalne kroge, ki stoje kolikor toliko pod sugestijo hitlerjevstva. Glavno in najtežje delo pa prizadeva vladi ooozicijska fronta narodnih socialistov, M jim dajejo uspehi v Nemčiji pogum za naiostrejšo ofenzivo. Akoravno se oficielno ne priznava, je vendarle res, da ie ost današnjega avstrijskega režima obrnjena v prvi vrsti proti bitlerjev-cem. Od niih ne bo kompromisnih možnosti in njihovo zavladanje bi pomenilo radikalen prevrat sedanjega avstrijskega stanja. Zunanje politična situacija podpira Dollfussov režim. Kajti samo on in njegova stranka stojita po svojem programu na stališču avstrijske samostojnosti, dočim poudarja program obeh opozicijskih front, hitlerjevske in socialistične, zahtevo do orikliučitvi Avstrije k Nemčiji. V mednarodni politiki se zato Dollfussu zasedaj ni bati resnih težav. Boj doma pa mu olaišuje ostro nasprotje med obema sovražnima frontama. Da so narodni socialisti zaprisežen* sovražniki marksistov, o tem ni treba še govoriti. Socialni demokrati pa imajo v pr- NUUCDUU čuti* UOMCM OUi 43 — Zi moTMii«^ Di* <0 — Uredn<6tvo: Ljubljana. (Cnaftjeva ulic« i Telefon »L 3122. 3123 3124 3125 312(1 Maribor. Gosposka ui«« 11. Teleioa it 2440 r^ne ^Trrmstnaverjevji 1 Th Rokopisi se oe vračajo. pO «"•'"'♦«1 mma Novi važni sestanki v Rimu Nenaden prihod avstrijskega kancelarja dr. DollSusss v Rim, kjer so zbrani tudi že Papen, Goring, prelat Kaas in major Pabst — Mussolini posreduje med Berlinom in Dunajem Dunaj, 11. aprila r. Splošno pozoruost v vseh političnih in diplomatskih krogli je izzval nenaini odhod zveznega kancelarja dr. Dollfussa v Rim. Celo v ožjih vlad nih krogih vse do včeraj popoldne niso ničesar vedelj o nameri zveznega kauccarja in je do odločitve prišlo še le pozno i^e^er Dejstvo, da je odpotoval dr. Dolifuss tako naglo, daje povod za domneve, da gre ori vsej stvari za važne politične zadeve, ki Da se zaenkrat še ne dajo točnejše ©ceniti. Včeraj popoldne se je vršila najprej dolga seja vodstva krščansko-socialne stranke, ki ji je prisostvoval tudi dr. Dolifuss, nato pa kratka seArbeiter Zeitung« zahteva, naj se takoj skliče glavni odbor Zveznega sveta, pred katerim na/j vlada pojasni, kaj je z »velikonočnim izletom« dr. DoUlussa. Z diplomatske strani ki je dobro poučena o zakulisnih dogodkih v Avstriji, se zatrjuje, da je odšel dr. Dolifuss v Rim intervenirat k Mussoliniju in Vatikanu. V avstrijskih vladnih krogih vzbuja namreč paktiranje med katoliškim centrumom in Hitlerjevo vlado velike skrbi. Če se uresničijo načrti Hitlerja, zaradi katerih je poslal Papena v Rim, če Vatikan paktiranje centruma s sedanjim režimom v Nemčiji odbori, potem obstoja nevarnost, da bodo hitlerjevci slej ali prej zavladali tudi v Avstriji. S kapitulacijo centruma je splaval po vodi tudi načrt obnove katoliške monarhije, ki jo je svoječasno snoval pokojni dr. Seipl in nič več bi ne moglo preprečiti priključitve Avstrije k Nemčiji, kjer bi ji bi la odmtrjena vloga Prusiji podrejene pokrajine. Avstrijski krščanski socialci se zavedajo, da bi v tem primeru izgubili ves vpliv ter bi jih neizogibno doletela usoda centruma ali pa drugih strank, ki so obsojene na politično smrt. Zato je dr. Dolifuss čim je izvedel za prave cilje Papenove misije v Rimu, sklenil osebno intervenirati in opozoriti tako Vatikan kakor Kvirinal na to nevarnost. Pri Vatikanu bo opozoril avstrijski koncelar pred vsem na to, da je Avstrija danes edina država, kjer imajo vodstvo v rokah še klerikalci ter da bi ne bilo oportuno opustiti to zadnjo postojanko, tembolj, kar postajajo tudi na Madžarskem razmere v tem pogledu vse bolj kritične. Da bo dr. Dolifuss našel razumevanje pri Mussoliniju, o tem so v dunajskih krogih trdno prepričani, kajti Mussoliniju je kot mejaš Italije gotovo ljubša mala samostojna Avstrija, kakor pa povečana in ojačena Nemčija. Dr. Dolifuss bo zaradi tega naprosil Mussolinija, naj zastavi ves vpliv Italije, da se ohrani neodvisnost in samostojnost avstrijske republike. Kakor je strah dunajskih klerikalcev pred fuzijo Avstrije z Nemčijo v sedanjih prilikah razumljiv, pa smatrajo v tukajšnjih diplomatskih krogih vendarle za zelo pogrešno, da je šel dr. Dollfus iskat .pomoči baš v Rim, ki j« ravno v zadnjem času postal vse drugo, samo ne zaščitnik malih držav in obstoječih mednarodnih pogodb. Mar bi ne bilo mnogo umestnejše, da bi se dT. Dollfus obrnil na Društvo narodov ter na Francijo in Anglijo, ki že leta sem vzdržujeta avstrijsko republiko in po obstoječih mednarodnih pogodbah jamčita za njeno neodvisnost? In naposled, ali ni tn Mala antanta, ki je eden glavnih pobornikov in čuvarjev obstoječega stanja v Srednj-i Evropi? Tu bi našel dr. Dolifuss gotovo mnogo več razumevanja in več podpore, kakor pa jo bo našel v oni m Rimu, ki proglaša revizijo obstoječega stanja za glavno načelo svoje mednarodne politike. Vse to meče na poset dr. Dollfussa v Rimu dokaj čudno luč in upravičuje sum, da se tu zopet kujejo načrti, ki niso docela v sk.aiiu z Interesi evropskega miru. Rim, U. aprila r. Danes popoMne je prispel semkaj docela nepričakovano avstrijski kancelar dr. Dolifuss. Na letaJišču Centocelli ga je v imenu italijanske vlade sprejel in pozdravil ieta*ski minister Bai-bo. Kakor se zatrjuje, bo dr. Dolifuss imel jutri sestanek z Mussotinijem, popoldne pa bo sprejet v posebni avdijenci pri papežu. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo nenadnemu prihodu avstrijskega Kancelarja velik političen pomen. Značilno je namreč, da se mudi istočasno v Rimu tudi predsednik katoliškega centruma iz Nemčije prelat dr. Kaas, kar daje istočasni prisotnosti podkancelarja Papena in ministra Goringa še poseben pomen. Papen bo jutri dopoldne sprejet v avdijenco pa papežu. Fašistični tisk pa opozarja tudi na to, da se mudi v Rimu tudi bivši voditelj avstrijskega Heimvvehra major Pabst, znan še izza Kappovega puča. Po informacijah nekaterih listov vodi tudi Pabst pogajanja a fašističnimi vo.iitelji, prizadevajoč si pridobiti jih za posredovanje v svrho pomirjen jn in zbliža nja Obeh sortih kri) Heimweh'a na eni, za zbližanje med Heim-wehrom in narodnimi socialisti na drugi in naposled za zbližanje med vsemi Umi tremi skupinami ;n avstrijsko vlado na tretji strani Pabst poudarja, da je le na ta način mogoče preprečiti okupacijo Avstrije » strani hitlerjevcev, ki streme za čimprejšnjo likvidacijo samostojne avstrijske republike v okrilju Hitlerjevega tretjega car-stva. DolHussa je pozval Mussolini ? Berlin. 11. aprila, g. O potovanju avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa v Rim poroča »Berliner Tageblatt«: Poset dr. Dollfussa v velikem tednu je presenetil celo v Rimu. Vsi inozemski komentarji, ki spravljajo ta poset v zvezo z bjvanjem nemških ministrov v Rimu. so napačni. Tudi oba nemška mini&tra sta bila presenečena. Poset avstrijkega kancelarja pri Kvirinalu in pri papežu ni v zvezi z vprašanjem Nemčije. Do sedaj še ni predviden noben sestanek med nemškima ministroma in avstrijskim kancelarjem, vendar pa bi z ozirom na tesne odnošaje med obema nemškima državama lahko prišlo do sestanka. »I,okalanzeiger« pa poroča, da fe inicija-tiva za nepričakovano potovanje dr. Dollfussa v Rim prišla od Mussolinija samega, ki želi izkoristiti navzočnost nemških mi-nitrov Papena in Goringa v Rimu za po-sredovanje med Berlinom in Dunaiem. Kaj mislijo Angleži Lodon, 11. aprila g. »Dailv Herald« piše o potovanju kancelarja Dollfuvsa v Run med drugim naslednje: Avstrijski Heim wehri želijo restavracijo Habsburžanov in zvezo z Italijo, avstrijski narodni socialci j>a zahte\-ajo priključitev k Nemčiji. Verjetno je, da bo skušala italijanska in nemška diplomacija preprečiti borbo za oblast v Avstriji in v dunavski kotlini. Po vseh znakih sodeč bodo skušali nemški in it a lijanski državniki doseči sporazum med narodnimi ocialisti in Heirmvehrom, da bt tvorila Avstrija nekako zvezo med obema fašističnima vladama v Runu in Berlinu. »Dai!y Telegraph« piše, da je treba po-setu nemških ministrov pri Vatikanu pripisati posebno važnost. Očividno je papež pripravljen priznati Hitlerjev režim v Nemčiji, ki tvori jez proti boljševizmu. Goringovi razgovori Rim, 11. aprila, s. Razgovori med nemškim ministrom Goringom in italijanskim ministrom za zrakoplovstvo Baibom ter njihovimi tehničnimi svetovalci so se pričeli danes do-poldine. 2e obstoječe sodelovanje Nemčije in Italije v zrakoplovstvu naj bi se pospešilo in poglobilo z medsebojno izmenjavo misli. Nameravano je izboljšanje nemšflao-j t a! i ianstke zrakoplovne službe, da bi se že prihodnjo zimo omogočila dnevna zračna zveza med Berlinom m Rimom. Razpravlja se tudi o poletu italijanske zrakoplovne eskadre preko severnega Atlantika. ki se bo vršil meseca junija. Mussolini proučuje francoske predloge Fašistični tisk odločno odklanja francosko tezo o sodelovanju štirih velesil strogo v okviru pakta Društva narodov Rim, 11. aprila, d. Mussolini je ob 10. sprejel francoskega poslanika Jouvenela, ki mu je izročil besedilo francoske poslanice. Fašistični listi trdijo, da ima Jouve-nel nalogo, pregovoriti italijansko vlado, naj sprejme francoske pridržke glede na-črla o pak*u štirih. Ta *eden bodo prišla pogajanja med štirimi velesilami v konkretno fazo, k čemur bo znatno doprineslo dejstvo, da sta se francoska in angleška vlada že v glavnem sporazumeli, kakšna naj bo oblika nameravanega sodelovanja velesil. Ker je obenem bivanje nemškega podkancelarja in ministra Goringa v Rimu znatno olajšalo stike med Berlinom in Rimom, bodo tudi na tej strani odnošaji povsem pojasnjeni. Značilno pa je, da so italijanski listi že pričel i napadati francosko spomenico, čeprav za enkrat še ne tako odkrito kakor nemški in madžarski. Najbrže hoče Italija zbuditi videz, kakor da se postavi ;a med revizioniste in proti-revizioniste. Razen tega hočejo dokumentirati discipliniranost, s katero spremlja fašistično javno mnenje sklepe vlade in velikega fašističnega sveta kot vrhovnega ustavnega foruma. Italijanski tisk zato sedaj še čaka s svojo sodbo, da prouči prej vlada francosko spomenico. Kljub temu pa listi že opozarjajo na težkoče, ki bi jih mogli povzročiti francoski predlogi razvoju Mussolinijeve pobude za sodelovanje velesil. Naglašajo zlasti, da se v nobenem primeru ne more pristati na zahtevo Francije, naj ima čl. 19. pakta Društva narodov samo teoretičen pomen in da nai se interpretira samo v soglasju z drugimi členi tn fragmenti tega pakta, češ, da bi se na ta način onemogočilo vsako sodelovanje za obnovo Evrope. Prav tako poudarjajo fašistični listi, da se sodelovanje velesil ne more omejiti, ker imajo neomejene naloge in se ne morejo postaviti v isto vrsto z državami, ki sklepajo regionalne sporazume. Ne gre za direktorij Pariz, 11. aprila, d. O vsebini francoske spomenice o paktu štirih, ki je b ia včeraj izročena italijanski in angleški vladi, piš*? »Temps« med drugim: Francoska vlada je prepričana, da bo sodelovanje štirih evropskih velesil, stalnih članic sveta Društva narodov in podpisnic locarnskih pogodb, ki jamčijo za fran-cosko-nemško mejo in demilitarizirani pas, izredno plodno. Pri tem pa ne gre za osnovanje kakega direktoriia. ki bi svojo voljo vsiljeval ostali Evropi. Sodelovanje štirih velesil bo uspešno le tedaj, če bo stremeto po vzdrževanju miru in spoštovanju pravic ter uporabi vseh sredstev statuta Društva narodov, tako členov 10., 11., 12., 15. in 16., kakor čudi čl. 19., ne da bi pri ter.i skušale kršiti obstoječe pakte in pogodbe. Prvotni načrt propadel Bukarešta, 11. aprila, č. Rumunski tisk živahno razpravlja o načrtu Mussolinija ter o Tituleseovi akciji v Parizu in Londonu. Tako je objavil današnji »Cuven-tul« dolg članek, v katerem pravi, da je Mussolinijev načrt v svoji prvotni obliki definitivno propadel in da je treba to v prvi vrsti pripisati odločni akciji Male f*n-tante. Enako komentira Musnolinijev načrt in potovanje zunanjega mnistra Titulesca v Pariz in London tudi »Miscarea«, ki poudarja. da spada MussJinijev načrt že v preteklost Izročitev spomenice angleški vladi London, 11. aprila. AA. Francoski poslanik de Fleuriau je danes izročil v zunanjem ministrstvu francosko spomenico. Konferenca agrarnih držav v Bukarešti Budimpešta, 11. a/prila, g. Rumunska vlada je povabila madžarsko vlado na kon. ferenco agrarnih držav, ki se bo vršila od 5. do 7. maja v Bukarešti. Konferenca se bo bavila z vprašanji, o katerih se bo razpravljalo na svetovni gospodarski konferenci. Na konferenci bodo sodelovale vso agrarne države Srednje in Vzhodne Evrope. Ureditev turških dolgov Pariz, 11. aprila. AA Zunanji mimster Paul Boncour je dopoldne sprejel turškega parišlkega poslanika Suat bela im francoskega ankarskega poslanika Cbambruna. s katerima i« razpravljal o dogovoru za ureditev turških dolgov, ka je bil včeraj parafiran. Nov letalski rekord Rim, 11. aprila^ d. V Desetuzanu je letalski podčastnik Fran Agello včeraj opoldne dosegel z letalom »M. C. 72« nov rekord v brzini. Letalo ie bilo opremljeno z motorjem Fiat 2500 fes pn dvema vijakoma. V štirih krožnih letih je dosegel povprečno brzino 682.403 km na uro. Dosedanji rekord, ki ga je dosegel 1. 1931. angleški letalec Calshcrt, je znašal 656 km na uro. Protest malih držav v Washingtonu Mnoge male države, zlasti agrarne, protestirajo, ker jih Roosevelt ni povabil h gospodarskim konferencam v Washington vi v^tj vzrok, bati se hitlerjevske zmage. V tem je tudi iskati vzroka za nji-novo tolerantno pasivnost v sedanjem političnem konfliktu, in ne morda samo v njihovi notranji slabosti. Stremljenje sedanje vlade po zavrnitvi grozeče poplave nemškega fašizma je tudi socialistom simpatično in zahteva po Anschlus-su je danes pri njih samo še na papirju. Tertius gaudeus, Dolifuss, pa se ravna po slovitem staro avstrijskem načelu rajnega — »Es wir<*. fortgewurstelt!« — in bi najrajši, da ostane sedanji provi-zorij v -•ermanenoi. Enkrat seveda bo moralo priti do odločitve in ni) n - k wa-sh.ngtonsk.rn razgovorom. Državn, ,1«- kakih p^^1 potovanju v \vash,ngton bodo Macdonalda opremljali st«in :ajnk psrfpment jima je odgovoril, da ie ameriška vlada prinravljena roeajati se po obuainem potu z ohema vladama, da pa za sedai ne želi razširiti malo svetovno gospodarsko konferenco v Washingtonu. Minister Hull j? obiavil. da bodo razgovori med trlavnmi dr?avami. ki se bodo vršili j v Waf»hingtonu. samo uvod v svetovno lo-i spodarsko konforenco: razpravljali bodo v i plavnem o vprašanju srebra in o pridflova-j nju žita. ! Trgovinski minister Roner je izjavil, da so sedanje carinske tarif« ne«m"s?lne in pretirane Zato je treba v r>rvi vrsti stremeti za tem, da se obstoječe carinske meje znižajo, zunanjega ministrstva sir Vans taarri gospodarski svetnik s r Leith Ross privatni tajnik Barlow in tajnik trgovinskega mmi-atvrstva Overton. Z Maodonaldom pojde v Amer ko tudi njegova hči. Tokio. 11 aprila AA Japonska v'ada Je uradno izjavila, da se bo od/v«:» pova-b lu. naj pošlje svoje zasropnke v VVashington k uvodnim razgovorom svetovne gospodarske konference. Delegate, bodo japonsko zastopali, bo imenova1 'Js Ja. New 11 aprila A A V • " .»n- cosfci poslan k v VVashmgtonu L«H.