i GEORGES CLEMENCEAU. AMERIKAMI NA KONFERENCI V ŠVICI Amerika j2 ponovila svojo zahtevo glede odprtih vrat V turškem vodovju. — Poslanik Childs je povzročil senzacijo na konferenci. — Združene države so bile še vedno proti tajnemu barantanju in mešetarenju. — Petrolejski vrelci. Lausanne, Švica. 'J">. nvcmhra. — Ameriški poslanik v Italiji. Ki.-hanl Washburn Child. j<- povzroril veliko >< nzaHjo na mirovni kfiiiferenei *:lede Bližnjega iztoka, ko je izjavil danes zjutraj, da ust raja Anieiika pri svoji zahtevi ^ledr odprtih vrat v Turči ji in da protestira proti tajipm fio^ovomm. ki naj bi zagotovili gotovim deželam ekonomske privilegije. IVfM»n*'('i'njii je bilo tem večje, ker je ami-riška delepaeija dose-daj iiHriciila. k » so vršila pojra-janja tried** ureditve turških me* ja in koneesij. katere naj l»i se dovolilo Turkom. Te koneesije sn vm tikal«* v veliki meri ameriških int*T»'«»v. kot razvidno i/ brzo j 1 k, ki -.o tiile objavljene včeraj M *. 1 "hid. k«.t načelnik delegacije. oeividnn nastopil na teme-Iju navodil. katera je dobil iz Washinplona. Pojasnil j**, da ne raore ameriška delegacija mirno sedeti in poslušati, d očim s«1 razpravlja o ekonomskih pravicah tako kot m' je razpravljalo na konferenci v San R<>m«. Proti taj-ripmu barantanju in mešetarenju zadnje imenovane konference so Združene države odločno protestirale leta 1920 v poslanici, katero je odposlal državni tajnik Colby. '"ffotovilo Mr. t'hilda je po-vzroeilo naravnost senzacijo in načelnik turške delegacije. Ismid paša. je izjavil koncem konfeeen-ee, da s., /ahvali Ameriki. ker se zavzema za princip enakih pravic in pravičnosti napram vsem. I>elejracije zaveznikov seveda ne vedo. kako naj bi razlagale ta kornk ameriških zastopnikov. V angleških krogih prevladuj«* ideja, da s,, obrača ta korak ameriške vlade v glavnem proti francoski pogodbi z an gorsko vlado, * i na temelju kater* j«» dala Tur-1 č i ja Franeiji gotove izključne jiretlpraviee v Anatoliji. V francoskih kropih pa prevladuje na-: ziranje. da je ameriški proteat v i pr\i vr^ti odgovor na vprašanje, ki s«* tii"*e pravie v petrolejskem okraju v Mosulii. To vprašanje bo prišlo na vrsto prihodnji teden. V ameriških kro gih so izjavili danes, da bodo re- i k|» ameriški delegati takrat *»■., kako nadaljno besedico. Francozi izjavlja jo. «la so njihovi jjenlo-gi i/javili, da se je |>etrolejska bogast\a v Mosulu zelo pretira-valo in «la se nahajajo edini količkaj vredni turški petrolejki •vrele i v Nižini Bruse. Teh vrel-cev pa v pogajanjih dosedaj še niso omenili. PREDSEDNIK PREOBLOŽEN S . PURANI. Hood River, Oregon. nov. — Predsednik Harding bo imej raz-^ »-n drupih tudi purana iz Ore-pona. ki tehta dva in dvajset funtov. Ta puran je proizvod rem'e. i katero -.j j». kupil prismojeni Hil-ly Sunday z denarjem, katerega so mu trosili v naročje lahkover-, ni in senzacije željni Amerikan-ci. Na«laljni puran, le en funt laž- ( ji, je bil poslan predsednikovemu tajniku Chri«tianu. PROTI-SOVJETSKI ODDELEK ZAPUSTIL VLADIVOSTOK Gensan, Koreja. 25. novembra. Oddelek belih čet pod povelj- ( sirom atlmirala Starka, ki je bil j pregnan iz Vladivotoka od sibirskih sil v simpatiji z rusko sovjetsko vlad««, je odplul v Fusan. juž-no-iztočno korejsko pristanišče. Položaj ostalih ruskih begun-j cev, ki so ostali na obali pri Cien-sanu. je ie vedno obžalovanja vre- 1 den. Med otroci so izbruhnile epi-detnične bolezni. VSE ZA IZVEDENJE SUHE POSTAVE Justični department je sklenil za vršiti namen predsednika ter z vso odločnostjo izvesti prohibicijo. Washington, I>. <'.. 