>uL»y je danes ob 13. prispel v New V01"^ Upravna reforma v Nemčiji Goring imenovan za pruskega ministrskega predsednika — Za 17 dežel bo imenovanih samo 10 namestnikov eerja. ki ge bodo mogli »edaj po dolgfcro času zopet vrniti v Nemčijo. Tajna organizacija za umore Berlin, 11. aprila, d. V poučemih krogih sodijo, da bo imenovanih samo 10 državnih namestnikov za 17 dežel in svobodnih mest. Tako bodo dobila svobodna mesta Bremen. Hamburg in Liibeck samo enega namestnika in prav tako bo tudi za dežele 0 den-burg, Linpe - Detniold in Schaumftmrg -Lippe imenovan samo en namestnik. Državni kancelar Hitler Je danes kot državnega namestnika za Prusijo imenoval dosedanjega komisarskega notranjega ministra Goringa za pruskega ministrskega predsednika. Imenovanje je bilo Goringu danes popoldne brzojavno sporočeno v Rim. Gorims bo najbrže še iz Rmra imenoval člane nove pruske vlade. Nova pruska vlada bo sestavljena enako kakor dosedanja ko-misarska vlada. Ministrski predscdnk Goring bo obdržal tudi notranje ministrstvo. Z imenovanjem Goringa za predsednika o ruske vlade se ie definitivno končala doba komisarskih vlad v Prusiji. ki se je začela 30. julija 19.52 po odstavitvi Braunove viade. Državni uradni list je objavi! zakon o podeljevanju naslovov, redov in drugih odlikovanj. Naslove podeljujejo državni predsednik im državni namestniki, v Prusiji pa ministrski predsednik kot zastopnik državnega kancelarja. Državni predsednik določa tudi pogoje, pod katerimi sme nemški državliari spreieti naslove, rede ali odlikovanja kake inozemske vlade. Državn; notranji m nister ie izdelaj p^ve predpise zastran potmh listov, ki mh izdajalo nemške oblasti. Na novih potnih listih bo poslej kot narodnost navedena vselej »nemška«, dočim so doslej nemška oblastva navaiala narodnost ne raznih nemških deželah. Tudi nemški nacionalci za £uzi|o s hitlerjevci? Berlin, 11. aprila Danes se je sostaia Bpmško-naoionadna državnozborska frakcija. Na seji je ime.) .ni tister Husrenbeig velik govor Ker je doselar.ji predsednik Obervorhe.r odložil svoj man1.it. je bi! izvoljen za noveea predsednika poslanec Schmidt (Hannover). še ni znano aii se je oa tej konferenci . *"/>ra viji.o tudi o združitvi stranke z narodno-socia i.stično stranko, ker je že vodstvo nemške !-'nd«ke stranke v Hamburgu sklenilo prestop svojih političnih zastopnikov v senčni in med meščanstvom k narodnim socialistom Za četrtek je sklicana seja frakcije centruma. Socialistični poslanec Luis Bister, ki je »astopal v državnem zboru okrožje SehVg-■wig-Mo!stein, je izstop iJ iz socialistične parlamentarne skupine. čiščenje se nadaljufe Berlin. 11. aprila A A. Državno ministrstvo za delo pridno nadaljuje »čiščenje« v osrednji zvezi bolniških hlastam; čiščenie zadeva sot-ial stične elemente. Ministrstvo je večino uradništva odpustilo. Berlinska politična policija \a dala na več železniških postajah v Berlinu odpreti prtljago. ki se ji je zdela sumljiva. Našla ie ninoco komunističnih propagandnih tiskovin. Sodišče je obsodilo na osem let ječe nekega kom inista. ki se ;e udeležil februarja 1931 streljanja, pri katerem je bil neki narodni socialist nevarno ranjen. Stockholm. 11. aprila. A A. List »Social-de-mokraten« poroča, da so po požaru v nemškem državnem zboru izvršili samo v Berlinu 247 političn h umorov. Med temi žrtvami hilo 17 narodnih socialistov. 14 Židov in 216 komunistov in socialnih demokratov. Morilci Erzt»erger|a pomiloščeni Karlsruhe. 11. aprila, d. Tiskovni urad deželne vlade ie objavil, da ie kazenski «ennt deželnega sodišča v fVfenburgu razveljavil na podlagi zadnje amnestijske odredbe v«*-ukrepe o zasledovanju morilcev Erzber- Monakovo. 11. aprila. č. O umoru novinarja dr. Gregorja Bella na avstrijski meji eo postale sedaj znane naslednje podrobnosti: Umor eo izvršili člani celice »G« narodno-socialistične tajne organizacije Na čelu ca lce je bivši orožnik Schulze, ki je bil leta 1027. zaradi umora iz zasede obsojen na smrt, pozneje pa ammstiran. Ubiti dr. Bell je bi] prej sam član te celice. V nekem procesu proti uredniku socialno - demokratskega lista »Miinchener Poste je dr. Bell leta 1927. odločno branil sistem političnih amo-rov in delo celice *Gc. Med drugim je tedaj pred sodiščem izjavil: »Ljudje, ki eo nevarni naši stranki, morajo izgniti. Tega mi ne presojamo tako tragično. Vj imenujete to 'iraor, mi samoobrambo«. Sedaj je postal tudi dr. Bell žrtev iste cebce >G<, ki ji ]e prej pripadal, in sistema, ki ga ie tako navdu&o no branil. Preganjanje umetnikov Berlin, 11. aprila. AA. Glasbenik W.iljetr Furtwandier ie poslal Goebbelsu pismo, v katerem se pritožuje prodi vladnim ukrepom zoper nemške umetnike židovske vere. Furtwand!er pravi, da je velika zmota, če se uvaja čudi v umetnost ločitev po verah, češ, da bo Nemčija trpela n ep opravi/'v o škodo, ako bo onemogočila može. kakršni so Reinliardl Bruno Walter in Klemperer. V svojem odgovoru Goebbels pobija teorijo »I* art pour art«, vendar pa zagotavlja, da bodo pravi nemški umetniki. kri ne bodo delovali politično proti elementarnim državnim načelom pri narodnih socialistih dobro sprejeti. Odpor v inozemstvu Curih, 11. aprila. AA. Včeraj j« odbor mednarodne sindikalne zveze razpravljal o boiu proti fašizmu in o položaju sindikatov v Nemčiji. Odbor je sklenil, da se preseli v Pariz. Kodanj, 11. aprila. AA. Listi komentira io nedavne govore nemških politikov Sieversa ip Peperkorna v nemškem Siesviku. Govornika sta iziavila, da mora Nemčija začeti pri Schlesviku »drobiti versailleske verige«. Prisilili bomo Dansko, sta vzkliknila, da bo prišla v Berlin na razgovor o reviziji meje. V zvezi s tem poročajo listi, da se pripravljajo 22. t. m. in 1. maja v Flensbunru narodno-socialistične manifestaciie. Varšava, 11. aprila. AA. Kakor poroča »Republika« v Lodzu, sta dve veliki izvozni tivrdikri prejeli pisma svojih londonskih poslovnih prijateljev, ki zahtevajo, da pos!c-j poljsko blago v Anglijo ne sme iti več preko nobenega nemškega pristanišča in se ne sme prepeljati po nobeni nemški ladji, ker bi drugače ustavili nadaljnja naročila. Neka tovarna v Lodzu je dobila tudi pismo od svojih holandskih poslovnih prijateljev, ki zahtevajo, da se v bodoče za noben izdelek. ki .c i-z Poljske izvozi na Holandsko. ne sme porabiti niti trohica nemškega bia-ga. Inomost, 11. aprila, č. Tirolska vlada Je odrek'a vizum sedam:emu narodno-socialistične mu prosvetnemu ministru na Bavarskem. Narodni socialisti na Tirolskem so ga namreč povabili, nai pride na neko njihovo zborovanje. Moskva-, il. aprila, č. Sovjetska vlada je pričel'j izključevati iz stranke in odpuščati iz državnih služb tujce, ki so postali sumljivi. To »čiščen;e« se vrši predvsem med Nemci. V Nadi vol žanski repub!;:ki so razpustih celo vrsto sportmh in kulturnih organi-zac;j. ki so se navduševa'e za nemški fašizem. Več ljudi je bilo aretiranih ker so bili v stikih s hitlerje-ofemi organizacijam«. Razveljavljen je komunističnih mandatov v Bolgariji Sofija, 11. aprila. AA. Danes .se je začela v Sobranju razprava glede vladnega predloga o razveljavljenju mandatov po slancev delavske stranke. Po tem predlogu naj bi se razveljavili vsi mandati 31 poslancev delavske stranke. V utemeljitvi tega predloga se naglasa, da so poslanci delavske parlamentarne skupine in njihovi pristaši člani organizacije, ki je po zakonu prepovedana, m šo s svojim osebnim delovanjem v Sobranju in zunaj njega pokazali. da s:mpatizirajo s komunističnimi ui nasilnimi metodami v javnem političnem življenju Dalje motivacija izvaja, da je sedanja delavska stranka dejansko samo pokrita bolgarska komunistična stranka, in zaključuje: Spnčo takih dejstev izgube na podlagi zakona o zaščiti države svoje mandate in ne morejo biti člani Sobranja. njihovi pristaši pa ne namestniki izključeih poslancev. Debato o predlogu je otvoril bivši minister Jordanov, ki se je izrekel proti razveljavljenju mandatov poslancev delavske stranke, češ da bi to bilo v nasprotju z ustavo in demokratskimi načeli. Enako sta se izrazna poljedelski poslanec Štefan Canov, ki pripada prav tako kakor Jordanov poljedelski zvezi Vrabca 1. in poljedelski poslanec dr. Georgij Dimitrov, ki pripada poljedelski zvezi Aleksandra Stambuliiskega. Za predlog je govori! bivši pravosodni minister v vladi »Demokratičeskega zigovora« Zeko Ma-ajarov. Seia se vrši v zelo napetem ozračju, ki •e občuti ne samo v dvorani in na hod sikih, temveč tudi pred poslopjem Sobranja, kjer neprestano patruljirajo ojačene straže na koniih. Seja bo trajaLa pozno v noč. Letalska nesreča v Franciji Berre, 11. aprila. AA Snoči ob 22. ie padlo vojaško letalo, v katerem je bilo 5 podčastnikov, v Berrsko jezero. Vseh pet častnikov se je ubilo. Zopet političen umor v Sofiji Sofija. 11. aprila. A A. Včeraj zgodaj zjutraj so našli v Borisovem vrtu, največjem parku v okolici Sofije, truplo mladenka kakih 20 do 22 let. Ubit je bil od 10 dj vol verskih strelov raznih kalibrov. Pri ubitem niso našli nobenih dokumentov. V začetku so mislili, da gre za navaden zločin brez slehernega političnega ozadja Toda pol ciji se je medtem posrečilo ugotoviti. da ie ubiti mladenič Makedonec Stra-hil Petrov Georgijev, rojen leta 1911. v Krivorečni palanki. Današnja »Makedonia« o ttm umoru obširno piše. Po njenem pisanju bi se dalo sklepati, da je bil umorjeni Strahil Petrov Georg jev član skupine mihajlovcev in da je padel kot žrtev pro-togerovcev. »Makedonia« misli, da so Ge-orgijeva morilci ugrabili, trpinčili in naposled na brutalen način umorili. Nemškemu ministru zahranjen prihod v Avstrijo Dunaj, 11. a .pri-a AA. Th-olska deželna vlada v Imisibrucku je prepovedala bavarskemu prosvetnemu ministru Schlemu pri. hod v Avstrijo. SchJem je eden izmed vodilnih hitierjevcev in je iimei govoriti na zborovanju tirolskih nacionalnih socialistov. Bančna afera na Dunaju Dunaj, ll. aprila 6. Pred kratkim so "j. sta poročali, da je uvedfla po.icija preiskavo zaradi velike afere 400 bank in bančnikov, ki 90 tihotapili devize isi valute v ino-zematvo. Na oodiagi preiskave je bal danes aretiran član uprave denarnega zavo_ da »Otto Rettlinger in drug«, odvetnik dr. Laniberger. Zavod je imel dve podružnici, eno v Trstu, drugo v Milanu, s pomočjo katerih je vršil zorabe. Velika tramvajska nesreča na Dunaju Dunaj, li aprila č. Opoldne se je pripeti'a na vogalu Gtirtla in Burgstrasse huda tramvajetka nesreča. Trčila sta dva tram-vaja. Neka žensika je bila ubita dve drugi osebi so prepeljali v smrtno nevarnem s*.a_ n ju v botadšndco, nadal triih 32 potnikov pa je bilo hujše ali lažje ranjenih. Neverjeten češki glas o revizionizmu Mirasohnijev poskus s pomočjo Macdo-nakla spraviti reva^zijo državnih mej v Srednji tvropi kot eao najbolj važnih točk oa dnevni red posvctova-uja iq odločanja štiri o vele« 1, je dal povod da so poiitiJti vseh narodov, z.;«4»n ue>po«>redno prizadetih, precizirali svoje stal šče iu da >o to tudi večinoma že stor ie države »a«ne. Kakor je znano so naleteli pred.og fašistične Italije, vsej kolikor se tičejo ter torul-ne revizije, ua odioi-en odpor Zaradi tega odpora sta tudi Mussolini m angleški pre-m er že sama propomraia D is tv ene spremembe prvotn h aačrtov ui je zlasti Mac-donaltd skušal ublažiti neugodni vtis s po-mirij vinu komentarji V ostaiem pa je bilo od vseh stran' poudarjeno mišljenje, da bi vsak poskus enostranske sprunembe teritorialnih mej pomonjal vojno To je zlasti naglasil tud? Herriot v svojem znamenite.m članku v »Democrate de Lvon«. Debata v fraaicosk poslansiki zibornici je bila naravnost manifestacija proti revizionist oni ofenzivi. Odločno odklonilno stališče prot vsem poskust.m teritorialne reviz je, ki ya je zavzela naša država soglasno s svojimi zaveznicam v Mali antanti. ie noši je%mosti dobro znano. Niti pedi svojega državnega ozemlja si ne damo odvzeti in jo bom znali braniti do zadnje kaplje krvi. To srno slovesno izjavili mi. storil pa so z enako odločnostjo isto tudi Cehoslovaki. Romuni in Poliaki. Zato nas mora navdajati s strmenjem ln ogorčenjem glas iz zavedo ške Češkoslovaške, ki zavzema napram revizionistiun dk-ciji oddvojeno stališče Gotovo spoštujemo mišljenja m cenimo svobodo tiska, toda zdi se nam, da b: morale le vezati gotove meje n da se tudi senzacij željno 'asopisje ne bi smelo c nično postavljati nad to m proti temu kar zadeva bitne narodne >n državne interese. Jogo slov eni dobro vtmo, da tud' v Češkoslovaški obstoji gotova klika, za katero je nacionalizem pmnagano »tališče in katera rada zavzema neko bazirano pozo svetekega arb tra. N^so 'iam ostali prikriti razni žurnalistieni .-/delki, ki so po vzgledu znanega Freytagovega c'mo-ka — »znam pisati na levo, znam pisati na desno« — z naslado pobirali narbolj bedaste nformacije celo naših em igraš tk pogodbi še preveč nemad'/arske zemlje 'n ki postopa proti svo;:m slovanskim in drugim manjšinam v posmeh mednarodno garfltiranemu monjšinskerp^ pravu po istih betjarskih metodah, kakor sfa jih že pred vojno ožigosala Bjornsrn in Seton Mrat«on. O današnjem zatiranju narodnih manjš;n v j Madžarsk' je nred kratkim objavk nem-ška revija »Volk und Reich« ostro kritiko. I v kateri prihaia do zaključka, da bo vsak prizadeti narod m flil na usodo svojih manjšin, kad^r se bo »ovorilo o sipremem-b madžarskih mej n da bo pri^ljen izva-iat' posledice, ki za vzpostavitev Vel l-e Madžarske ne br>rlo u?o^ne Ce nr^eriomo s '■n resno nemško !jnotovitv;jo irvai"r5a češikega avtorja v -Pritomnosti,« se moramo nriieri za glavo Ali se mož ne zaveda, kako orož;e da;e sovražnm pol ti krm v roke? Madžarska propaganda ki dela z ogromnimi sredstvi, gotovo ne bo zamudna predočiti tega češkega glasu mednarodni javnosti m ga izrabiti za oporo trd tve. da odločno odklonilno sta'išče držav Male autante napram reviziji v lastnem nnrodu niina temelja m zaslombe In kako mnenje bo ustvarila o nas v krog h naš'"h zave »likov, zlast- v Poljski in Franciji? Saj Ponake bo 'tak zanimalo stališče fe-ga pont.uia o poljskem koridoru. gieJe ka-tereja priporoča t'rauo ji, naj i/,jav; rn tudi izvaja popoln desnitere^eniHnt. Io %c pravi, naj iniruo gieda in to.crira, da s; .Nemčija ineui n č teoi nič nas no osv >ji ta bistvom dej poljske z e mi je ln kdo daje p.avico temu avtorju, da dajf tudi naši državi uaoveie, aaj u^odi teritor aiuun pre-teu/ijam Madžarov, teš da je creoa oyiij-šča splošne vojne koiillagtacije reducirati na minimum M.mogrede i>rnenj. s= e tretM čuditi d letamski naivnosti po! tičii'e-ga recepta, po katerun ae izlocl<0 M>nf; Kn ^ tem, d« »e sovražnikovim zahtevam Krat-komalo ugod ! Nesimpatičnega vtisa te pu-bl cistične modrosti ne »nore prav nič ub.a-žiti besedičenje o demokratizaciji Maužar-ske. ki bi se s tako popustlj vostjo soseuov podprla. In končno, ali ne velja ista log'ka, -j člankar uveljavlja o pr d Madžarom. : ul, za postulate drugih, predvsem nemških revizionistov? Kako s neki mož predstavlja češko stališče ua.pram nemški ekspanziji V Z zadoščeniem moramo ugotov ti, oa ;e vs« češka javnost z ogorčenjem odklop.ia destrukuvno p sanje oeiKlgovornc<»e nacionalnega publicista. Smatramo p« za potrebno. d« tudi Jugosiovetu gasno prme-stiramo proti tak m pol tičnim z>avam m da striktno odklaniamo domnevo, da t>» mišljenje tudi le naimarijšega krog^ ni.:.,«.-čih Jugoslovenov soglašJila z nj hovo vsebino. Ostavka portugalske vlade Lizbona, n aprila AA. Vlada je podaja ostavko. V TREH DNEH NA MABS bi bila ustrezajoča, idealna brzina današnjemu modernemu poslovnem« človeka, ki so mu današnje brzine prometnih sredstev v njegovi nestrpnosti in tempu časa vse še prepočasne^ IDEALNA BHZINA ki ustreza modernemu trgovcu in pridobitnikom sploh, je bila doslej dosežena le s sredstvom za hitro in uspešno seznanjanje tvrdk s kupujočim občinstvom in priporočanje blaga v nakup. Danes n. pr.: naroči moderen trgovec oglas v »JUTRU«, v katerem opozarja na svojo tvrdko, se predstavi kot dobavitelj raznih potrebščin, opozarja na ugoden nakup teh in onih predmetov in blaga, že drugo jutro čita to po vsej deželi občinstvo, ki tako na na »enostavnejši način izve za dobavitelje, za trgovine in za dobavne vire sploh, časopisni oglas je najdragocenejša pridobitev vsaki trgovini, žal pa je še mnogo trgovcev, ki ne pojmujejo silne učinkovitosti oglasov. Oglasi v velikonočni številki »JUTRA« bodo svoje priznane uspehe nedvomno potrojili, ker bo velikonočna številka »JUTRA«, ld bo izšla že v soboto zjutraj, kar tri dni v rokah čitateliev, ker zaradi praznikov »JUTRO« v nedeljo in ponedeljek ne bo izšlo. Ce računamo, da so oglasi v posameznih številkah časopisov le en dan aktualni, dočim bodo v velikonočni številki kar tri dni. oglasi pa, dasi bodo toliko bolj uspešni, ne bodo nič dražji in se sprejemajo po običajnih tarifah, znači to znatno pocenitev oglasov. Opozarjamo na te ugodnosti vse svoje velecenjene hiserente, zlasti pa vse one, ki si hočejo s tako najodlienejšo samopoinočjo pomagati iz hudih časov gospodarske krize in jih prosimo, da nam pošljejo svoja naročila za oglase v velikonočni številki »Jutra« najkasneje do petka opoklnc. »JUTRO«. im/j. Spor med mandžursko In rusko vlado Ker Rusija ni vrnila več tisoč vagonov vzhodnekitajske železnice, so mandžurske čete porušile pri Mandžuliji! tir Tc-kfo, 11. aiprila d. Napetost med mandžursko državo in Rusijo zaradi spora za vzhcdno kitajsko železnico se je znatno povečala. Mandžuraka vlada je zahtevala od ruske, naj vrne sto lokomotiv in več tisoč vagonov, kri so bili prepeljani iz Mandžurije v Rusijo, vendar pa ruska vlada na to prošnjo ni odgovorila. Zato je mandžursko želemiško ministrstvo odredilo, naj se odstrani tir pri ruskem obmejnem kraju Mandžuliju, da bi se na ta način onemogočilo ruskim oblastvom obmejno nadzorstvo. To cdredbo so preteklo soboto izvršile man. džursSte železniške policijsfee čete, s čimer so onemogočile vsak tovorna promet, če ruske oblasti ne bodo odnehale, je pripravljena mandžUTska v'ada za nadaljnje re. presalije, Ruski uradniki vzhodno kitajske železnice na obmejni postaji ▼ MamtSfeiH^n so bržkone za povračilo porušetaja tira zadržali japonsSci vojaški vlak, ki bi moral odpeijati iz Mandžulija v Hajlar. Obenem so poizkušali, čeprav zaman, zadržati tudi mednarodni ekspresni v.ak, namenjeni vzhodu. Mandžur^ka vlada je energično protestirala proti ruskemu postopanju in ima baje namen aretirali ruske uradnike v Mandžuliju, s čimer bi se spor vsekakor poostril do skrajnosti, Rusi, ki so zasedaj še vedno gospodarji položaja, ?o odi_rwi3t-y mnogo uradnikov, ki so jih smatrali za naklonjene mandžursiki vladi. Newyock, 11. apriJa. s. Po poročilu iz To-kija so japonske čete zasedle Lepgkav, močno zgrajeno kitajsko o;v>riščc ob Velikem zidu. Pretep v rumunskem parlamentu Bukarešta, 11. aprila. AA Na snečnji seji rutnun.ike poslanske zbornice je prišlo pri razpravi o zakonu o konverziji kmetskih dokov do viharnih prizorov. Poslanec Lupu je izjavil, da se je vlada kompromitirala s Škodovo afero in da zalo ni upravičena dat; na glasovanje nobenega novega zakona. Nato je prišlo do spopadov med posameznimi poslanci. Nekega poslanca večine so pretepli in razbili govorniške tribune. Predsedništvo zbornice je discipliniralo o.-vem poslancev kmetske stranke. Afera družbe »Tapredcc Zfgreb, 11. aprila, n. Policijska uprava je danes obsodila podjetje »Tapred« d. d. zaradi prekršitve čl. 42. uredbe o izvrševanju proračuna savske banovine na l(KK) Din globe, ki se v primeru, če bi je podjetje ne plačalo, izpremeni v 20 dni zapora, nadalje na plačilo banovinske takse v znesku 46.948.13 Din, za katero je bila banska uprava prikrajšana, na trikratno plačilo tega zneska, to je 140.844.39 Din, ter končno na plačilo izrednega prispevka zaradi prevel:kega izkoriščevanja državnih in samoupravnih ctst v znesku 98.283.70 Din ter na 20 Din knleka za sodne akte, skupno torej na 387 1C0.22 Din. Sodba je bila izrečena na osnovi stanja, kakor ga je iz- j sk7' ^ _ jflkob in Marija Škof ks/uvalo knjigovodstvo podjetja »Tapreu« ' -- - - -•- - in ga je ugotovil strokovnjak banske uprave. Kriminalni del afere bo imel še nadaljnje po-!edice pred sodnijo. Zastopnik podjetja »Tapred« je vložil priziv. Minister Pucelj na Hvaru Beograd, 11. aprila, p. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj je odpotoval v Split, odkoder je v spremstvu senatorja dr. Siloviča m šefa izseljenskega komisariata dr. Aranickega odpotoval na otok livar, da prevzame poslopje, namenjeno za počitniško kolonijo Jadranske straže. Iz sodne službe Beograd, 11. aprila, p. Upo-koien je na osnovi čl. 109 urad-niškega zakona starešina sreskega sodišča v Žužemberku Gustav Gale. Na mjegovo mesto je Imenovan dr. Matija Lavrenč:č. doslej starešina sreskega sodišča v Kočevk. Za starešino sreskega sodišča v Kočevju je postavljen dr. Fran Češarck, doslej sodnik v Kočevju. Iz magistratnega gremija Ljubljana, 11. apr la. Na d;inasnji sešj magistratnega gremija je bilo podeljenih nekaj koncesij za buffe-te. Eferi Schanta s« dovoli v njenem rvsn-sionu v nebot'čniku prodaja brezalkoholnih p:jač. Odklonjena je bila prošn i« zadruge slašč carjev, da bi smeli njeni člaevi prodajati sladoled na stalnih prostorih. Albinu Hrastarju se odstopi mestni 6ye< ob cesti Dveh cerwrjey v najem za 1500 dinarjev mi leto. Ra^en rin-dkam je bilo dovoljeno. da smejo postav ti pred svoje lokale stoiala za kolesa, za kar morajo plačati po 100 I>n leto priznavalnine. Oddano so b k rama dela ▼ Delavskem domu Slikarska dela bo izvršila rvndfca Špeletič. pleskarska Jo=;p Marn t? Hlebš, steklarska dela se ponovno ra pišejo, par-kete bo dobavik rvrdka Puk, platnene zavese pa tvrdka Sever, ključavničarska dela bosta Izvrš la Rudolf Gever in Jo-goindns. Nadalje je grerrrii podetii celo n^o gradben h dovoljenj za razne manjše prezidave in adaptacije. Izmed večjih stavb je omeniti enodruž:nso vilo Fr. Oblaka o^ Gesti na Rakovnik n pritlično Všo Antona Modlca ob Ižan-ik cesti. Tobačni tovarni se iz estetckih razlogov odklon-! prošnja za narrravo o^ra.'e ob Toh<>'Vii ulici; enako je bila odklonjena nameravana rgradha trgovsike^'« lokala tvrdki .1. Knez rxi Celov- Gangsteri ne mirujejo Chicago, 11. aprila. Ameriški tihotapci alkohola so začeli krvavo konkurenčno borbo zoper prodajo piva. Včeraj jc bil na eno izmed največjih pivovaren v Chi-cagu izvršen bombni atentat ki je po-vz.roči'1 veliko opustošenje. Ravnateljstvo pipovarne je mnenja, da so vrgli bombe lastniki lokalov, ki po ukinitvi prohibiciie niso takoj dobili zadostne zsalege piva. Poli c;'a pa zasleduje tudi sledove, ki vodijo v drcaško podzemlje. Policija je mnenja, da se bo v Chicagu naj>brže sedaj pričela serija sličivih nasilij, s katerimi bodo skušali zločinci prei>lašiti pivovarne m jih prisiliti k plačevanju odkupran. SDlošna železničarska stavka na Irskem DuMhi, 11. aiprifla. AA. Železničarska stavka, ki je doslej prizadela samo irsko južno železnico, se je raztegnila na vse wske železnice nameravata zgraditi dve pritl čni hiši fdvoiČkal v GerS;čevi ulici. Odločitev se odloži, dokler občinska uprava ne dovol' parcelacije. — Fr«ncu Bon^ču se podal stavbno dovoljenje za zgrako 15 cm v cesto — Franc T ukman Ko nadzidal eno p«.dstroT*;e pri_ h'ši na Frjavčevi ceod rKigoiem. da odstopi svet z« regu!ac 'o Sv To n en ceste. — Itiž Dirkič in 'nž. «tcrn bos ti zaridal« blck ob Pubar-jci ulici <5 r>etr"'<^stT'>pn-n stavbo, za kar sta prejela dovoljenje druge n-stance. Smrt zloglasnega hajduka Cetinje, U. aprila, p. Na albanska me4i v bližani Skadra je albanska obmejna sIn kje ste se najbolje počutili?« »Ce ee ne motim, ste pravkar izrekli, kako svobodni in velikopotezni so v kompozicij ti-le portrpti. Vpstp. kip so nastali — v Zagrebu. Zairrpb imam silno rada.« »Kai smatrate za bistvo portretne umetnosti?« . - . »Na taka vprašanja je prav za prav težak odgovor Teoretiziram pa Se celo nerada — umptnik ni zato tu. da bi o umetnostnih vprašanjih govoriL ustvarja naj-« »Kolikor vem, je bil nekoč pri nas v nekih krogih velik odpor napram Vašemu na- činu dela; dasi opažam, da ste marsikaj pridobili, ste vendar ostali zvesti sama sebi. Kdor je videl kdaj kako Vaše delo. bo gotovo med tisoči tujih del takoj spoznal Vaše. Glejte, kljub vsemu temu tako novem i in svojskemu pojmovanju so Vas sprejemali po svetu, če sodim po kritikah, kar navdušeno.« »Najbližje so prišli moji umetnosti, po dosedanjih izkušnjah eod^č, židje in Američani. Z velikim veseljem sem spoznala, da moje delo ni tuje bratom Srbom. Kako ugodno je sprejel mojo razstavo Zagreb, pa itak veste.« »Katere ljudi ste najrajši portretirali?« »Tiste, o katerih si mislim, da prenesejo, če se prednje postavi popolnoma objekt:v-no ogledalo, z eno besedo, tiste, ki so dovolj močni, da se vidijo take. kot 6o...« »Takšnih ljudi, se mi zdi, je malo.« »Prav imate. Malo jih je. Toda vsi tisti, ki vedo. kai hočejo, se tidi sami poznajo. Meni končno gre le za take ljudi, kajti predvsem tako so karakteristika naše dobe. Po dosedanjih izkušnjah so mi vsi pomembnejši portretirane! trdili, da jim bodo moji portreti zaslomba ob težkih urah n jihovega živi je. nja. Mislim, da so slične izjave značilneiše za bistvo portretne umetnosti, kot pa Še tako učena teorija.« »In Vaši načrti, gospa?« Tn se je gospa Mrakova razvnela. »Moji načrti?« Rada bi portretirala vse naše ugledne ljudi, ki so v kakršnemkoli oziru karakteristični za ta čas. — z eno besedo, hotela bi zajeti celo dobo!« »In Va§e velike kompozicije, s katerimi niste v tujini nič manj uspeli kot s portreti?« »Kadar bo zanje sila. bodo tu, toda zaenkrat mi fe ta ideja o portretih, ki bi zajeli ves naš čas, najbližja m s*■. mi zdi trenutno tjdi najkonkretnejša.« »Boste kai kmalu razstavljali?« >Cim izvedem svoj načrt.« Poslovil sem se. Ta mlada, odlična, genialna žena napravlja v svoji malobesednosti in jasnosti vtis človeka, ki ve kaj hoče, kam gre. Spomnil sem 9«. kako mi je pred štirimi leti omenila svojo namero, da bi razstavljala v Parizu, Londonu in Pragi. Dasi sem verjel njeni odločnost', sem skoro podvomil kn «e ni zanjo dobila nikaka javna ne privatna štipendiia. Odšla je" in kljub vsem, skoro nepremostljivim težavam je dosegla svoj cili. Milan Zadnfek F. X. šalda o sodobni književni kritiki Največji češki kritik in esejist F. X. Šalda je objavil v aprilskem zvezku »Šaldove-ga Zapisnika« besedilo predavanja o sodobni kritiki, ki ga je imel nedavno v radiu. Tj — kakor posnemamo po >Lid. Novinah« — razvija med drugim naslednje misli: Šalda deli umetnostno kritiko na tri glavne tipe: prvi je klasični dogmatični tip, ki je vtelešen v Lessingu; romantični psihološki tip zastopa Saint Beuve — ta tip razlaga pesnika s človekom; tretji tip pa je oni, ki se mu (morda pod vplivom Crocea in Dil-theya) z navdušenjem prišteva sam Šalda: namreč 9trjktualni tip. Kritik tega tipa skuša »rekonstruirati pesnikov stvarjalni proces, spoznati njegovo višjo zakonitost in tipičnost, prehoditi s pesnikom V60 pot ustvarjanja od 6po?etka do završitve in imeti na tej poti v roki svoj duhovni kompas.« Tako nastane iz kritike znanstvena disciplina, veda o umetnosti. Šalda pa mimo take kritike priznava tudi ono. ki sljži konkretnemu življenju. ki skuša življenje v naprej dojeti in zaslutiti njegove bodoče možnosti, kritiko, ki potemtakem izvršuje družbeno funkcijo. Čeprav je taka kritika nižja od etvarjalne kritike, kakor je bila zgoraj označena, ima silno odgovornost. Nje izvrševalec bodi trdno oborožen z mordno značajnostjo. Šalda zanimivo raziskuje, koliko je kritik v tem socialno-moralnem udejstvovanju generacijski, od nosno nadgeneracijski poiav in koliko ume uganjati sodbo prihodnjih rodov. Šalda tudi lepo razlaga Sainte-Bejveve besede, da kritik ni nič drugega kot idealiziran č tatelj. 0 tem piše: »Toda to ni tako lahka reč, kakor bi se morda zdela Vsak izmed nas je zelo zamotana besedica v knjigi božji. Prečitati nas. navadne besedice, je kaj težka naloga, kamoli prečitati nadpovprečne talente in genije! Zanje je včasih treba kar celih stoletij. Naj navedem domači primer: Vrstniki so Macha ka) malo znali čitatL Kako slabo so ga brali, kako napačno razumeli! Nastopilo je mlado pokolenje in že so ga čitali bolje. A mi mislimo o sebi, da ga čitamo in razumemo boljše kakor so ga naši očetje. Ali pa smo ga že prečitali popolnoma? Ali smo ga do konca spoznali? Ne upam 6e tega priznati. Dokler pesniško delo živi. dokler je čitano. ga spoznavajo vedno znova in drugače: dejal bi. iz drugačnega srčnega hrepenentja in drugačne domišljije novih rodov- Ce bi ne prišel poeti-zem, nam nekatere 6trani Machovega genija ne bi bile tako jasne, kakor so nam danes. Prečitali smo jih pri vihrajočih plame-nicah ali pri prasketajočih raketah poetiz-ma. kakor jih je zažigal do danes: v n j e-govi osvetiiavi, z njegove perspektive.« —o. Louis Adamič, „Smeh v džungli" Avtobiografija ameriškega izseljenca. Poslovenil Stanko Leben. Ljubljana 1933. Izdala Tiskovna zadruga. 416 strani v 8°. Cena: broš. 90 Din, v platno vezana 120 Din. Tiskovna zadruga je pravkar izdala že drugo knjigo našega rojaka Louisa Adamiča, ki je prvi izmed ameriških priseljencev iz slovenskih dežel vstopil v ameriško literaturo in postal znan širom Zedinjen'b držav. 2e s spisom »Dinamit« je Adamič vzbudil pozornost ameriške kritike, s »Smehom v džungli« pa je bil končno prznan in deležen pohvalnih kritik nekaterih vodilnih kritikov in pisateljev. James Stevens pravi o tem spisu, da je ivčlika knjiga«, pisateli llomače vesti ♦ Minister g. dr. Albert Kramer je T ne- deijo odpotoval na štirinajstdnevni odmor in ga t tem času ne bo niti v Beogradu, d iti v Ljubljani. Toliko v vednost onim, ki so se r zadnjih dneh pismeno obračali nanj. ♦ Dom kralja Aleksandra v Zemunu. Mestna občinska uprava v Zemunu je odobrila proračunsko vsoto 2,880.000 Din za gradbo Doma kralja Aleksandra v Zemunu. Z gradbenimi deli pričnejo prihodnji mesec. ♦ Osebna vest^ Državni izpit za pooblaščenega inženje^^je napravil v Beogradu s prav dobrim uspehom g. inženjer Marjan Ciuha, sin ravnatelja ljubljanske mestne elektrarne v pokoju. ♦ Upokojitev v davčni službi. Traj-no sta upokojena davčna inšpektorja Josip Tajnik pri davčni upravi v Kranju in Lovro Kuharič pri davčni upravi v iujutomeru. ♦ Hrvatski turisti na naših planinah. Hrvatsko planinsko društvo »Runolist« priredi v velikonočnih praznikih za svoj« člane skupni izlet na Grintovec. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba v soboto popoldne, vrnejo pa se v ponedeljek ponoči. ♦ Angleški študenti v Dalmaciji. V Šibe-nik je prispela večja ssupina angleških študentov v spremstvu profesorjev, iz Ši-benika bodo nadaljevati potovanje do Boke Kotorske. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 13 največfa izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ Potovanje po Jadranu. Jadranska plo-■ritba je za potnike po Jadranu uvedla znatno znižane cene za izlete iz Splita do Dubrovnika in Boke Kotorske. Po znižani ceni bodo vozili parobrodi >Prestolonaslednik Petarc, Jugoslavija«, »Ljubljana« in »Zagreb«. ♦ Siromaki__prihodnja zima — Rdeči križ. Ko je lani zima minevala in smo začeli zimsko obleko, perilo, obutev, postelj-n no zamenjevati s pomladno, je ljubljanski Rdeči križ po dnevnikih prosil, da bi nikdo nobenega še tako obrabljenega kosa ne zavrgel. Vsekdar dobrotno prebivalstvo Ljubljane je tem prošnjam ustreglo in Rdeči križ je lani na nabiralni dan v maju na izposojene tovorne avtomobile nabral po vseh mostnih okrajih toliko že pripravljenih daril, da je mogel v letošnji zimi gor k o obleči in" obuti nad dva tisoč tri sto ubož-nih. PobiraJna akcija na korist ljubljanskim siromakom in brezposelnim, ki se je zaradi socialnega čuvstvovanja in mišljenja Ljubljančanov lani tako lepo obnesla, da je izpodbudni zgled mnoge dosti večje in bogatejše kraje naše države razvnel za enake ali podobne akcije, se bo letos v vsem obsegu ponovila. Na to opozarjamo ž« sedaj. Pobiralni dan bo letos 1. maj, ponedeljek, dan po glavni skupščini Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki bo letos v Ljubljani. ♦ Beograjske Slovence opozarjamo, da bo 21. t. m. ob 19.15 v dvorani Kolarčeve nar rodne univerze Komorni koncert Ljubljanskega. komornega kvarteta. Izvajal bo Bo-rodinov in Debussvjev godalni kvartet op. 10, ter Milojevičevo »Sonato za violino ia klavir«. Člani kvarteta so Pfeifer Leon, Stanič Fran, šušteršič Vinko in Bajde Oton. Pianist je R. GaLlatia. Vsi so iz komorne šole Ljubljanskega drž. konservato-rija, ki jo vodi prof. Jan šlais. Ker bo koncert v okviru prireditev Kolarčeve narodne univerze, so vstopnic« v prodaji v poslopju te ustanove. Beograjske Slovence vljudno vabimo, da v obilnem številu pose-tijo to umetniško prireditev. ♦ Posetite razstavo »Živalce« od 16. do 17. t. m. v Ljubljani velesejem. Polovična vožnja po železnici. Br. med. AVEL PEHANI Specialist za žen. bolezni in porodništvo laične ordinirati 12. t. m. od pol 2. do 3. ure popoldne. Resi jeva cesta 9 (nasproti učiteljišča) Telefon 2473. 