25. nov. — Justični department je pričel da-nes razmišljati, kako bi na najstrožji način izvedel Volsteadovo [ postavo. j Naert ho vseboval najožje so- j delovanje vseh zveznih ageneij in ! bolj definitiven dogovor med državnimi in zveznimi oblastmi. Po-sp. Ailo se bo rešitev tozadevnih vprašanj potom imenovanja novih sodnikov. Tozadevna objava j«' sledila u-jrotovilu predsednika Ilardinpra. da povzroea kršenje probibicij->k»- postave administraciji velike skrbi in «la se bo vlada prislužila vseh sredstev, ki so ji na razpo-' lago. da uveljavi spoštovanje do postav. VELESILE SO POZABILE NA' RUSKO DELEGACIJO. Lausanne, Sviea. 25. novembra. M. Vorovski. zastopnik ruske delegacije. j«* izročil danes predsedniku konference tried*- Bližnjega iztoka poslanico ruskega ministra /a zunanje zadeve, ("ičerina, v kateri opominja ruska vlada vele-j sil»* na «l«*jstvo. da j«* obljubila obvestiti Rusijo gle«le datuma J sklicanja konference. V poslanici pla>i, «la niso velesile «iržale svoje besed«1. , —- Ko smo izvedeli potom časo-j pisja. da je pričela konferenca jH»slovati, — jrla-i v poslanici. s»' j»> ruska delegacija. obstoječa iz < iiVrina. Rakovskilja. \"erovski j ja in Midvanija. takoj napotila f proti Lausanne. CHARLIE SE BO OŽENIL. Los Angeles, ("al.. 2/i. n«»v. — Tukajšnji Times j«* objavil dan«*-poročilo, da sta Charlie Chaplin i in Pola Negri, slavna poljska igralka, zaročena. — Ne tnorem reči "da", j«' rekel i * harlie. ko so ga vprašali če je kaj resnice na tem. — Taka ob- j java niora priti se ve«la o nemške marke. — Po viharnem prizoru v državnem zboru tek >m pr-'teklega večera je izgubil e«b-n naiboli rxl- 1 ,;čnih članov n«»vega kabineta svoje mesto. To je hi! dr. Hermann Mueller, k-itereira .i«> im<*-noval Cuno svojim živilskim ministrom. Socijalisti s > ga ob«lolžili, da !se je leta 191!» vdeležil gibanja, j katero je za poč »d francoski general Mangin, takratni vrhovni poveljnik zavezniškili sil. To gibanj«* je imelo namen odločiti Po- ( rensko od Prusije. V Nemčiji so smatrali vse f»ii«-. ki so se vdele-žili tega gibanja, izdajalcem, kajti splošno j«' prevladovalo najdražje. «la so za počeli Francozi • načrt, vsled b,i: ■ ■ _rti naj bi se odrezalo Porensko od ostale nemške države. Kabinet j«* po včerajšnji viharni seji sklenil. «la ni kriv «lr. Mueller vcleiz«laje. a nu pravijo, da se mu to ne bo nikakor posrečilo. STROGE SUHAŠKE POSTAVE V TURČIJI Nova turška vlada je oclrsdi-la, da bo sedel vsak, ki se je enkrat napil, dve leti v ječi. Carigrad, Turčija. _'"». t ■ . Prohibicijska jiosiava. ki j«' bolj drastična kot Volste?nl iva v Aineriki. je bila proglašen,! danes od turških naeijonalistienih oblasti.. Ta postava bo uvel javi j«*na v te-teku treh t<*dnov. Na tenieljrt Te postave je prepovedana izdelo-\ ati, prodajati, import irat i ali piti opojne pijač«-. L; i«l)e. ki bodo pili javno ali na skrivnem ]• i katere bodo našle* oblasti pod upli-vom jii.jače. %o izpostavljeni nevarnosti, da jili zapro od treh mesecev do d.veh b*t. Vla ini urad | rsiki. ki bod < kazali 1<> k f »1 i *-k f J i poželj«*n ia po t»ija«;i. ki vsebu ie več kot i»«t »v. ki izjavljajo. «1 a so Turki po svoji naravi vzdržni in da jim pr«-po-~" veduje njih lastna vera «l-»Takr;iti s»* žganih pijač. V.-.1«* l ti-«r.i bv. uveljavljen.]«* |ii-NtH\> ti-:n lažjt-]ll postava se !)o tikala \ '.-lavnem rnozeme.'V. Velika je | * i! <>?. kat<-;-., i vzbudil ta ukaz v inozemskih krogih. posebno v angleških i:i ameriških. ki b<na!i.