4966 VELIKONOČNO ŠUNKO odlične kakovosti po ugodni ceni, DESERT-NA IN NAMIZNA VINA, domača, originalna španska in italijanska, vsako količino, tudi odprto, kupite v delikatesni in špecerijski trgovini 4912 FR, &KAM, Miklošičeva c. 8 Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti. motnjah presnavljanja, prišču srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. ♦ Občni zbor Slovenskega planinskega društva (osrednjega društva) v Ljubljani bo v četrtek 27 t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red zborovanja: poročili predsednika in tajnika, obračun, poročilo računskih preglednikov, program bodočega dela, proračun, volitve, imenovanje delegatov, samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je v smislu društvenih pravi] treba poslati osrednjemu društvu najkasneje 8 dni pred občnim zborom ♦ I z migracijske statistike za leto 1932. Izseljenski komisarijat v Zagrebu je sestavil zanimivo poročilo celokupne migracijske statistike kraljevine Jugoslavije za ie-to 1932. V prekomorske države se je v preteklem letu izselilo 2454, to je za 2354 oseb manj kakor v letu 1931. Iz dravske banovine se je izselilo 339 oseb. Največ naših rojakov se je izselilo v Zedinjene države Severne Amerike in sicer 1403 osebe, v Kanado 494, v Argentino 264, v Chile 97, v Avstralijo 83, v Uruguay 44', v Novo Zelandijo 38, v Bolivijo 18, v Brazilijo 10, v Južno Afriko pa 7. Vrnilo pa se je iz prekomor-skih držav v preteklem letu 6031 oseb, največ 2491) v savsko banovino, v dravsko banovino pa 708. Največ naših rojakov se je vrnilo iz Zedinjenih držav Severne Amerike in sicer 3265 oseb, iz Argentine 1078, iz Kanade 1057, iz Brazilije 179, iz Avstralije 133, Iz Uruguaya in Nove Zelandije po 59, iz Chile 50, iz Južne Afrike 17, iz Kube in Paname pa po 8 oseb. ♦ »Tragedija in slava Srbije«. Prosvetno ministrstvo je profesorju ženskega učiteljišča v Novem Sadu, Radenku Stankoviču podelilo, dovoljenje, da sme svojo sliko »Tragedija d slava Srbije« razstavljati v vsoh krajih Jugoslavije. Dovolilo se mu je tudi nabiranje prispevkov pri rodoljubih, da bi mogel dovršiti svoje delo. Ideja slikarja je bila, da v tej sliki predstavi celo zgodovino Jugoslavije od Kosova do konca svetovne vojne. ♦ Naš tobak v tujini. Iz Splita poročajo, da je predvčerajšnjim s parobrodom »Predsednik Kopajtič« bilo odposlano trideset vagonov tobaka na Poljsko. Pred štirimi tedni pa je šla večja količina tobaka (16 tisoč kilogramov) v Egipt Prihodnji mesec pa bo odposlano 5000 bal tobaka v listih na češkoslovaško. Ves ta tobak je lz Hercegovine in Dalmacije. ♦ Žalostna smrt stare reve. V neki šupi v bližini kolodvora v Zaprešiču so našli truplo stare beračice, bi je že razpadalo. Kakor so zdravniki ugotovili, je beračica že pred tedni umrla od srčne kapi. ♦ Pregled invalidov. Kakor poročajo iz Beograda, je oblastni odbor vojnih invalidov sklenil, da se bo brezplačno vršil pregled vojnih invalidov in njihovih družin. ♦ Kdor kupuje Ciril Metodove razglednice, podpira družbo, domače umetnike in domačo obrt. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno ln debelo pri Karlu Prelogu, Ljubljana. Iz Ljubljane o— 100 letnico rojstva najpomembnejšega hrvatskega skladatelja Ivana pl. Zajca proslavi pevsko društvo »ljubljanski Zvon« 24. t. m. ob 20. v frančiškanski cerkvi z oratorijskim koncertom, na katerem bo izvajalo skladateljev oratorij »Oče naš« za soli, mešani zbor, orkester in orgle in kan ta to »Uskrsnuče Isusovo« za sop.-aneki salo, mešani zbor, orkester in orgle. Kot solisti bodo sodelovali: Spelca Ramšakova, operna pevka in članica »Ljubljanskega Zvona« (sopran), Nuša. Španova-Kreftova, operna pevka (alt), Ivan Mohorič, operni pevec (tenor), Fric Lupša, član pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona« (bas) Heri Svetel, dirigent in pevovodja »Sloge« (orgle) in delni operni orkester fcr. narodnega gledališča v Ljubljani. Vstopnice od 4 do 25 Din so na prodaj v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Občistvo opozarjamo, naj si jih nabavi čimprej! u— Vaša Pfihoda je eden najslavnejših violinistov sedanjega časa. Tretji njegov koncert v Ljubljani bo 21. t. m. t unionski dvorani. Do sedaj je Vaša Pfihoda dvasrat koncertiral v Ljubljani v nabito polni dvorani ter je s svojo umetniško igro navdušil polnoštevilno občistvo. Cene vstopnicam &o običajne od 40 do 8 Din in se dobe od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Ljubljanski Zvon, naSe najagilnejše in najpožrtvovalnejše pevsko društvo ima svoj letošnji koncert 24. t m. v frančiškanski cerkvi. Pod vodstvom Zorka Pre-lovca bo izvajal t spomin skladatelja Ivana pl. Zajca dve njegovi cerkveni skladbi za soli, zbor in orkester. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. u— Red bogosluženja strasne i svetle nedelje, u pravoslavnoj kapeli sv. oca Ni-kole, n kasarni vojvode Mišiča. _ Na ve-Iiku sredu, u 9 sati prepodne Predjeosveče-na liturgija. Na velika četvrtak n 10 sati liturgija sv Vasilija Vel., u 18 sati posle Vse i otopotrebščine: aparate, plošče, filme in ves potrebni pribor specialnih znamk nudi v veliki izberi v kar najugodnejši nakup Drogerija Kane Tyrševa (nebotičnik) in Židovska 1 podne bdenije i čitanje, dvanaest strasnih jevandjela«. Na veliki petak u 9 sati »Carski časovi u 16 sati popodne večernja i polaganje plaštanice«, u 19 sati u veče »Plač Matere Božje« Na veliku subotu u 6 sata, jutrenja i obnašanje plaštanice«, u 10 sati Liturgija sv. Vasilija Vel., u Begu-nju. Na Uskrs, u 5 sata »Voskrsenije« i jutrenja u 10 sati Liturgija sv. Jovana Zlatousta, u 16. sati posle podne, večernja. Na drugi dan Uskrsa, u 6 sati jutrenja, u 10 sati Liturgija, u 16 sati posle podne, večernja. Trečeg dana noče biti u ovo-m sv. hramu bogosluženja, nego u sanaterijumu »Golnik«. Uprava srp. pravoslavne parohi-je u Ljubljani. Trenchcoate, površnike in obleke, najugodnejše Jos. Rojina, Ljtsbljas? 4858 u— ZKD bo predvajala za veliko noč monumentalni velefilm »Trader Ho-*n« ali »Klic pragozda«. Ni bilo doslej Pe nobenega velikega ekspedicijsktga filma, ki bj našel pri jbčin^vu toliko zanimanja in odziva kakor ga je lani ob premieri prekrasni velefilm »Trader Horn«, delo ameriške filmske družbe Metro Goldwyn. Film »Tra-der Horn« nam je v sila napetih prizorih slikal romantiko, lepote pa tudi vse grozote afriškega pragozda. V tonskem oziru brezhibno napravljen je napravil film na slehernega gledalca, na mladino pa tudi na odrasle nepozaben vtisk. Film pa ni samo nekaka revija eksotičnega živalstva in divjih zveri, temveč ima tudi zelo bogato ter najnapetejših dogodkov polno vsebino. Film bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici na velikonočno nedeljo in ponedeljek vsakokrat ob ll. dop. ter od torka do četrtka dnevno ob 14. u— Kongres zaščitnih sester. Poročilo ponedeljskega Jutra« pod naslovom »Kongres bolniških sester« moramo izpopoJniti v toliko, da je bil kongres, ki se je v nedeljo vršil v dvorani Delavske zbornice, kongres »Društva jugoslovenskih diplomi-raranih sester«, v katerem so organizirane zaščitne sestre i z vse države (ne pa bolniške sestre, kakor se je poročilo pomotoma glasilo). u— Poziv, lastnikom živine in vozil. Mestni magistrat objavlja: Ker se izvrši letos splošni vojaški pregled živine in vozil, morajo vsi v Ljubljani bivajoči lastniki najkasneje do 20. t. m. prijaviti mestne- Zaloga najlepših damskih plaščev v Ljubljani A. PAUL IN, Kongresni trg štev. 5. VtelE;Don Quichotte« Vsak za velikonočne dni kaj boljšega si poželi! V tem Slamič bo postregel nam zatorej kupimo vse tam! mu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu štev 7-1., soba 3, svojo živino in vozove. Med popisno živino spadajo: žrebci, konji, kobile, žrebeta, mezgi, mule, osli, voli, biki bivoli in jalovke; med vozove spadajo vsi konjski in volovski štirikolni in dvokolni vozovi; med popisno opremo pa vsa oprema za jahalnega, tovornega in vprežnega konja ter volovska vprega za par volov. Vsi oni, ki posedujejo eno ali drugo izmed navedenih stvari, naj se torej do 20. t. m. zglase v mestnem vojaškem uradu ter pri-neso s seboj tudi podatke o predpisanem lavku in pa vojaške podatke o polnoletnih moških družinskih članih. Obvezniki _ konjeniki morajo prav tako prijaviti svoje jahalne konje in opremo, ker bodo morali tudi oni predvesti svoje stvari na pregled. Neposlušnost se bo kaznovala po vojaškem zakonu. Iz Celfa ' ■ - ..3 ..T- J e— Ljudsko vseučilišče, V ponedeljek zvečer je predaval g. Viktor Pirnat iz Novega mosta v polni risalnici meščanske šole o »Dolini gradov« o lepem delu Dolenjske med Gorjanci, Rogom in Trško goro. Predavanje je pojasnjevalo mnogo lepih skioptičnih slik. G. Pirnat Je popoldne tudi predaval šolski mladini, ki je napolnila dvorano Elitnega kina Uniona. e— Opozorilo članom sreskega združenja trgovcev. Uprava Združenja trgovcev za rr-.-ze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah sporoča svojim članom, da so sklepi glavne skupščine z dne 30. marca na vpogled v prostorih urada združenja v Celju do 25. t. m. Po pravilih imajo v tem roku pravico do pritožbe proti sklepom skupščine samo člani, ki so prisostvovali skupščini in sicer po upravi združenja na Zbornico za TOI v Ljubljani. e— Zaradi popisovanja živine in prevoznih sredstev po zakonu o ustrojstvu vcujske in mornarice poziva mostno načelstvo vse v mestu bivajoče lastnike živine in prevoz^ nih sredstev, da prijavijo pri mestnem načelstvu v sobi št. 2 konje, mezge, mule, osle, bivole, bike, vole, jalovke in moška teleta pod 3 leti ter vsa prevozna sredstva razen avtomobilov in motociklov. Dvokolesa naj prijavijo le oni, ki ji.h doslej še niso prijavili pri mestnem načelstvu. Rok za prijavo je do vštete sobote 15. t. m. od 9. do 12. ure e— Žrtev splašenega konja. Ko J« peljal 45 letni delavec Janez Krečan s Polšnika pri Vranskem konja na povodcu, se je konj nenadoma splašil in vzpel na zadnje noge. Pri tem je konj potegnil s tako silo za povodec, da je skočila Krečanu leva roka v ramenu jz sklepa. Krečan se zdravi v celjski bolnici. e— Težka motociklistična nesreča. V ponedeljek okrog 19. se je vračal 33 letni prekupčevalec Jurij Rožanc iz Celja s svojim motornim kolesom iz šmarjete. Zadaj je sedela 16 letna gostilničarjeva hčerka Olga Riicklova z Lopate pri Celju. Ko je privozil Rožanc po cesti pri Zgornji Hudi-nji, je ravno stopila preko ceste 45 letna Genovefa Krajnčeva z Zgornje Hudinje, žena delavca pri industrijcu g. čatru. Motorno kolo je zavozilo z veliko silo v Krajnčevo in jo podrlo na tla. Vozilo se je prevrnilo in Rožanc in Riicklova sta odletela na cesto. Krajnčevi je počila lobanja, Rožanc je dobil močan pretres možganov in lažje zunanje poškodbe, Riicklova pa se je lahko ranila na ustah in po ostalem telesu Motorno kolo se je zelo poškodovalo. Kmalu sta prispela iz mosta dva reševalna avtomobila, ki sta prepeljala vse tri ponesrečence v bolnico. Poškodba Krajnčeve je zelo težkega značaja. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno. e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. pol 21. kriminalni zvočni film »Dama in smaragd« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Krajevna organizacija JRKD za tretji mestni okraj bo imela svoj občni zbor jutri v četrtek ob 20. uri v Honigmanovi gostilni »Pri belem zajcu« na Meljski cesti. Poročala bosta poslanec g. dr. Pivko in senator g. dr. Ploj. Udeležba za vse članstvo obvezna. a— Sodnj izvedenec za knjigovodstvo. Okrožno sodišče je imenovalo za stalnega sodnega zapriseženega izvedenca za knjigovodstvo g. Lojzeta Doležala, knjigovodjo »Mariborske tiskarne d. d.« a— Tri nezgode. PreAvčeraj&iiiim je streljal s starinsko pištolo 14!etni posestnikov sin Srečko Lešnik iz Hotimije vasi. Ker je bila pištola preveč nabita, se je cev lazletela in ie zadobil deček občutne poškodbe na desni nogi. Istega dne je padel 47!etni brivec Franc Brand iz Krekove ulice tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo *pod kolenom. Na državni cesti med Hočami in Teznom se je včeraj zjutraj med vožnjo v službo v tovarno »Kovina« ponesrečil lS'etni mehanik Franc Č« Tu BOLI GLAVA ali ZOBJE, če Imate MIGRENO ali N EUR ALGI JO nblafuje bolečin« M):.%rcuider€L Orig. fijola z 20 tabl. Din 20"— 1 tableta Din 1*50 Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreoo oa Min. »oc. politik« u. narodnega zdravja S. Br. 17.429 od 1 oktobra 1932 Farazifl iz Razvairja. Med vožnjo s kolesom so se mu nenadoma ziomile vilice pri prednjem kolesu in je padel Faraz;n z veliko silo na trdo cesto ter si poškodoval lobanjo. Prepeljan je bi] v bolnišnico, kiie-r se zdravita tudi oba prej omenjena poškodovanca. a_ Huda nezgoda. V ponedeijeik okrog pol 19. je prišla v Zg. Kungoti stanujoča Antonija Potočnikova s svojim malim otrokom na brv, ki vodi čez Pesnico. Sredi brvi je nenadoma spodrsnila in padla z otrokom vred v potok. Voda je bila precej visoka in bi Potočnikova z otrokom vred utonila, če ne bi slučajno prišla mimo posestnik Rihard Senekovič in krojaški mojster Pavlič, ki sta Potočnikovo in otroka potegnila na suho. Senekovič je rešil že več ljudi in zasluži vse priznanje. a_ Živilski trg v velikem tednu. V smislu določb mestnega tržnega reda bo v tekočem tednu v Mariboru le en sam velik tržni dan in sicer jutri v četrtek, dočim so ostale dni navadni vsakdanji tržni dnevi. Jutri je dovoljen prodajni čas za vse prodajalce v vrstah in na mizah, mesarja in prekajevalce, slaninarje. prodajalce poljskih pridelkov na vozovih in prodajalo« izdelkov domače industrije od 6. do 18. zvečer brez odmora. a_ Iz mestnega avtobusnega prometa. Mestno avtobusno podjetje razglaša, d& bodo vozili mestni avtobusi Jutri na veliki četrtek in na veliki petek na progah Mar ribor-Ruše, Maribor-Selnica ob Dravi in Maribor Sv. Martin po istom voznem redu, kakor vsak drugi dan. V Ruše pa bo vozil avtobus 13. t. m. po voznem redu, kakor se ga poslužuje ob sobotah. a— Tatovom pride vse prav. Iz zaklenjene drvarnice je odnesel neznan tat v predpretekla noči mizarju državnih železniških delavnic A"binu MravLjetu i>z Wat-tove ulice večjo množino različnega mizarskega orodja, vrednega nad 1200 D;n. Pred nakupom se javnost svari. a_ v znamenju noža. V nedeljo 9. t m. so napadli neznana fantie pri Zgornji Sv, Kungoti starajočega 22'etnega posestniko-vega sina Franca Kepa z noži iin ga nevarno raniii po vsem telesu. Kep je bi prepeljan v mariborsko bolnišnico J« njegovo sitanje zelo resno. Od/cta pm6e&j& čočj&s v smislu zavarovalnega zakona m ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? Iz Ptuja —j Pevski zbor Glasbene Matice je pokazal oa koncertu v soboto v veliki dvorani Društvenega doma velikanske uspehe vztrajnega dela pod atro&ov®jaskirn vodstvom ravnatelja g. Šedelbauerja. Spored je bil Sikrbno izbran in tudi najboljše podan. Dvorana je bila poina in so poslušalci z navdušenostjo pozdravili ag loj zbor, ki mu je treba res čestitati zaradi velikih uspebov. j— Usoden zaključek fantovskega tekmovanja z butarami. Na cvetno nedeljo je bila minor tska cerkev polna mladih fantov z mesta m okolice, ki so se poca-šaii s svojimi butaram;. Tekmovala sta 12-letni Ivan Kolarič iz SpuJil.ie in njegov 14-letni tovariš, ki pa je bil jezen, ker je imel Ivan večjo in lepšo butaro. Da bi mu skalil veselje, je potegn 1 nož ter hotel prerezati vrvi na butari, da bi se vsa njeaa krasota razletela po cesti. Butara pa je bila zvezana z žico, nož je na žici spodrsnil in se zaril v hrbet nesrečnega Ivana, ki ee je takoj zgrudil na tla ves krvav. Ko 6o ga prepeljal v ptujsko bolnico, so ugotovili, da je rana zelo nevarna, ker so zadeta tudi pljuča. Kvelm Scott pa vidi v »Smehu v džungli« najzdraveiši obračun izkušenj emigranta, kar jih je kdaj imela ameriška književnost Zares: knjiga je močna in topla, v nji Amerika utripije in živi, ž njo je Adamič vpeljal v ameriško književnost slovenskega in jugoslovanskega človeka. Pokazal je domači Ameriki gorje in bolest, pa tudi zdravo življenjsko občutje in trdno voljo priseljenca iz naših krajev. Opozoril je na našega človeka, ki tava za kruhom po širni Ameriki od oceana do oceana in povedal z najprepri-cevalneišo bfsedo. kako doživlja to Ameriko, kako se bori ž njo in kako jo vendar v dnu duše občuduje in ljubi. Knjiga obsega pet delov, ki štejejo skupaj 24 poglavij. Kdor jo bo fital, ne bo imel samo užitka, ki nam ga dajejo dobro in živo spisane pripovedne knjige, marveč se bo pri čitanju tudi pojčil o Ameriki in njenih posebnostih. Ne moreš 6i želeti prijetnejšega vodnika po zapletenih ameriških razmerah, kakor je avtor knjige »Smeh v džungli«. Ko je bil ta spis lani preveden v hrvaščino, je vzbudil veliko pozornost in številne komentarje. Ker pa iz njega odseva predvsem usoda naših ožjih rojakov — glavni junak »Smeha v džungli« je avtor sam. ki pripoveduje o svojem pisanem življenju. — je bila tem večja dolžnost Slovencev, da izdamo to delo v avtorjevem maternem jeziku. Tiskovna zadruga je sedaj izpolnila ta moralni dolg do avtorja. Trdno upamo, da bo Adamičeva knjiga na častnem mestu v vsaki slovenski zasebni, družinski in javni knjižnici. Saj >Smeh v džongli« ni samo roman in izpoved posameznika, marveč je tudi dokument o slovenskih kolonijah onkraj Oceana. Citajoč Adamičevo knjigo, se spominjamo Maksima Gorkega, Panaita Istratija, Knuta Hamsuna in drugih slavnih pisateljev, ki eo prišli v literaturo skozi največjo in najuspešnejšo šolo - življenja in ki nam lahko prav zaradi tega povedo mnogo zanimivega. Prevod dr. Lebna je na višini. Ob priliki se bomo k Adamičevi knjigi še povrnili, za 6edaj pa »Smeh v džungli« toplo priporočamo! Ivan Hribar. Moji spomini (4. del). Pravkar je izšla v avtorjevi založbi 80 strani obsegajoča knjižica zaslužnega staroste naših javnih delavcev, ministra in senatorja g. Ivana Hribarja »Moji spomini«, četrti del znanega memoarekega spisa, ki je zavzel trajno mesto v naši politični književnosti. Četrti zvezek je samo izpopolnitev prejšnjih treh. V glavnem vsebuje dv« daljši polemiki. V prvi z naslovom »Moja zadnja beseda gospodu Francu Erjavcu« zavrača g. Hribar nekatere trditve in navedbe svojega kritika v »Slovenčevem« taboru in z odločno besedo zagovarja svoje, že v prejšnjih zvezkih utemeljeno stališče glede slovenske politike katoliške ljjdske stranke v bivši Avstriji, dalje glede borbe za samosloveneke ulične napise v Ljubljani io dr. Druga pole mika se začenja s člankom: »Strahovi in prikazni _ na Kamnu«. Tu in v naslednjih člankih pisec vehementno obračunava s »volim starim nasprotnikom Fr. Šukljetom (v zvezi s knjigo »Sodobniki, mali in veliki«) in daje nov material k značilnemu sporu in razporu med dvema veljakoma in političnima voditeljema Slovencev. V članku »Fran Suklje in — zgodovina« se pisec bavi s sporom o zaslugah za jstanovitev državne obrtne šole v Ljubljani, nato pa se z nekolikimi opazkami poslavlja od Šukljeta z zagotovilom, da je »še vedno zdrav in čil in — das; skoro dvainsedemdesetleten — vendar še krepko odločen, odbiti vsak napad nase in na svojo čast.« Knjigo krasi odlična karikatura Hinka Smrekarja iz L 1909 Ivan Cankar, Zbrani spisi XV. zTezek. Uvod in opombe napisal Izidor aCnkar. Založila Nova založba v Ljubljani 1933. Str. XXI. + 327. Cena broš. 68 Din. Petnaisti zvezek Cankarjevih zbranih spisov prinaša »Troje povesti« in »Črtice«, ki eo izšle do 1. 1910.; ta dela spadaio v zadnjo dobo pesnikovega bivanja na Dunaju, od katerega ee je 1909 nevede za vedno poslovil, in v prvi čas njegove preselitve v Ljubljano, kjer se je začelo zadnje poglavje njegovega življenja in ustvarjanja. Mnogo črtic, ki so ta čas nastale kot sad trdega dela, imajo avtobiografski značaj. Uredn k iih je ločil po pisateljevi zamisli in v pričujočem zvezku objavil le tiste, ki niso bile nam?njene za nameravano zbirko »Moja nj;va«. Tako pričujoči zvezek prav za prav zaključjje do6P-danje pesnikovo delo, bodisi da v svoji vsebini obnavlja usodnost življenja, ki jo v »Zgodbi dveh mladih ljudeh« zavrača in io-kazuje. da je usodi mogoče kljubovat' z zaupanjem vase in zvesto ljubeznijo, bodisi da pobija slovensko malodušnost in škodiii-vo6t duševnega hlapčevstva. Vnovič pokaže tudi na krivice, ki jih dela družba brezprav-n'm in onemoglim. Z ozirom na izrazito idealistično težnjo tedanjega Cankarjevega pisania se je ob teh delih .irednik posebno pomudil pri stilni razčlenitvi posameznih del in je z ostro ;n fino ločitvijo idealističnega in naturalističnega stila prav s podobami pokazal gradnjo v enem in drugem slogu, kar je še posebna vrednost tega zvezka. Kakor vsi dosedanji zvezki Cankarjevih zbranih spisov, bo tudi petnajst' vzbudil popolno priznanje glede njesove ureditve in opreme, zlasti pa bo dobrodošel kot nov korak k celotnemu delu Ivana Cankarja, do katerega nismo več daleč. Zvezek se dobiva tudi ori Tiskovni zadrugi. Glasbeni dogodek v Novem mestu. Ob pri liki svoie desetletnice bo podružnica Glasbene Matice v Novem mestu uprizorila Blod-kovo opero »V vodnjaku« (V studni). Opera je enodeianka. ki ji je spisal besedilo Karol Sabina, znan kot ustvaritelj besedila nesmrtne Smetanove »Prodane neveste«, poslovenil pa ga ie Pavel Debevec. V nii nastopajo štirie solisti, zbor in orkester. Snov je vzeta iz vaškega živlienia: gre za običai kresnega večera, ko dekleta lahko uzro v gladin vodnjaka ob mesečnem svitu lik bodočega ženina. Dejanip je vzlic Svoji nreprostosti veselo in kar vnbi k usrlasbitvi. Blodek ie umel zasnovati po preprostem vaškem okolju posnetim prigodam ž vahmo godbo, ki ee razmahne v zborih fantov in deklet v razposajeno veselje zdrave mladosti, v spevih ljubimcev in rn7bohnti kakor lepo cvetje. Blod-kova glasba je ustvarjena vseakoz v narod- nem češkem djhu in učinkuje prav prijazno; dobra volja se stopnjuje tja do konca dela, zato ta enodejanka greje, vnema, vžiga. V novomeški prireditvi bodo nastopili kot solisti sopranistka gdč. Marijan ca Kastelic. altietka gdč. Zamejčeva iz Maribora, tenorist g. Jože Sesedin in basist Uder-man ml. Prireditev bo 22. in 23. aprila v Sokolskem domu v Novem mestu Balzacove »Contes drolatiques« je napovedala v celotnem srbskohrvaškem prevodu Ise Velikanovida pod naslovom »Golicave priče« založba »Savremena biblioteka« v Beograda. Val rasizma v Nemčiji je zajel tudi revije in književne liste. Aprilska številka ene Izmed vodilnih nemških kulturnih revij »Die neue Rundschau« je izšla v znaku »čiščenja« Dosedanji zelo sposobni urednik dr. R. Kayser je odstopil, ker je Žid in nasprotnik hitlerjeveke ideologije; na njegovo mesto je prišel P- Surhamp. Tudi tednik »Die litera-risehe VVelt«, ki ga je doslej izdajal in urejal Willy Haas. je — kakor čitamo v zadnji številki — »in Umbildung«. Hitlerjevski režim torej ne vsiljuje kulturno nasprotnim strajam samo pasivnega zadržanja, marveč jih sili k preusmeritvi, ali pa jih bo neizprosno zatrl. »Stigmatizacija v luči medicine« je naslov novega spisa docenta dr. Iv. Matka. Spis bo v kratkem 'zšei kot prvi zvezek novo ustanovljene »Knjižnice Zdravniškega vestnika«. Obravnaval bo med drugim slučai znameni-' te Terezije Neumannove iz Konnerereulha. Kot velikonočno senzacijo prinašamo »i v velenapetem, pustolovnem in obenem razkošno elegantnem filmu •I O M M Y ukrade Ufr§ Zvočni kino IDEAL j— Kin-o bo predvajal dan&s in jutri oh 20. zvočni filrn »Borba za Mandžurijo«, z« dodatek pa bo zanimiv kulturni film. j— Žigosanje meril in merilnih naprav bo do 26. maja v meroizkusnetn uradu dopoldne za stranke, k bivajo na področni mesta in okoliških občin. Ii Krasija r— CM podružnica je darovala za Tomo Zirpana sklad 300 Din Iz Novega mesta n— Šolska mladina pogozduje. Pretekli petek je vodstvo ljudske šole v Šmihulu poslalo okrog 60 učencev 3. in 4. razreda na praktično delo v gozd Ragov log, kjer je za d n i 1 leta napravil smrekov luba-dar veliko škodo. Učenci so zasadili preko 3000 borovih in smrekovih sadik. Ta na zorni pouk, ki že v zgodnji mladosti vce pi mladim dušam ljubezen do koristnega in plodonosnega dela, je vreden vse pohvale. n— Knjižna pomožna akcija za koroške Slovence, ki jo je izvedlo dijaško društvo »Pros^eta« na tukajšnji gimnaziji, je prav zadovoljivo uspela. Dijaki so v samem mestu nabrali okrog 550 knjig. Darovalcem iskrena hvala! v/i •: -Zv&šni Sdss«? Ideal" Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Premiera! Prvič v Ljubljani! V glavnih vlogah: Joan Cravvford, Anita Page, Doroth.v Sebastian, Robert Montgomery! Tri moderna dekleta, ki se na razne načine bore za svojo srečo! Poleg tega =>Tfin« kulturni film! Zbor župnih prosvetarjev v Novem Sadu V soboto 8. t. m. in v nedeljo 9. t. m. 60 zborovali v Novem Sadu pro*>vetarji vseh naših sokolskih žup. P^leg njih so prišli na zbor še referenti za kulturne propagando in tiskovni referenti. Zbor se je vršil v veliki slavnostni dvorani banske uprave. Trajal je vso soboto in ves dopoldan v nedeljo, dočim so imeli ostali delegati posebno konferenco še v nedeljo popoldne. Zborovanje župnih prosvetarjev je otvoril predsednik SAP dr. Vladimir Belajeič. ki je imel tudi večino referatov. Pozdravil je navzočega podbana dunavske banovine g. To d orovi da, a posebno toplo prvega namestnika staroste brata podstareš;no Gan-g!a, ki je vkljub veliki zaposlenosti s pri-p-avsmi za savezne skupščino ipak osebno prihitel na to zborovanje in § tem pokazal, kako ceni važnost in potrebo prosvetnega dela v S^kolstvu Na dnevnem redu je bilo 14 točk. Vsi referati so bili odlično pripravljeni. Tudi debata, čeprav me-s.oma predolga in preobširna je bila stvarna in je pokazala, koliko je volje do resničnega dela za podvig našega Sokolstva tudi v prosvetnem oziru. V soboto zvečer so delegati prisostvovali uspeli akademiji, ki jo je mim na čast priredilo tamošnje sokolsko društvo in na kojem je imel uprav vzorno predavanje o »Slovanstvu in o vlogi Sokolstva v Slovanstvu« br. dr. Niko Mrvoš. V nedeljo zvečer pa je bil poslovilni večer. Ves zbor je potekel vzorno v občo zadoveljnost Sokolsko društvo v Mengšu je preteklo leto prez dalo staro hišo v prostoren dom. k; pa zunaj še ni dograjen. Kljub največji skromnosti, pa je društvo v težkem finančnem položaju Zato pa deluje članstvo z v jo požrtvovalnostjo da se skoro reši do], ga in dom čim prej do^rš-' o otvori še pred pokrajinskim z^etom Preteklo nedeljo so Sokoli igrali Vombergarjevo »Vodo«, ki jo ponove na belo nedeljo popoldne. Na velikonočni ponedeljek pa priredi Sokol plesni venček v vsej domačnosti Začetek že ob 16. popoldne. Vse okoliška bratska društva, kakor vse prijatelje naše misl vabimo v prijazni Mengeš, da nam pomagate pri težkem delu. Na svdenie! KINO L.II BLJANSK1 DVOK Telefon 2730 Danes ob 4., 7. »n 9. uri zvečer (zaradi ogromne dolžine filma 2-urne predstave) Veliki, razkošni film: kealjič:na OGRLICA Po zgodovinskem romanu A. Du-masa. Vstopnina: 2, 4 in 6 Din DANES ZADNJIKRAT! Gospodarstvo Kritje žirovnih vlog pri Narodni banki Kakor znano, predpisuje zakon o denarju kraljevine Jugoslavije za obveznosti Narodne banke na pokaz enako zlato in devizno kritje (najmanj ">5% v zlatu in devizah, odnosno najmanj 25 °/o samo v zlatu) kakor za obtok bankovcev. S to določbo je bilo tudi pri nas sprejeto načelo sodobne denarne teorije, ki je postavila princip, da je za žirovne vloge pri novčanični banki zahtevati enako kr tje, kakor za bankovce, ker vršijo žirovne vloge pri novčanični banki funkcijo denarja. V resnici ni prave razlike, če se prenašajo v teku dneva bankovci iz rok v roke, ali pa če ?e dobroimetja na žirovnih računih po nalogu imetnikov teh računov prenašajo z računa na rač-in. Prav tako je le plačilno-tehm"na razlika, če novfanična banka za eskontirano menico izda bankovce ali pa sprejemniku znesek vp še na žirovni račun kot dobroimetje, s katerim potem lahko vrši plačila. Pred vojno je bil princip enakega kritja za bankovce in za žirovne obveznosti novča-nične banke priznan le v nekaterih redkih evropskih državah (Belgija, Nizozemska), dočim eo zakoni ostalih držav zahtevali krit-e večinoma le za obtok bankovcev (Švica, Nemčija, Avstro - Ogrska itd.). Nemčija, ki se je še nekaj let pred voino upirala uvedbi bankovcev po 10 in 20 mark namesto zlatnikov, je zahtevala od Reichsbanke le 33.3 °'o kritja za obtok bankovcev brez žirovnih obveznosti. Naši kritveni predpsi so torej danes mnogo strožji, kakor so bili pred vojno v Nemčiji, ne samo, ker znaša minimalno kritje 35°/o, temveč tudi zaradi tega, ker je potrebno enako kritje za obveznosti na pokaz. Ce danes računamo kritje le od obtoka bankovcev, tedaj vidimo, da je dinar krit v zlatu in devizab s preko 42%, Če pa upoštevamo tudi obveznosti na pokaz, tedaj se ta odstotek zniža na 35—36%. Predpisi glede kritja so torej pri nas zelo strogi. Kakor moramo priznati upravičenost zahteve, da obstoja tudi za žirovne obveznosti Narodne banke primerno kritje, tako smo na drugi strani mnenja, da so naši predpisi glede kritja prestrogi. Od nasled-stvenih držav ima poleg Avstrije in Madžarske tudi bogata češkoslovaška manjše minimalno kritje kakor je predpisano pri d as. Razmišljati pa bi bilo zlasti o tem, ali naj se za žirovne obveznosti Narodne banke nadalje zahteva enako minimalno kritje, kakor za obtok bankovcev. Poljska, ki spada med redke evropske države z neokrnjeno zlato valuto, je pred meseci sprejela značilno spremembo tozadevnih določb. Po novih predpisih je potrebno kritje le za oni del žirovnih obveznosti Poljske banke, ki presegajo 100 milijonov zlotov (po zadnjih izkazih znaša ta presežek manj nego 50 milijonov zLotov). Kot raziog za to olajšavo je bila navedena okolnost, da se tudi v najbolj kritičnih dobah dobroimetja na žirovnih računih ne skrčijo pod gotovo višino in da obstoja praktično le za del žirovnih vlog pri novčanični banki možnost, da se pretvorijo v obtok bankovcev s tem? da lastnici zahtevajo za svoje dobroimetje gotovino v bankovcih. Tudi v naši državi smo opazilj v najkri-tičnejši dobi — jeseni 1931., ko je bil hud naval na denarne zavode — da se obveznosti na pokaz pri Narodni banki niso skrčile pod 300 milijonov Din. Zato bi bila tudi pri nas na mestu enaka sprememba predpisov glede kritja obveznosti na po kaz, kakor v Poljski, če že ne znižamo minimalnega odstotka, ki je kaicor rečeno v primeri z ostalimi nasledstvenimi državami zeilo visok. Razmišljati bi bilo nadalje o sistemu, ki velja danes v Nemčiji, kjer je sicer predpisano 40 odstotno minimalno kritje, vendar pa je dopuščeno Reiohsban-ki, da gre tudi nižje; seveda pa mora v tem primeru plačati posebni daveK na bankovce preko kontingenta, ki je progresiven (enak predpis velja tudi