>;ov na«l Zavezniki t< r Kvropej'-i v splošnem. Wt%elo fioeiio -življenj'-, ki jo b: lo glavni znak l*»-r<- (predm**stj-i i Carigra«laj izza sklenitve premir-: ja. j«* obsojano na j>' *_'in in ru^ki begunci, ki so uspevali v t«-ra o-zra«*ju. *»o obsojen: na po-^in ali pa se*bodo morali izseliti v manj! stroge in bolj popustljive dežele. tSeT* ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VEČJI- SLOVENSKI DNEV 1 NIK V ZDR. DRŽAVAH. BEN. MUSSOLINI V SVOJEM ELEMENTU Mussolini izjavlja, da hoče na vsak nač:n dobiti važne koncesije od Anglije in Francije. —Ministrski predsednik se je lotil jugoslovanskega problema in je dosegel baie že lepe uspehe. — Fašisti za razpis volitev. Rim, Italija. 25. liovonibra. — Ministrski prtnlsod ik Mussolini se je vrnil s kontVrence v JUtusai ne ter ^klevil posvetiti vse svoje eneižije rajše inozemskim kot doma-eim zadevam in njegovo politiko lahko označimo na naslednji narin: — Italijo naj ali oprosti od]>laeatija d«d-gov v Angliji in Fratu-iji ali pa ji je treba dati nove koneesije na Bližnjem iztoku. Ko je prevzel vodstvo italijanske vlade, so številni domnevali, da bo imenoval novega ministra za zunanje zadeve, a sedaj se je izvedelo, da lioee obdržati mesto zunanjega ministra sam, za nedoločen čas. Dosed anji nastop Mussolinija v inozemskih zadevali smatrajo tukaj naravnost mojstrskim. Poročevalec re\v-vorškega "Heralda" je bil informairan. -matični službi so sicer mnenja, da manjka novemu ministrskemu predsedniku izurjenosti na tem polju, vendar pa so prepričani, da govori Italija sedaj s povsem drugačnim glasom kot je govorila dosedaj. Potovanje Mussolinija iz Lausanne, na katerem ea ie spremljal jugoslovanski poslanik v Rimu, M. Antonjevič. ie bilo prekinjeno na vsakih par milj od tolp navdušenih fa šistov. tukajšni postaji so ga sprejeli vsi člani ni«*-govega kabineta, občinski Tiastopniki ter številni člani poslanske zboniiee in senata. Odšel je takoj v urad za notranje zadeve, kjer je imel daljše posvetovanje z voditelji fašistov. Tekom jutra je obiskal kapelo, v kateri ie ležal na mrtvaškem odru prejšni ministrski predsednik Sonnino in njemu je kmalu nato sledil tudi kralj Viktor Emanuel. Vprajsanje odgodenja parlamenta ni še rešeno. Fašisti se k<>t Tnož zavzemajo za razpust zborni-ee ter razpis novih volitev, a Mussolini lioee eakati dokler se ■ie razjasni splošni boložaj. jZafleva razpusta parlamenta je i" ena izmed številnih za«l -v. v katerih je novi ministrski pred-<*«lnik v nesoglasju -/. veeino ljti-i. ki so ga dvignili na krmilo. Rim je poln fašistov, ki bi ra 'i dobili službe in novi ministrski redsf>,lnik je oeividno trdno skb*-il nastopiti povsem nepristran-ko v tem oziru. Dolge konferen-e. katere j«* imel Mussolini z vo-'itt'lji svoje stranke, niso imele 'rugega namena, kot pridbbiti fa-*iste za vlado in njen program, ■'ašisti bi lahko povzroedi resno •*_rrfiz«'ijje nove vlade in eden največjih problemov, s katerimi se mora peeati Mussolini je spraviti v sosrlasje svoje stališče kot vo «lit«-lj ustašk«* stranke ter na<"«*l-nik vlade, ki bo določila bodočo usodo Italije. Od prvega trenutka naprej ni biio najmanjšega dvoma, da m j«. Mussolini izbral DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po cenah. fieraJ ae bile nato mm tledcAe: Jugoslavija: HazpoSllJa na zadnje pofite In Izplačuje "Kr. pofitul čekovni orad ln "Jadranska hanka" v Ljubljani, Zagrebu, Beop-ada. Kranja, Celjn. Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je pač za hitro Izplačilo najugodneje. 9 300 kron ---- $ 1.40 1,000 kron ____ $ 4.30 4C0 kron .... $ 1.80 . 