v Avstriji). Le ta ko je razumljivo, da ima nemška R*ichs-banka danes le 'nekaj nad 10% kritja v zlatu in v devizah (glej »Jutro« od 9. t. m.) Navzlic temu nizkemu kritju pa lahko nemško marko še vedno prištevamo med polnovredne zlate valute (zadnji teden je marka sicer ne.ko.liKo popustila, pa se je zopet popravila in je bila včeraj le še za 1% pod pariteto). K razmišljanju o reformi predpisov, ki se tičejo kritja, nas sili dejstvo, da sedanji predpisi vplivajo preveč deflacijonistič-no, zlasti danes, ko je zaradi odtegnitve tesauriranega denarja jz prometa naš dejanski živi obtok bankovcev tako majhen, da ne more zadostovati potrebam prometa in izziva stalni boj za gotovino. Narodna banka pa glede na zakonite predpise ne more povečati eskonta in ga je celo pri-morana krčiti. Narodna banka pa še poostruje položaj s tem, da prišteva dobroimetja na klirinških in vezanih računih, ki se pri njej vodijo med obveznosti na pokaz, za katere je potrebno kritje. Tu ne gre za malenkostne vsote. Postavka »obveznosti na pokaz po raznih računih« ki je pred uvedbo klirinškega plačilnega prometa vsebovala v glavnem le žirovna dobroimetja drž. gospodarskih podjetij in se še v prvem lanskem polletju gibaia v mejah od 20 do 110 milijonov Din, je sedaj narasla že na preko 600 milijonov Din. Upravičeno lahko računamo, da odpade od te vsote 400—500 milijonov na dobroimetja inozemstva na klirinških računih Ta dobroimetja pa vendar ne mo remo prištevati med obveznosti na pokaz. saj jih tuje novčanične banke, na katerih račun se vodijo, ne morejo dvigniti in se zato vedno smatrajo kot začasno zamrzla dobroimetja. Upoštevanje teh obveznosti (obveznosti na poitaz) pa tudi ni upravičeno glede na principe, ki jih je postavila denarna teorija glede kritja žirovnih obveznosti. ker taka dobroimetja nikakor ne vršijo enake funkcije kakor denar (bankovci). Zakon o denarju zahteva kritj« le sa »obveznosti na pokaz< in ne vsebuje o tem nikakih podrobnejših določil. Je torej le stvar tolmačenja, ki pa se mora ozirati na motive, Ki so bili merodajni za to, da se je po vojni splošno uvedlo obvezno zlato in devizno kritje žirovnih obveznosti novča-ničnih bank. Kako neupravičeno je prištevanje teb klirinških računov med obveznosti na pokazj,, nam postane jasno tudi, če upoštevamo okolnost, da v mnogih državah teh računov ne vodijo novčanične banke, temveč druge denarne institucije tltalija, ČSR) in da tam torej sploh ne prihaja v poštev vprašanje zlatega in deviznega kritja dobroimetij na teh računih Vprašanje, aH se naj za te račune zahteva zlato in devizno kritje ali ne, pa vendar ne more biti odvisno zgolj od tega. da te račune pri nas slučajno vo-li novčanična banka. Če naša Narodna banka spremeni dosedanjo neupravičeno prakso, ima takoj možnost povečati eskont za 400—500 milijonov Din, kar bi bilo za vse naše gospodarstvo silna olajšava. F. S. Kompenzacijska pogajanja z Madžarsko Kakor smo že poročali se vršijo v Budimpešti pogajanja zaradi ureditve trgovinskega prometa med našo državo in Madžarsko na podlagi kompenzacij. Delegat naše države dr. Obradovid, ki se podaja z zastopniki madžarske vlade, je te dni zahteval od naše vlade nadaljnjih instrukcij. Pričakovati je, da bodo pogajanja kmalu ugodno zključena. Naša pozicija je pm pogajanjih v toliko ugodna, ker v zadnjem času mnogo več uvažamo iz Madžarske nego tja izvažamo. Po madžarski statistiki je šlo lani v našo državo za 20 milijonov nen-gov madžarskih industrijskih izdelkov, medtem ko smo v Madžarsko izvozili le za 6 milijonov pengov blaga. Po naši statistiki je bila lani pasivnost našega trgovinskega prometa z Madžarsko manjša in znašala le 16 milijonov Din (izvoz 125, uvoz 141 milijonov), dočim smo imeli leta 1931. še precej aktivno bilanco (za 66 milijonov Din). V resnici pa j« bila lani naša trgovinska bilanca z Madžarsko mnogo bolj pasivna, kakor to navaja naša statistika, kjer je med izvozom v to državo vnešeno tudi za 21 milijonov Din pšenice, koruze in otrobov, ki predstavljajo le tranzitno blago. Enako je tudi v statistiki za 1. 1931. upoštevan izvoz pšenice, koruze in otrobov za skoro 90 milijonov Din. V načrtu kompenzacijske pogodbe je predviden izvoz jugoslovenskega lesa v Madžarsko v zameno za madžarske industrijske izdelke. Naš izvoz lesa v Madžarsko je bil tudi letos izredno slab. Po podatkih madžarskega urada za uvoz lesa smo od začetka leta do 15. marca izvozili v Madžarsko le 272 vagonov lesa (180 vagonov rezanega in 92 vagonov tesan ega) dočim je v istem času izvozila Avstrija 3459 vagonov (od tega 2638 vag. rezanega lesa), Rumunija pa 1042 vagonov (od tega 648 vagonov rezanega). Najobčutneje je lani nazadoval naš izvoz lesa v Madžarsko. Drv za gorivo smo izvozili Ie za 2.5 milijona Din (leta 1931. za 10.9), oglja za 13 milijona Din (7.0), ostalega obdelanega m neobdelanega lesa pa le za 7.0 milijona Din nasproti 50 milijonom v 1. 1931. Skupni naj izvoz le5a v Madžarsko je torej padel od 68 na 11 milijonov Din. Vprašanju izvoza lesa posveča zaradi tega naša vlada pri kompenzacijskih Dogajanjih najvačjo pažnjo. Seveda bo treba urediti tudi plačilni promet, posebno vprašanje likvidacije starih zamrlih terjatev. Na uspešnem zaključku pogajanj so zlasti in-teresirani tudi gospodarski krogi iz mariborskega okrožja in iz Prekmurja, ki imajo stare trgovske stike z Madžarsko. Ustanovitev Združenja bančnih zavodov za dravsko banovino Včeraj se je vršila v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljoiblijani ustanovna skupščina Združenja bančnih zavodov za dravsko banovino v navzočnosti delegata ZJbornice TOI tajmika dr. Ivana Ptessa. Predsednik pripravljalnega odbora, generalni ravnatelj dr. Ivan Slokar se je uvodoma spomni] Nj. Vel. kralja iin pozval navzoče, da mu vzkliknejo: »Naj živi Nj. Vel. krald in vzvišeni kralijevski dom«. Nato je bila odposlana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Nadalje je skupščina sklenila odiposlati pozdravni brzojav ministru za trgovino in industrijo m pozdravne dopise banu dravske banovine in predsedniku zbornice za TOI. Novo združenje je ustanovljeno po določbah novega obrtnega zakona kot prisilna organizacija in bo obstojalo poleg dosedanjega Društva bančnih zavodov v Slovenifji, ki fakultativno posluje na podlagi društvenega zakona. Seveda pa se bosta obe organizaciji v svojiih težnjah medsebojno podpirali iin bosta v vseh važnih vprašanjih sodelovali. Pri volitvah so bili soglasno izvoženi: za predsednika generalni ravnate^ dr. Ivan Slokar, za I. podpredsednika ravnatelj Avgust Tosti, za II. podpredsednika ravnatelji dr. Franc Pavlin; za člane od- Drž. razr. loterija Dne 11. aprila so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 20.000 Din srečka štev.: 35.854; -- 10.000 Din srečka Stev.: 55.596; 5.000 Din srečke Stev.: 2.818, 11.486, 51.163, 58.453, 59.793, 69.888, 76.845, 81.526; 3.000 Din srečke Stev.: 7.411, 8.130, 24.420, 25.871, 26.453, 35.892, 40.788, 40.045, 45.239, 45.185, 47.S86, 49.808, 60.959, 81.218 1.000 Din srečke Stev.: 1.401, 6.224, 8.010, 9.666, 12.186, 18.512, 16.145, 37.931, 40.558, 45.915, 49.521, 49.424, 54.998, 66.288, 83.722, 92.636, 95.897 Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 bora pa gg.: ravnatelj Smertnik, ravnatelj Banjac, ravnatelj Perkovič m ravnatelj Gruden. V nadzorstveni odbor so bili izvoiiem gg.: ravnatelj Li.ub;č, ravnatelj Djinovski in ravnatelj Briški. Poleg tega je bilo izvoljeno tudi razsodišče štirih članov. Gospodarske vesti = Obini zbor Vinarskega društva za dravsko banovino z vinarskim kongresom in vinskim sejmom v Novem mestu. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru bo imelo 24. maja v Novem mestu VII. redn letni občni zbor, združen z vinarskim kongresom, vinsko ra/.stavo in vinskim sejmem (24.. 25. in 26. maja). Dne 24. maja bo ob 17. uri v Novem mestu najprej seja glavnega odbora Vinarskega dru-skega društva in delegatov podružnic (poročilo društvenih funkcijonarjev, poročilo urednica za vinarstvo in kletarstvo pri »Kmetovalcu«, obravnava predlogov in pritožb podružnic, predlogi glavnega odbora za občni zbor, predlogi za volitve in referat o prodaji grozdja). Na dnevnem redu občnega zbora bo poleg poročil predsednika, tajnika in blagajnika ter uradnika »Kmetovalca« vol tev predsednika, podpredsednika in 12 odborirkov, določitev članarine in obravnava predlogov podruž-n c in društvenih članov. Na praznik v četrtek 25. maja bo ob 8. uri vinarski kongres z naslednjim dnevnim redom: 1. Tr-sn izbor (poroča inž. Ivo Zupanič). 2. Namizno grozdje (inž. Fr Lukman), 3. Obnova vinogradov (Fr. Gombač), 4. Vino v trgovinski pol tiki (predsd. Lovro Petovar), 5. Resolucije. Isti dan ob 11. bo otvoritev vinske razstave in vinskega sejma, ob 14. na poučim iz>let v vinograde na Trški gori. Zadnji dan (v petek 26. maja) so predviden' izleti v vinogradne kraie Dolenjske in Belokrajine. Izletov se bodo lahko udeležili samo oni, ki se bodo do 22. maja prijavili Vnsiki podružnici v Novem mestu. Vinska razstav* bo odfprta 25. in 26. maja vsak dan od 8. do 18. ure. Polovična v ozn ia je že zaprošena. — Nagel dvig hmeliskih een. 2e v zadnjem tednu so se pričele na žateškem trgu pod vplivom zopetne točitve piva v Zedinjenih državah dvigati cene. V ponedeljek se je to dviganje nadaljevalo in se gibljejo cene med 1800 — 1515 Kč za 50 kg (55 do 64 Din kg). Govori se, da gre za špekularijske kupčije prekupcev. Koliko je resnice na tem, se bo kmalj pokažalo. Borza 11. aprila. Na ljubljanski borzi se je danes okrepila deviza Berl n, dočim ie Newyork popustil. Premija je po včerajšnjem izenačenju ostala •nespremenjena na višini 28.5 % (v včerajšnji notici je bila pogrešno navedena s 27.5%). Avstrijski šiling ie v pr;vatn'em kli-rinirn notiral 8.40 — 8.50 (v Zagrebu 8.37 zaklj., v Beograda 8.30 den.). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 40.50 (v Beogradu 40 den.). Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko prijaznejša, vendar brez prometa. Zaključki so bil' v 7«/0 Blairovem posojilu po 35, v 8°/o Blairovem posojilu po 30, v G°/o begluških obveznicah pa po 31 in 31.25. Devize. Ljnbljana. Amsterdam 2315.40 — 2326.76, Berlin 1354.58 — 1365.38. Bruselj 800.79 do 804.73, Curih 1108.35 — 1113.85. London 195.69 _ 197.29, New Vork ček 5715 20 do 5743.46, Pariz 225.82—226 74. Praga 170.67 do 171-53. Trst 293 07-295 47 Curih. Pariz 20.3775, London 17.66. New-rork 517.25, Bruselj 72.25, Milan 26.485. Madrid 43.90. Amsterdam 208.90. BerUn 123.30, Dunaj 55.50. Stockholm 93.30. Oslo 9^.40, Kobenhavn 78.65, Sofija 3.75. P«-aga 15.40, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08 Dunaj. (Tečaii ▼ privatnem kliringu.) Begrad 11.95. London 31.88, Milan 47.80, NewTork 933.84, Pariz 36.82, Praga 25.05, Curih 180.52. 100 S v zlatu = 131.67 S pap. Efekti Zagreb. Državne vrednota: Vojna škoda 184 _i 87, za april 183 — 1S8, za rnai 1SS bi., 4°/« agrarne 23 den., 78 o Blair 34—35.50, 8°/o Elair 36 _37, 7°/« Državna hipotekama banka 39 — 41, 6®/o begluške 30.75 — 31.25; bančne vrednote: Narodna banka 3400 do 3600, Priv. agrarna banka 188 — 190; industrijske vrednote: Narodna šumska 26—28, Gutmann 90 bi., šečerana Osijek 110 den., Trbovlje 150 bL Beograd. Vojna škoda 186, 182 zaklj.. 7'/• investicijsko 43.50. 43, 4°/« agrarne 23 den., 6°/o begiuške 32, 31.50 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 40, 38 zaklj.. Narodna banka 3470 den.. priv. aerarna banka 192, 190.50 zaključka. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 15.40, Staats-eisenbahnges. 15, Trboveljska 15, Alpine-Montan. 11.65. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chieago, 11. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 59.50, za julij 60.50, za september 62; koruza: za maj 32.75, za julij 35.625, za september 37. + Winnipeg, 17. aprila. ZaSetni kčaji: Pšeniea: za maj 52.125, za julij 53.625, za oktober 55.25. + Ljubljanska borza (11. t m.) Tendenca za žito nespremenjena Nudijo 9e: pšenica (po mlevski tarifi, slovenska postaja, pla- Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju Vedno z Pere res belo! čilo v 30 dneh): baška, 76 kg po 240 po 242.50, 77 ka po 250 — 252.50; koruza (po mlevski tarifi, slovenska posta'a, plačilo v 30 dneh): promptna po 100 — 102. za april po 107 — 110; moka (slovenska postaja, plačilo v 30 dneh): baška *)< [>o 410 — 415. banatska 420 — 425. + Somhorska blagovna bona (11. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška, okolica Sombor. Novi Sad, eornjebaška, sremska, slavonska 185 — 1S7.50: banatska 182.50 'lo 185; banatska potiska 185 — 1 ; baška potiska 187.50 _ 190. Oves: baški, sremski 95 — 97.50. Ječmen: baški. sremski 63 64 kg 97.50 — 100; pomladni, 67/68 kg 102.50 do 105. Koruza: baška 56 — 58; za april - junij G0 — 62. Moka: baška. banatska >0g« in »0gg< 320 — 340; >2< 3"0 — 320; >5< 280 do 300: >6« 260 — 270; *7< 165 — 175: 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 — Fižol; baški. uzanfni 100 — 105 + Budimpeštanska termin^ka horaa (11 t. m.) Tendenca stalna. Promet miren. Pšenica: za maj 13.45 — 13.46, za julij 13.60. za oktober 12.15 — 12.16; koruza: za maj 7.97 do 7.98, za julij 7.45 — 7.47. Repertoarji DRAMA Sreda, 12. ob 15.: INRI. Tzven. Dijaška predstava r>o znatno znižanih cenah. Četrtek, 13.: INRI. Izven. Znižane cene OPERA Sreda, 12.: Zai>rto (generalka). Četrtek. 13.: Zaprto. Petek. 14. ob pol 19.: F»arsifal. Premiera. Izven. ★ TNRI kot dijaSka mladinska predstava bo danes ob 15. po znatno znižanih cenah od 20 Din navzdol. Wagner: Parsifal. P remije*-«. Wa?-nerjevega svečanega isrokaza r treh dejanjih bo na velik! petek ob pol 19. uri v ljubljanski operi. Naslovno vlogo Parsira-la poje g. Marčec, Kundrv je ga. Thierry-jeva. Amfortas g. Primožič, Gurneruanc g. Betteto, Klingsor g. Marjan Rus in Titu-zel g. Petrovčič. V 6stalih vlogah nastopijo: ga. Bern^t-Golobova, ga Popovič-Adlešičova, ga Poličeva. ga. Ribičeva, ga. Kogejeva, ga. Španova. ga Ramšakova ter gg. Banovec, Janko, Dermota in Josip Rus. Dirigira ravnatelj Polič Dejanje se vrši na ozemlju in v gradu čuvarjev Grala v severni Španiji ter na južnem t.-abskem predelu istega gorovja v čarobnem grariu Klingsorjevem Pri vprizoritvi sodelujeta deški zbor Glasbene Matice in del pevsk<»-ga zbora Glasbene Matice. Pripomin.amo, da je g. Betteto pel Gurnemanca v Mona-kovem, g. Primožič pa Amfortasa ponovno v Zagrebu. Daljša pav-za 40 min je po prvem dejanju, po drugem dejanju pa j« pavza 20 min Začetek vsakega dejanja bodo najavile fanfare z gledališkega balkona. Občinstvo prosimo, da pride pred napovedano uro v gledalifče in zasede svoje prostore, da s prepoznim prihodom ne moti izvedbe. Premijera je izven Repriza pa je na veliki ponedeljek rvečer ob po! 19. urL MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20. Sreda, 12.: Zapeto. Četrtek, 13.: Zaprto. * Marica Lubejeva. priljubljena subreta zagrebškega Narodnega gledališča, ki si je izza svojega delovanja v Mariboru ohranila kar največje simpatije, bo gostovala na velikonočno nedeljo zvečer kot grofica Marica v istoimenski opereti. Ker je ga. Lubejeva zlasti v imenovani ulogi v Mariboru izvrstno uspela, opozarjamo že danes na to gostovanje. * ObRua LJaMjan* Mes-nni pogrer>m ut-q4 V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod c Ohiu iradnik pivovarne »Union« dne 11. t. m. po dolgotrajni in težki bolezni Bogu vdano preminil. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 13. aprila 1933 ob %3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Kettejeva ulica št. 3 (Spodnja Šiška), na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša za pokojnika se bo brala v torek, dne 18. t. m, ob %7. zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, dne 11. aprila 1933. DRAGA OBLAK, soproga; DRAGICA, RADKO, otro*a. ter ostalo sorodstvo. i JUTRO« 51 86 ==================================== 6 - Sreda, 12. IV. 1933 Ko Je ptoenjski meščan Kussi, ki le umrl r starosti 102 let, v svojem 98. letu začutil neke motaje v srcu. je vzkliknil: »čud. no! V vsem svojem življenju nisem tega. Se nikoli imel.« Radio postala Totdouse zgorela Vsak r&n ma Iz življenja ANEKDOTA Pred dnevi Je ogenj uničil znano radio postajo Toulouse, ki je dajala programe posebno v nočnem času. Posebnost te radio postaje je oila, da se je povsod na evropskem kontinentu dobro sli-šala Brezžična fotografija ameriškega zrakoplova »J 3«, ki se je ponesrečil pri reševanju »Acrona«. Neznaten ostanek velikega zračnega vozila! »Gospod baron, zdaj pa je prijela!« in sveta Prednie straže japonskih čet Zastražene železnice v Nemčiji Sončne pege prinašajo smrt Dr. Pasire, vodja velike parfSke bolnišnice, Je objavil zanimivo statistiko, ki kaže število smrtnih primerov v pariških bolnišnicah za mnogo tednov nazaj in Jih obenem primerja s porastom in padanjem števila sončnih peg v teh tednih. Po tej statistiki sta oba pojava v tesni medsebojni zvezi, kajti z večjim številom peg je zvezano večje število smrti in narobe. Ta zakon sicer ne velja za poec&nca, temveč se nanaša kakor vsak statistični zakon na večjo množico ljudi. Po Faureu ni nobenega dvoma, da so elektromagnet-s!ki pojavi, ki sledijo na naši zemlji po množitvi in padanju števila sončnih peg krivi večje ai manjše umritpvosti med bolniki. Pohod japonskih čet v Džeholu. Japonci so otvorili proti Kitajcem novo uieu/^vo Nemška vlada je v zadnjem času silno pomnožila železniške straže ob progah in poostrila njih službo, da bi onemogočila napade na vlake Minuta pred smrtjo V nji se prikaže človeku celo življenje Bdita vir o tem, kaj se dogaja s člove. kom v poslednji minuti, so nam zgodbe ponesrečencev, ljudi v smrtni nevarnosti ali toudo bolnih bolnikov, ki so jim utegnili še v agoniji rešitii življenje. Takšne zgodbe rriso baš pogoste, ker pa ljudem po prestami nevarnosti običajno obledi spomin na doživetje »zadnje minute«- tudi niso vsa pripovedovanja zanesljiva. Vendar pa je mogoče na podlagi teh zelo pestrih doživetij Szvaiati zakon, da se človeku v minuti pred smrtjo pojavu vse prejšnje življenje kakor film. Trajanje tega filma prizadeti običajno silno pretiravajo. Zdi se Jim, da so ga gle. da'i cele ure, v resnici pa Je trajal le nekoliko sekund. življenje z najvažnejšimi dogodki"se ponovi človeku navadno od začetka, od otroških let proti koncu, le v rek% redkih primerih se ponavlja nazaj, kakor da je bil film napačno vložen in se začenja s koncem namestu z začetkom. Tako poroča neka 191etma mladenka fei Monakova. da Je v trenutkih, ko Je padla preko 30 m visoke sfcane gtene, zagledala pred seboj z vso jasnostjo in z vsemi potankostmi prizor ob svojem zrelostnem iz. pitu, potem se je spomnila na svoj prvi ples pred štirimi let! nato Je prisostvovala pogrebu svoje matere in je videla, tako Jo ihteči oče za roko vodi za k^sto, končno Je videla domači vrt z barvani m i steklenimi baloni, v katerem se Je tolikokrat igrala v otroških letih. Potem je prišel »veliki raič« — izgubila je zavest. Eden izmed rešencev z zadnje katastrofe ameriškega zrakoplova »Acrona« pa poroča, da Jc imel v tistih trenutikilh, ne dia bi čutil najmanjši strah, privid, v katerem se je videl najprvo kot otroka, potem ee mu je pojavil pokojni! oče, končno je gledal prvo vožnjo z lad^jo, ka Jo je doiL vel ko mlad momarček. Afera Pedra Minoena Mož, ki je spravil na drugi svet pet svojih žen V neki jetoišnici pri Lizboni je umrl pred kratkim mož ki Je spadal med najbolj nenavadne in grozovite zločince kriminalne zgodovine Njegov proces se je vršil L 1911. in ves svetovni tisk je tedaj pisal o »aferi Pedra Minoena«, »aferi smejoče se smrti«. Minoen je bil brodar in ugledna oseba, čpprav je bil napram svojim podrejenim zelo strog in včasih celo brutalen. Malo čudna je bila smola, ki jo je imel s svojimi petimi ženami. Vse 90 mu umrle kmalu po poroki, najdaljši zakon je trajal komaj tri leta. Poročit' se je hocel v šestič, ko ga je zadela usoda. Tiste čase je bil prišefl v Lizfbono nov policijski prefekt, strog in bistroumen mož, ki se je bil izšolal na pariški kriminalni po;iciJi Ta mož ie bi1 slišal o Minoe-noVi c,moli z žerrarrrHi m se ni zadovoljil s tem. da bi moža samo pomiioval, kakor je delala vsa javnost. Slutil je za smrtjo njegovih žen nekaj nepravilnega, d asi je dobro vede1., da niso pokojnice kaza-le nobe- nega znaka nasilja. Potdhoma in neopazno je začel z nekaterim!! svojimi ljudmi preiskovati zadevo in nekega dne je imel zadoščenje, da je v grozo vse javnosti, dvignil proti brodarju obtožbo zaradi petkratnega umora in ga dal zapreti. Zadevna raziprava Je bila eca naJboGJ senzacionalnih v kriminalnd zgodovini. Zaman je skušal obtoženec utajiti vsako krivdo, zrušil se Je pod topovediml stare 8'užkmje. ki je povedala, kako je bil spravil svoje žrtve 8 sveta. Ne z nasiljem, ki bi ositavilo sledove na truplih, temveč s — ščegetanjem, ščegetal Jih je totliko časa, da bo se zadušile ali pa umiri e od kapi! »Sme-jočo se smrt« je bilo vzeti dctoesedno. To Je dela' zato, da bi si z dotami svojih žen povečal imetje in s* ga Je res povečal. Otoro. dili so ga na dosmrtno ječo. Da nd postal sumljiv sposobnemu kriminalistu, bd bfi končal kot ugleden človek in navzRc gvoji strogosti pomtovan mož ... T Solze Solze, ki nikakor niso samo toraz moč_ nih duševnih razgiban j, marveč imajo taidi važno higiensko funkcijo. So tone žleze adravih oči izločujejo neprestano to gren-ko-siano tekočino, ki varuje oko in udu daje karakteristični scjaj. Tekočinska plast na očesnem jabolku Je naravna zaščita zoper tuja telesa, ki pridejo na oko, kar opazimo n. pr. tedaj, če prileti prašek nanj. Žleze prično v tem primeru pospešeno izočevati solzno tekoči_ no, ki na ta način pogostoma avtomatično odjpilavi tuje telesce. Tudi solzemje oči v mnanih dneh pomeni zaščito zoper mras. Iz vsega tega sledi, da so motnje v funtk-cdonariianju solznih žlez lahko zelo škodljive in je treba v talcšnem primeru vsekakor k zdravniku. Soli, ki so raztopljene v solzah, se utegnejo namreč vsesti na oko in povzročiti vnetja in gnitja. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolcnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grencice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Amerika in Rusija Smrt francoskega potovalca Iz Pariza poročajo, da je umrl tam član francoske eksped'cije na Čadsko jezero Mathien. Smrt ga je dohitela nenadoma v Marseillu komaj nekoliko ur potem, ko se je bil vrnil z nevarnega potovanja, ki ga je vodil 12.000 km preko ozemlja, ki je deloma brez vsake potu Švicarska široko^rtNfrrost Švicarske oblast so sklenile, dovoliti bivanje na svojem ozemlju vsem osebam, ki morajo zaradi preganjanja zapustiti Nemčijo, Azil dovoljuje Švica tudi tis t "m, ki pribeže na njeno ozemlje brez sredstev, in so torej navezan' na njeno pomoč. Vse, kar je ostalo od ponesrečenega zrakoplova Mrliči z »Acrona« Amerii&i rušilec »Tucker« j« našel v bližini kraja, kjer je treščil »Acron« v morje m utonil, tri rova človeška trupla. Ugotovili so, da je eden :med na.jdencev poveljn k Beerv, ki se je kot gost udeležil poleta z »Acronom« Drugi je kapitan Mac Gard. tretji pa poročnik Dugan. Kakšnih 38 km od svetilnika Bargnegata je javil nek vlačilec, da je uzrl predmet nad morsko gladino. Sodijo, da so to ostanki »Acrona«. Vlada je naročila potapljačem, naj si predmet natančno ogledajo. Plavo tigro" čaka smrt Demonična morilka sotekmovalk v ljubezni Štirje sinovi - isti rojstni dan V nekem manjšem kraju v državi Ohio (USA) živi farmar, ki se je bil pred kak. šnimi tridesetimi leti priselil s svojo ženo iz stare Evrope. Zakonca imata štiri sinove. ki so se rodili z dveletnim presledkom 1. 1908., 1910., 1912. in 1914., a kar je še bolj čudno, točno na isti dan, namreč 20. februarja. Lahko si misliiono .kako se slavi njih rojstni dan v družini. Kar je še največ vredno pa je to, da vsi štirje sinovi zvesto pomagajo že od mladih let očetu pri delu in da je blaginja v družini tudi njih zasluga. Leopard napadel cPecka V cirkusu Sohneller. k' gostuje trenutne v Budimpešti, se je prmerila v nedeljo popoldne strahovita redeča Budimpeštanski otroci so v množici oblegali kletke cirku-šk h zveri. Med gleda'ci je bil tudi 94etm Franc S7abo. ki je imel toliko drznosti, da se je približal kletk' z I^pardom. Ko je zver videla otroka, kako sloni n« palicah, je planila z urnim skokom k njemu in ™ zasadila kremplje v tiln k in desnico. Na dečkovo obupno vpitje je prihitel krotilec, ki je odtrgal leoparda od žrtve Dečka so prepeljali hudo ranjenega v boViišnioo. kjer imajo prav meio upanja, da bi okreval. Ameriški senator La Folette iz Wisconsina se je mudil dva meseca v Rusiji in študiral njene naprave. Dolgi razgovori, ki jih je imel po svojem povratku s predsednikom Rooseveltom, pričajo, da gre najbrž za imenovanje La Folettea za ameriškega poslanika v Moskvi. Na sliki La Folette in njegov brat po sestanku v Beli hiši 2e poldrugo leto drži Ameriko v nape_ tosti kriminani slučaj »plave tigre« — kakor imenujejo Američani mr^. Winšfred Rut Juddsovo. Juddsovi je danes 27 let. Je lepe sloke postave, piavolasa in zelo privlačna ženska. L. 1931 je bila zaposlena v nekem kemičnem laboratoriju, kjer je izvršila dva umora. Zabodla je dve svoji tek-movaki v ljubezni, Helvigo Samuelsonovo in bolničarko Nežo Leroi do smrti, ker sta ji bili na poti k moškemu, ki ga je hotela imeti sama. Njuni trupli je razsekala na drobne kose, Jih stlačila v kovčeg ter ga poslala kot brzovozno blago v Los Ange-les, kamor se je tudi sama pel j a'a z na. slednjim vlakom Tam se je javila na postaji in zahtevala naj ji izroče kovčeg. Toda policija, ki Je že imela podatke o umoru. Jo Je zasledovala m aretirala v trenutku, kr je predložila shrambi listek ter zahtevala prtljago. »Plava tigra« — ta vadevek Je dobila zaradi svojih laf lfi svojih groealjivih ero_ t i črnih nagibov. Proces, ki se Je vršil proti nji pred dveme letoma, je sicer končal z obsodi«, proti kateri pa se Je obtoženka Zločinski umor na Dunaju Prošlo soboto ee je izvršil na Dunaju nenavaden umor. V 9. okraju je zadAvil bivša sprevodnik cestne železnice Josef Riso 22-letno šiviljo Marijo Stollovo. Prosi jo je. naj mu posodi 200 šilingov, kar p« je ona odklonila. Morilec je imel sokrivca v osebi zavarovalnega agenta Preiseggerja, ki ga je nagovarjal k ovnu. Značilno je, de ni imel Riso takoj poguma izvršiti svoi zloč nski naklep, ampak se je večkrat j«vi.l pr' žrtvi, ki ga je vselej sprejela. Šele pri četrtem obisku je imel dovolj drznosti, da je izvršil umor. Pri tem je zamašil žrtv< usta z žepnimi rolvi, nato pa jo je obesil na pas njer,eortnp kroge. Na stroju B M \V. 750 kub. cm z dvoinim razsplinjačem je starta! s so-c us vozačem D^mbrovrskim v BresLavj dne 6. t. m. obiska! Biid:mpešto, Dunaj, Seme-ring. ter je že v ponedeljek dopoldne prevozil od koroške strani ljubljanski preloz, k ie še popolnoma zasnežen, premagal je torej Ljubelj letot= kot prvi moto vozač. Po ogledu nebotičnika se je Mansfeld zelo laskavo izrazi o gostoljubnosti ljubljanskih sprotnih krogov in o lepoti Ljubljanske okolice, ter se je ob 14. uri odpeljal proti Reki, in bo nadaljeval turo preko Trsta, R ma v Južno Italijo, ter preko Švice in Francije zopet v Nemčijo. T"le - tenis turnir Hermesa ra veliko noč. Kakor znano, se bc odigraj v nedeljo in ponedeljek, propagandni pokalni table-tenis turnir, pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča. Doslej je kluib prejel že precej prijav naših najboljših igralcev in rgrilk, toda pričakujejo se tudi prijave nekaterih popularnih inozemskih igračev, tako, da bo imel turnir tudfi značaj mednarodne prireditve. Naknadno je prireditelj razpisal še vazo, dar tvrdke Agnola, za najboljšega igrača Her_ mesa na tem turnirju. Podroben spored bomo še pravočasno objavili. Pokali so raz-stavljenj v trgovini »Nobiesee«, Aleksandrova cesta. Občni zbor SK Svoboda, Vič. Prošlo soboto se je vršil v prostorih Zadružnega doma na Viču redni letni občni zbor, ki ga je vodtil klubov predsednik g. Pazdir. Orisal je de'ovanje kluba v preteklem letu ter poudarjal, da kluib ni mogel napredovati, ker ni ime! zadosti igralcev. Po poročilih ostalih funkcionarjev je dobil odbor abso-iutorij. Novi odlbor je naslednji: predsednik pranjo Jugovec, podpredsednik Drago Malovrh, tajnik Stane L-ogar, blagajnik Jaka Kovač, blagajnik n. Tone Bumik, gospodar Rudi Simonič, odborniki: Kralj Ivan, Pozdir, Galof, Kovač Pavle, Vrhovec, Vfi-cič, Tomšič; nadzorni odlbor: Peterca, Koruza, Novak Ivan, Stanko I.ikar. — Novi naslov kluba je: Stane Logar, Jos. Eberle, Mestni trg 17. Službeno iz LNP. Seja u. o. v četrtek ob 20. v Delavski zbornici. • ASK Primorje (predsedstvo). Danes ob 20. pri Siamiču, posebna soba, seja sanacijskega odbora. Va hijeni dr. Birsa, dr. Dougan, ravn. žetona, Stanko in Sancin Savo; ob 21. istotam seja ekseteu/tiv«. — Vab!jenri gg. ravn. čustovič, inž. Debelafc, Kralj, Stanko, Jugovec, ravn. šetdna in načelniki lahkoatletske, nogometne, plavalne in kolesarske sekcije. — Koe-sarsika sekcija ima danes ob 19. v kavarni >Zvezda« sestanek vseh članov in odbornikov Vsi in točno! ASK PrtmOrje (nogometna sefecfja). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Hlačke in majce je prinesti nazaj hišniku. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes točna ob 17. strogo obvezen trening na dva gola za igralce: Rožič, Strehovec, Brglez, Belak, Varšek. Unter, Hovar, Lah. Svetic, Verovšek Pfeifer, Malič, Dernik, Kveder, Gogala, čemač, Pogačnik, čarne, Zadel, Grintal, Markovnč, Hartner, žitnik I ia H, Primožič. Košak. Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 19. važen sestanek tekmovalcev v damski sobi kavarne Emona. Vsi in točno. Po se_ Stanku ob;ča%ia odiborova seja. TKD Atena (bazenska sekcija). Danes ob 17.30 trening. Zaradi nedeljske tekme obvezen za vse. osobito za prvo družlino. SK Svoboda, Tržič. Na velikonočno nedeljo pride v Tržič nogometni prvaik Koroške ,s katerim se hočejo pomeriti trži-ški Svobodasa. Pričetek tekme ob 15. — Vstopnina nizka. uds&i po&Covnift ja budeve pwog i dmgog Uepsna Kao prva redovna sveska »Nove pravne biblioteke« čiji su viaomci i urednici gg. Stcjan Jovanovič, dr. Ivo Matijevič i dr. jt erdo Culinovič. a izdavač g. zivko Madžarevič, štaru-par, izasao je iz štampe SuUski l>oslo\mJv za sudove prvog i uj-ugog stepena u redakciji Dr. I. Matijevič a, sudije na laciu o Ministarstvu pravde. — Kod svakog propisa Posiov-aikii nalaze t.e kratka oDjašnjenja i §§ Posiovnika, koji su u vezi sa dostičnim propisom ili mogu da olakšaju njegovo razumevanje i primenu, kao i oni mnogobrojni propisi raznih uredaba, Piavimika itd., koji su potrebni za pravdnu primenu Poslovnika, tako da praktičari ne moraju gubiti vreme eražeči te propise po Službenim novinama i zbirkama zakona, tvnjizi su dodati i svi obrasci štampani uz Poslovnik, spisak skračenja upisa, zabeležke, oznaka na spisu i si. propisanih u Poslovniku, Spisak zakona i drugih naredjenja citiranih PRI RIBNIČANU«. Bartol Anton, Tyrševa cesta 31• 4902 □□□□□□□□□□□□□□□□□□mnoaDc^ Eleganten brivski in česalni SALO ki ustreza vsem modernim zahtevam in higieni, se priporoča cenjenim damam in gospodom R. JU RMAN, Aleksandrova cesta 5« Vsakovrstno zlato sipaj«- oaj-vižjob C "SRNE — f»ve!ir Ljubljana Wilfov» bJ-m-j 8 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ull^-a št. 5 Kurja očesa Mijfcoljfi« »reah. drojff -ij«b afl Mravooet h tvor »fo In ^lamre* sk!ad:W* Ouvajte M ixMMrMitil l£ M. Hrnjak lekarnar — Sisak Poskusile to nocoj, boste na videz za 10 iet mlajši S konci' prstov obeh rok masirajte od sredine brade počasi navzgor do senc. Da dosežete najboljše učinke, ponovite to masažo nekoiikokrat in poslužujte ae pri tem kreme Tokalon, hrane za kožo, rožnate barve. Ta krema vsebuje „Biocel". pridobljen iz mladih živali in pripravljen po posebnem receptu dr. Stejskala od dunajske univerze. Z uporabe te kreme se stara in avela koža naglo pomlajuje, gube in brazde izginejo, ohlapnele lične miSice pa postanejo sveže in čvrst«. Poskusite to novo metodo s krem« Tokalon, hrano za kožo rožnate barv« in počakajte na učinke. Cene malim oglasom Zanttvm fa dopisovanja. raaka »«setU Utn i.