5,000 kron ____ $21.00 500 kron ---- $ 2.30 10,000 kron ____ $41.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razp<£ilja na zadnje poŠte ln izplačuje "Jadranska banka" t Trstu, Opatiji ln ZadriL 50 lir ---- $ 2.DO 500 lir____ $25.00 100 lir .... $ 5.30 1000 lir .... $49.00 300 lir ____ $15.00 Za po&lljatve. ki presegajo znesek drajsettlsoC kron ali pa dvatlaot lir dovoljujemo po mogočnosti ie posebni popost. Vrednost kronam, dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga ti am nI mogoče podati natančne cene Tnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe posltDl denar v roke. Glede izplačil v amerižkfh dolarjih glejte poseben oglas v tem listo. Denar nam je poslati najbolje po Domestic* Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, Iff. T. (Advertisement) NADAUNI RAZVOJI V ZASTRUPUEVALNI AFERI Histeričnost matere, katero so zmešala omamljiva sredstva, je povzročila uničenje cele družine. Columbus, (K. 25. novembra. — M", so državni komik Jiit«irtl.;i"vali s svojim analizira ?!.)'■! ftrebavnih orpranov .Mr. if I:win Il«-n(l< rsfina i/. Lanca -tr;». kojih trupla s » iičisli ob •nem • tnij.li njih majhnih štirih tr«»k v si-i*. n t«-inu šuš-;nar.,u, kat-T^pa pa ni odposlala, " do!,ij.» nI zaži-ljone i vi - o»i«n na yr'obo. I)au.s pop.>ldne sta odšla in-Tficktor državni* narkoti«"rif divizije t»T 1'rardc I)..r>«'>% «:-Ian državnega zdra vst venelra urada v < in-;»'\ il!i'. ter dofjnala. da prak-ii'-ira Indijanec inedieino brez ]i-• •-•n>- -. An-; r da --Ta ira i:i ker ni m »^r-i plačati jr!obc. je romal v K 'binsoi; j - izjavil pred župa-'"•iii v * rrleviHr. ki je sodi! in--! i ja m z< S ra »riika. da j»- bila trajri-dija v Lanc-astro posledica liL»terij<- -vir-.. Henderson. — Kadi takih naukov kot jih t r« »i jo ljudje kot je Ked Wood. " t h duševniii zdravilcev", je iz-irubila .Mrs. Henderson vso materinsko ljubezen ter uničila srečen ameriški dom. Prosim vas le, da preeitate nekaj pisem, katera smo zaplenili na domu ' Ked \Vi, -da. To >o pisma, ki so jih pisala nadaljne matere in druge žen ki so le že ne. Ta pisma kažejo, tla je bil ta "duševni zdravile«" v intimnih stikih za ženskami, ki so bile tako bedaste, da so se dale. ujeti v njepove zanjke. drupro nalogo ter opustil skrajne nazore stranke, ki t?a je spravil i na površje. Rim, Ifcnlija. ?f». novembra. — Poslanska zbornica je danes odobrila postavo, s katero se izroča polnomoč vladi Mussolinija d<> decembra prihodnjega leta. 27"» poslancev je bilo za predlog in proti predlogu. Tekom popoldanske seje se je vršila razprava glede predlosre. s katero naj bi se dalo novi vladi polnomoč za vse birokratične in fiskalne reforme.'Ob devetih zvečer so izjavljali vsi poslanci, da so lačni in trudni ter prosili, na' se odgodi sejo na nedeljo zjutrai. a ministrski predsednik Mussolini je vstal ter rekel: — Meni se zdi bdj prin rn >. da bo razprava za!:luieer: " • nes. Predsednik zbornice je nato odredil glasovanje in vsi p »slane?, vključno one, ki so zahtevali o i-gotl cilje. s«» glasovali za predloge Mussolinija. fe^f! GLAS NARODA fenrl Z« New York celo leto - $7.00 I ^-^t ^ 1 ^ A. | ^d legal Holidays. |j H 2* inozemstvo celo leto $7.00 Jj lil 75 000 Read> r 'f-...............f List slovenskih delavcev v Ameriki. * jjj^ ^ ' ^ ^ jg te:. FFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Conaress of March 3. 