— tm enkratna pei-roj bi na sa Utro di ta dmjarif «m/ov» Du i.—* Og/a* trgovskega rmklanmegm enačaja: rtaka baamda Dm I-—n Po Dtn i.— u basado m taračunajo aadalh rm p^aft, fe« spadal* pod rubrik• *Kam pa feamc, »Autv-moto«. »Kapital«, »V M/cm«, •Pomh. »Lokali«, »Sta movanfa adda« »Stroji«. »Vrednote«. »Informacija*, »Živali«, »Obrt« tn »Les« trn pnd rubrikama »Trgovski potniki« to »Zašlo-tek«, če ta t ogiaaom »udi tasiutek, oz trama, ča ta tiče potnika gjjar * pa pnd tema nrbrikama iSt-a tasdotka d* tluiba. plača ma tmako beaaao 50 par Pr« ra** oglasi*. la m taraCuna/o po Lhn i.— ta basado. ta taračuna enkratna pruito/btna Dm i.— ta Utro aH ta dajan fa nt*xlms» V t» oatah oglati krtih/n | .Hi anja oasltrva di u> *ifr« 3 Dim — Kdo' \preiema fo^mk«, pa ■Sa b^s«-e;j«ti v vseh bim>vw>s.h. j»> potreb' tudi z večj;m iieviloro verzLrenih podza-etopivikov. išče zastoj* m roii.:i-k:'h predme-ov in ž agerjev za dna jI n" im e-ijroe p-odajo. ponud-l>e r.t oir a--nii oddelek Jutra tH«l šifro »Potnik« r.S03-j f Pouk Poslovodjo potrebujem ta trgovino !n gostilno. Nras'ov v og'as. oddelku »Jut.ra«. US79-3 Frizerko i«*? m a ganje ob prazroi-k'h. išče salon »Vena« v G-radišču št, 4. 11 le 15-1 Gospodično k! ig-a harmoniko. ffosli n ima d- ber sr'«s za petje r=.t>rpj:i,e /a *aloneko jtodbo Slavko Raškaj. kapelnik. h>>tci »Dition«. Kranj. 11919-1 Dobro žensko moč v«vtn. ta finej i« dela v kuhinji, sprfj-m.ku »J-iarac. 11920-1 IMH.U 1 I>I0. u d* j«nj» oji.«Iot» » iifro 6 Lun Dijaki, ki !*£••}• nnirukcij«, (»r; ui Šifro »!> ta d»-rvsv.ov, 8 ihn (4) ?ofer. šola E. Ceh 1 vrvv« l>ii na k a) «>Wa i', jti h'f-vajtf prospekt 5r:_e, dob- mi^t-o. S liho natopi a ti k o tako; — irimšrk. Liti a. 11927-1 Damsko frizerko n 'f^k':!^« sprejme S" i.vioit !r3;anten'j. Mm-k". takoj a.pre'ffln»*m v veC-jt m tn^Mi Gor^n.i=ke. — I»-j>Mm » r> ' e j m e m tuod znaclcti »Žari 11W*v1 Brivski pomočnik ^taroJK. z m•»'»f.nsJrim iapi-tom. dotr k <>-j mettfl i n^krho t h'Si Ponudbe e 'ti z-ahf-pvo pače na pt>im^n"-'*i ».Ii:tra< v Ce-U^i Miačkfl »Iitirien«. 1! 932-1 Železokrivca ,'E:aenb!(frw) pridnega 'ami . ia nekai me iei-ern r« Mari)w>r. Ponudbe na na«'ov: Rnd>!f ft:{fmann. ?-«vi>n-o po.1 ^tje — Maribor. 11.931-1 Stalno nameščenie «e ntrdi kavctiie im^inemu 20—3O.0O(> D:in. Pomidbe na nr..i'ov »Be-ka«. r>i zavod. Ljubljana. T.iv-ul.va ž. 1192S 1 Službo obč. tajnika pomika, skladi Koi&a ali prima rno, i e t i Piemjen, vpotojeo oroin-i^ki narednik. — Onj. p^iaudbe na og;a£. oddelek »Jutra« pnd iifro »P-ošten in martjnT«. 11876-2 Austro-Daimler 4ciiw}derski, s:ab:ien mr>-t« 24 H P. pripraven za m».>tornj 6o!n a tri cirkular. i kouhpet.&o H[>oj-ko. ver v najboljšem Hra n.n t"1*) poceni naprodaj. Ivan 5-'lia.r — D-rtivžaie. 1! 899-10 »Alfa Romeo« (Ompe) šeetcilin-derski. 7 SHtežen. v zel« dobrem #:a.nj-u. pripraven m avto-tak«, ug-odno prodam. — P>nudibe na oddelek »Jutra« pcjd »ifro »Alfa«. llS6<>-iO Avto znam-ke Oak.a.i:polm'0ma vteb v w «r«W.i ipadajo&ih del, e prflkrt*. želi pre'me.nč-t.i me-etio. Ponudbe na og!s~ni odde-lek »Jutra« {x>d šifro »M'ekar#ld sittokovnjak« 11884-2 Šivilja za dame priporoča na dom. Na-jIov pove oglasni oddelek »Jutra«. 118oda — violina, kla-vvr in jazi go-"£ča r.~ke Jole. ter je ve >ča k.n:igovodstva in rtrojeipicja. Cenj. ponudbe pod »Pndna« na on 1933«. 11937-i! Prodajalka rreS.me »tr-ok o. žeti f 1 uitiij-em premenitj meato. Cenjene p-~-nnrt.be pro«« na oddelek »Ju*ra« p->d • Ma-Ui-v, |tLe počakaj, grdobica.« je zacvilila, »naučim te. kaj se pravi tako pozno hoditi domov!< Vsa prestrašena ie zdirjala Šilonoska po vrtu. okoli in okoli trate, gospa Ziatntjlodiica pa za njo... i I' 1» ' OSI&.VI »g. »na6aja po j 1 Dia beiaeda; za da j jati j« aattiova ali u iifra S Dio. — Ogla* | j »n^ialnega hm čaja t«w i ka btseoda .V> par; aa J dajanj« utatova att ta I j Vfro p« S Din. (6) j Otroška posteljica dobro ohranjena ugodno naprodaj Pred škofijo 20 III. nads-tr. 11851-6 Krompir ,'kifelčar). dal.je begom je, gloksi-nije. srladf.j-ole. mon-t-breoije. daiije. amarili€. fritilarige, ca'-!a. lilije, paeonije im aiifmome nudi v bogati 'zbiri in poceni Sever & Konvp.. Ljubljana 11535-6 Mlekarne! Parn4 in siru; kotel, ročoi piwuema.l«ik, 2 hlad-Hni-ka. grietiliaiik za mae-io. Gerber razno p-^odo. čeri i>n dru go prod« Mlekarska zadruga Sv. Lovteno na L) Ta. takem polj'u. 11432-6 U<4a«i t,-j. xaa«aja a» t Dta bnsada; i« da. jaaja naslova aii u Sfra S Din — OgJasi »ooialoeg® enačaja r.u ka beseda 50 (ar; » dajanj« oaaloTa aii ra Wfra pa a Dia. (t) Kuhinjsko omaro v i-zmort 130 X 60 cm. novo ali že rabljeno kupim. N 3 v v oglasnem od d elk u »Jutra«. 118887 Dve blagajni 1 m« ijšo jn 1 zelo veliko kupimo. Pnrnid be t» ogi. oddelek »Jutra« pod Šifro »B^agajns«. 1:1892-7 Premosovn' prah (drobti) kupi Škafar. Rim ^ka ce*ita. 114*58-7 Poljsko kovačnico 'FeM^hmiedel kupi Anto-n Mavric, mestni stavbenik Tyrševa cesta 38. 11916-7 Avtof m oto Vaaka »eamla 1 Dio: i« dajanja oaskrva aii •a Ufra pa $ Dia. (101 »Renault« limuzina sedennt^ein«. elegantna. š-ts'riaedež.na »Pontiac« limu-7/^ia m rabljeni motorji znamke »Roudge VVith-wort« g prikolico io eiek trično razsvetljavo. »Puch« 220 ccm. »Peugeot« 350 c-cm io »B. S. A.« 350 ecm. t električno razsrvetlja vo — vsi y bmhrbnem stanju po zelo ugodni cent na prodaj. Ivan Sribor. Dim late. 11900-10 Motorno kolo >. aH bre« prikolice ku.pin> Obzirne poondb« mi ogla«, "ddelek »Jivtra« pod Šifro • Motor l najnižjih cenah. Sprejemam naroči1«. Vi Andiovic. «rojno m: mw,vi>, Komenskeja u. 34. iiSio-12 Spalnico sva al! n »fm pa II t«w. H 6' S 150 do 200.000 Din pristopim k dobro vpeljanemu pod jetju. Ponudbe na ogl a ril oddelek »Jutra« pod šifro »26« 11895-16 Družabnika mlajšega 2wpoda i 200.000 Di-n gotovine aii bratiiln" knjižico, kt bi i mol tudi vefeije do sodelovanja v podjetju, sprejme ze-lo ren-'jbiii>o pod šifro »Dobro podjetje« 11872-16 Posojilo 150 000 io 2-0/1.000 Dht — radi povečanega kon.zums išče sel« re>n'a twV.no pod jetje v dravski banovini. Prvovrstna garancija. P» mene ponudbe na oglas« oddelek »Jut-de« pod šifro »SirecijaJni izdelki«. 11871-10 Kot sodelujoč družabnik želi pristopi?.j :H) !et sta' moj k rentabilni mali im dtavtriji ali trgov-m. VIož v gotovini loO.fH.tO Dn. -Ponudbe pod »Ek^tenca« na ogia^in; 'Rlde^ek »Jutra« 11530-16 EBSBi ta Oglaai »o- ci;alnega aua^aja pt> 50 ^mlt beseda. Za da janje oaslova ali 'a iifro I Dia. on i,roma 5 Din. flil) Moško kolo proda Lajterma jer. Gleda Hška 12. 11932-11 Vsaka aeasda l Din, j j ta dajanj« oaakrra ali ) 1 u Kfr« pa A Din. (20) | Posestvo v Bolokraj.ira. oddaljeno 4 km od postaje Črnomelj ob banoviins-ki cesti, se-stoječe 5 ha rtjiiv. 10 ha travnikov. Vi ha vrta. 13 ha |*išni'kiov. 2 ha gozda, statKvvajtjske hiše in potrebnih go*podarsk;h po-»'■opij, naprodaj. Vse podrobnejše info-macije da e Mes-tna hranilnica v Črnomlju. 11S81-20 Enonadstropno hišo no^o. z ve'iko delavnico, pripravno z« vsako ob-t. prodam v Kranju. — Po-trudbe na og'«-ni oddelek »Jutra« pod »Steor. 28«. 11877-20 Dvonadstr. hišo no^vozgrajeno. s R komfort-nrmt »tan-nranM, v Zet grehu naprodaj zelo ueodroo. Ponudbe na P-tblicro«. Zagreb. Ttci 9 — poi b'. 3374£/b. 11816-20 Posestvo 12 johov. h^-J« z e^ktrifno razsvetl.iavo in vodovodom ob cesti prodani — tndi proti hramilni knjiici. Na slo^ pove oglasni oddelek »Jutra«. 1187;i-20 Ugodna prilika se Vam oiidfi. ako hočete kupiti novo vil« pr" Sta dionu. t večiiim popustim pod nakupno ceno. Potrebno te nekaj gotovine, ostalo knjižice im pr«*vzem hipoteke. — Pojasnila daje Realiwtna p-sarna Grašek. Ljubljana. Masarvkova 12 11915?" Izredna prilika! j Enosob. stanovani Za knj iio Mes-tne. L nd-ske. Banovi-nske [«osojiini ce prodamo — skupno ali p-isamezno: 3 lepe parcele od 300 do 390 m! vcike. enonadstropno hišo novozidano. z 2 Stirisob- j ni mi stanovanji ter vogalno j enonadstropno hišo! e 4 stanovanj: in lepim ! r,lirtT);m lokalom. Posestvo { i-eži bizu centra. 1 minuto 1 ol kolodvora in tramvaja, j ter se prfrio vse skutiej ' za 8V1./VM1 [>in. ali posa- i tnt-irio po dng^voru. Infor- j manije daje »Pvw:st«. Mi-klošiče^-a 4. 11910-20 oddam bo! j* emu zakonske mu p3ru pod K'rim: kom — ce»ta XII št. 11. 11891-21 Vrjzdfrole i r, n I [>1(J. «* iajanje naslov« al' u <;fro p* 5 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija drnjrib kovin Ljubljana Ilirska alica »t. 36 — vhod V;d«ivd'tnske ceste, pri go »ttlut M ožina. 70 l&ok&tii Vfcaka nnaeda 1 DID. /a dajanj« oaslova ali u> Aifro 5 Din (19i Trgovina in dobro vpeljana, s p-ttna od;'imaW takoj n« prodaj. — Ponudbe na ou\3s. oddelek »Juira« pod značko »40«. 11894-19 lokal za maTHJ.fak*urno trgoi-in«'' oddam. — Istotam oudam blago v komisijo. Dopise na oglasiti oddelek »Jutra« pod »Vredno«. 11811-19 Velik lokal n« dvorišču, bizu g'?.vne poifte ta.koj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11897-19 Frizerski salon za dame io ipospode. » manjšem mesta rad: dru fciinskili -azmer pr-idatn za 15.000 Dn. Naslov pove oglasro j>idWek »Jutra«. 11253-19 IV ha jem J Vsak* t>e*wia l Om. ca Jajanj« oaato^a ali j u »ifr«. pa 5 Din (17i Bazar pm B'ed j« z»ro v najem Vi-da Žtrovnvk. Bled 2. 11368-17 Pekarno f^vpolniotna opremijeno z vsem inventarjem oddam takoj t najem, proti odkupnini 2500 Dim. Even*. prepust;m tudi obrtni list. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. • 118^5-17 Pridelki Vum Doseda 1 Dmi 1 ra dajanje naslova aH j ia Šifro na 5 Din. (83> t Kuhano maslo pristalo, ima vedno v utlo gi Osvald Peng^tv. Kar .wwka ce^U št. 19. |>oieg doieujsitega sii«ta, ll&«'-3o Sladkega sena dva vagona po t>5 para k? franko vagon prod* Fran j® Bu- c, Mirna. 119:3-3;; Vsaka 1 Din. | m dajanj« naslOTa ali r ta Iifro t» * Din. C291 | Pisarniške stroje popravijo strokovnjaško in poceni Ivan Legat, Ljubljana Prešernova ulica Ste>v. 44. Telefon 2&-36. 8842-29 Pletilni stroj §t 8. za polo-v^no eemo proda Zima, \Volfova 10/1 11926-29 Mali pisalni stroj (Revses^hre^btnasehine) po-po'noin« nov naprodaj po zeio nizki t eni. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 11941-^9 Stanovanja Vsaka txwil» 50 par; sa dajanj« naslov« ali ta tib« S Dia. (2i-a) Dvosob. stanovanje išče 0'adniška trudna » 1 majem. — Pon-ndbe oa otr as. oddelek »Jot.ra« pod šifro »Mesto«. 11176-21/a Stanovanje er»o- ali dvosobno, v »rs-d'»ti mesti iičem. — Ponudbe tv* oglato' oddelek »Jutra« pod »Točd«) pla-čaju«. 119(.i9-21/a Vaaka OtMeda 1 Dtoi. aa dajanj« naaforva ali u Šifro pa 5 Dia. (31) Trisob. stanovanje s k"pain:co un plinom v centni mosta oddam z ma jem Ogledati med 10. io 12. oro NasloT v oglas, oddelku »Jutra«. 11856-23 Pe+sob. stanovanje v mali vili z vrtom, v bližnji periferij, i vsem pri't.:k'ntKimi poceni *>ddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Opremljeno ali prazno«. 118S7-23 Opremljeno stanovanje » so^noh sob in kuhrvje. u't>:vorz-e odda m s 1. mo ;■ m. Nas ov v og'a«nem oddelku »Jutra«. 11&52-2R Stanovanje 2 sob. kabineta in v«eh priirik':n. oddam v vili za £»v> I>:n. Po:asir'a dfije Rozman. Ihorni trg *t. 3. 11906-21 Dv^«ob cfan^v^n'^ i> prttJkHnami oddam pod Rožnikom, c^-sta IX St. 49 119:2-21 Dvosob. stanovanje t pritiklinatm. na M i r j u od'lam. Naslov v oglasne-m oddelfeu »Jutra«. 119:4-21 Dvosob. stanovanje fpvlstreSrno) o-ddam e 1. v K-inieno^ ulici štev. 11. U940-31 Sobo odda BOK-PIVO Vsaka bnaeda 90 par. j m dajanj« našima ali i t» Siiro S Dia (23- | Lepo sobo opremil jeni", s souporabo kopa 1'tirice oddam v Beethovnovi tilioi. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 1190(2-i23 Opremljeno sobo lepo in veliko, s posebnim vh«vdom odda s 15- aprilom Badjnra, Rimska e. 7/II levo. 11598 23 Sobo »trogo separirajio. s kopal tli« > tn kmetom, vee po>s.no. 11772 23 Novo pomladansko črno BOK - PIVO pivovarne Union vsebuje mnogo slada — ima prijeten okus, je od 6. aprila naprej v prometu Dve solnčni sobi orirem'jeni, tik univerze od.I-im s 1 majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 11&13-23 Dve osebi poceni sprejmem v lepo sobo in na prvovrstno hrano na najlepši točki. Na s' >v pove og.flsnd oddelek »Jutra«. 11911-23 Onremljeno sobo veliko in zračno, s [>o-e-b n'ti. Prnle — Sredin« št. 5. 11883-23 kem-ličarje, br:voe in obrtnike, jopiče za natakarje, mesarje ;n druge obrti ter predpisn-.ke za kuhinjo, dom in obrt. izdeluje Ha man. Mestni trs štov. 9. 7540-30 Novost! Kriza! Dame! Novootvorjena speciii:slT>a prikrojevain ca — miodTii sa on Jivžioa Kumelj. Miklošičeva cesta 14/1. diplomirana v inozemstvu v an-glo-franc-os-kih krojih, nudi damam m."žnost. d« v tej krizi izdelujejo svojo garderobo doma. ker jim prikroji vsako obieko [»o meri in žurnaJu. Daje tudi nadaljnja tiavodi'a o i7.de-lavi. V lastnem modnem salonu iideiuje napreejz-ne-je vso dflmsko garderobo v najkrajšem času tn po zmerni ceni. 11930 3tl Dopiši Vsaka 2 Din, ta dajanje oadkKra aii iifj* (ia i Dia. CA) »Frančiškanska 11« Prosim. jav:te ee p"d šifro »Zelen k obuček — t-rem-chcoat« na oglasni oddelek »Jutra«. Ii90S-24 Vse, kar želite, Joblte v »Jutrovem« malem oplasnlkii TEDEN KRAVAT Prima svilene kravate prej 36.— I>in, nedaj 15.— Din. Oglejte si tov. zalogo v trgovini IVANKE ŠTRUKELJ pri »Zmajskem mostu«. Resljeva cesta 2. Trgovci še poseben popust! PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA PUCH KOLESA! Ugodne cene In plačilni pogoji. IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica štev. 7 164 Močni vzorci za športne obleke, tako predpisuje moda pomladi 1933* Tkanine, desinirane strogo po modi, zanesljive kvalitete nudimo v največji izbiri. Da so naše cene vsakomur dostopne, vedo vsi. Gospodom izven Zagreba pošljemo na zahtevo vzorce moških tkanin 8 dni brezplačno na ogled. Moške tkanine: SVETOVNO ZNANI RDECIIJ ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih nijana B0URJ0IS PARFUMEUR - PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanj j lepota moderne dame, ki se nikdar ne dajo doseCi. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročit* huda razočaranja. Bourfais - ParSismeiir izdelovalec modernih kreacij parfemov : SOIR DE PARIŠ. PRINTEjIFS DE PARIŠ, MON PARFUM, FIANCEE. Zaradi opustitve trgovine PRODAJA SLA po nabavni ceni Modni salon StachSyMašks Ljubljena. Židovska nI. ?,. 4970 1. avgusta oddamo stanovanie z vsem komfortom, ofcsegajoCe celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 0> Kako so postali Vasi zobje tako [lepi? Oni izzivajo poljub. Ako so Vaši zobje zanemarjeni in ako je Vaš dih zoprn, tedaj se varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, ki daje zobem sijajno belino: en centimeter KOLIN OSA na suhi ščet-kici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih vo- nJ,v- 340-6 KOLYNOS antiseptično sredstvo. »aj5«d»rnejle sredstvo za negovanja zob. Bn ooDSianeter tadosituje. »Kolynos<, pasta je uajbolj eKouuimC-na. Ena tuba traja delj ko dve drugi katerekoli paste. biejuje Davorin Ravljen. izdaja za aonzorcij »Jutra« Adoli Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratiu del je odgovoren Alojz Novak. Va v Ljubljani.