1879.. TELEFON- CORTLANDT 2876 NO 278. — ŠTEV. 278. _ NEW YORK. MONDAY, NOVEMBER 27, 1322. — P0NDELJ5K, 27 NOVEMBRA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX ——————————-—■ ————— - 1 i KAKŠEN JE POLITIČNI j POLOŽAJ NA NEMŠKEM Nemški državni zbor je odobril politiko kabineta. — Nato se "Jte odgodil do dne 4. decembra. j Berlin, Nemeija. n«»venil>ra. Z izjemo šestih komunist-tv t -r j treh proti-žul'»vskili re?»keijonai»-j cev skrajne de-.niee j«- 1 i nemški ! državni zbor danes popoldne o- Iz Slovenije. Peter Zgaga SugnsUmcmaka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Htbtwta IrJcprporirana 1. ISO i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Nekaj posebnega, nenadkrilji-vega je ameriški kinematograf. Zadnjič sem videl sliko **Jetnik v Zendr'. Z denarjem, ki so ga izdali za reklamo te slike, bi lahko spravili avstrijsko krono na standard ameriškega dolarja. " Slika predstavlja dramo iz sred njega veka. V nji nastopajo srednjeveški vitezi v uniformah ruskega carja, srednjeveške dame so blečene po najnovejši pariški modi, glavne junake pa prevažaTnajmodernejši ameriški vlak. • * • V ameriškem kinematografu sem že videl Lincolna. ko je tele-1'onično pozdravil zmagalee pri Gettvsburgu. In sedaj napeto pričakujem slike, ki mi bo pokazala, kako se je Washington v motornem čolnu peljal preko reke Delaware. * * • Čudni so pojmi o zavisti. Priliznjenca se je treba bati, pa ne preveč. Iz njegovih besed boš presodil, kam meri. Boj se tistega, ki molči. Prava zavist je molčeča kot grob. * - * Nekaj posebnega so razni tako-zvani "zdravniški" oglasi. Nikjer drugod kot v njih se ne čita toliko vzpodbudnih, lepih in tolažilnih besed. Tako sem naprimer čital oglas, v katerem ponuja nekdo tablete, ki vam pomagajo, da se vsako jutro "krasno" izčistite. * * * Prej so zemljiški agentj«« lovili ljudi s pripombo; V hiši j«' velika, suha klet. Dandanašnji pa to nič več m* drži. " * * I Šam večni Bog ve. kaj piše i urednik "Edinosti", kadar je tre-I /.en. Iz Californije poročajo, da so tam aretirali moža. ki je bil štiri-j indvajsetkrat poročen. Iz zapora je pisal svojim prijateljem. da je nekaj krasnega ljuba svoboda, i * • * Ko je ženin v svoje velikansko začudenje izvedel, da ima nevesta niti prenija premoženja, j«1 globoko zavzdihnil in vzkliknil: No, mi že vsaj ne more nihče očitati, da se nisem iz ljubezni poročil. * * • Brisbane je pred kratkim za-> pisal: , Sodišče je izjavilo, da je rav-I natelj Reilv družbe v Spangler. j Pa., povzročil smrt petinsedem-: desetih premogarjev. Ravnatelju se ni nič zgodilo. Niti en dan ni bil zaprt. 1 Kaj če bi pa petinsedemdeset ; premogarjev povzročilo smrt ravnatelja Reilly družbe f Hodišče bi vseh petinsedemede-set obsodilo na ječo od desetih do j dvajsetih let in morda hi bil kdo I izmed njih celo obešen. i • » • i Šola mladih zakoncev se zač-' ne takoj po poroki. Ona se uči kuhati, on se pa uči jesti tisto, kar mu skuha. Glavni odborniki. Predsednik- RUDOLP PERDAN. 933 E. 185th St. Cleveland. O Podpredsednik . LOUIS BALANT. Box 106 Fe&rl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI8HLER, Ely. Minn. BUcaJntk: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih nnrtnin: JOHN liOVERN. 413 — 12th At*. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. JOS. V. GRAHEK. Ill E Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK, Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond and G rut Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD BLABOD.VTK. Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenua. Pueblo, Colo. ANTON* CELARC. S3S Market Street. Waukepan, 111. . Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda*'. Vse stvari tikajofie se uradnih zadev kakor tudi denarne puSUJatv« nal se poWUajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poillja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolnlAk* splčevala na) se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati Clan te organizacije, naj se zrla?! tajniku bližnjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstane*! % 8 Člani ali članicami Iz Jugoslavije. Velika Blaznikova Pratika (s tremi mfatiči.) Cena s poštnino ... 20c 25 pratik ......$3.75 50 pratik ________ 6.50 100 pratik ......12.00 Slovenic Publishing Go. 82 Cortfandt Street New York Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "SpeciaVJnterest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank JADRAI^K£toBANKE 82 CortUndt New York 'GLAS NARODA"! __^ tftWlAN DAttYl _» —H an« PuMl«*«« *> —»i«uU Pnhhihlng Oomvm? CA Cm|iaiatUinJ Wlllliiil_____LOU I« »BNIOIH. r^r. |»MHM «f ■iislasai H (N Corooratton and OMriim a* Attov« om«n: _»«rough of Manhattan. N«w Yam City. N. Y. j • LAS N A ft O D A ___(Vole* e« the Peopte)_____ >H«i Ivin Day Kxupl Sunday an« Holiday_ ! i- ' ^ Za~N«w York za calo lat« IT M n C«.im .................N.ue u oot lets ..^wm IUO t» Mi «t* ~ ............... I3.0C Za Miwnttvi u celo late _ 17M ——— ..............tua_______M at nu_WJO ■ •ubecrlpttow vearty HK> ^dwartlaamanta on reemenv. _ »ahaja vaaki fin Uvzemil ,r w»»;>;>■ / '— pvAmmrn. tm . j una se jt* pa s*- vsem le — sme-1 ' jala. • Preprog, po tleli, niso samo za bogate ljudi, ampak tudi za duše. ki z nemirnimi koraki hodijo po njih. Vsi narodi na zemlji so samo eno pleme, ker so vsi ljudje. Zakaj je med njimi toliko sovraštva f Zato*, ker ne poznajo med- j sebojne ljubezni. • Večnost je vprašanje, ki ga še j ni nikdo rešil in ga nikdar ne bo. * j Cvetiea, tudi najlepša, je najbolj sreena. ker nima srca. Pesem, ki je v srcu zakopana, pa ne sme na dan. je kakor ptica, ki je zaprta v kletki, pa ne more izleteti. • Človek v težki boli je najbolj srečen. ak<> je sam. če ne najde sorodne duše. Ako najde nasprotno. je njegova bol še večja. Človeško sree je rojeno za ljubezen — to je res. Boljše bi pa bilo. ko bi marsikatero ne bilo rojeno. Na dolgo vprašanje je najbolj umesten kratek odgovor. Temna noč ne zakrinje nikdar vseh hudobnih del. • Sužnji so bili največji revaži — imeli so pa eno bogastvo: svobodno misel, in ta jih je rešila. Ničla je prazna številka, pa naj §i bo v računiei ali v glavi. * sail! » ffiiiriK Ka korajžo. | V Vodicah so se »repi i fantje na vasi. Prišli so skupaj od dveh so-j sednih vasi ter klicali na korajžo.! Pričela se je bitka. Na koncu je bilo yeč fantov manj oklanih Podgoršek France, tesar pri Ravnikar- j ju v Ljubljani, pa je dobil tako mot-an suuek z nožem a* hrbet, da je moral v bolnišnico. Tihotapstvo na progi Špilje-Mari-bor. V zadnjem času se pojavlja na , progi Špilje-Maribor veliko tiho-jtapljenje nezacarinjenega Miiga. Razni potniki mečejo blago iz inozemstva sko2i okna nočnega brzo-; vlalc^ od postaje Pesnica proti Mariboru. Seveda so /e poprei dogovorjeni z raznimi osebami, ki j blago hitro poberejo in spi n vi jo pn*d finančno stra/o skrbni; na varnn. Oblasti temu tihotapstvu /e prišle na sled in zato je oddelek mariborske finančne straže (sklenil, da bo odslej postavil močno stražo ob tej prosi, da se na ta način prepreči tihotapljenje. 1 Zakasnela pošiljatev. Neka celjska tvrdka je naročila j leta 1!J20. v Avstriji blago za 3000 {avstrijskih kron. Bla^ro je bilo rz j Avstrije tečno odposlano, vendar I ga kljub večkratnim relfclamaci-, jam ni bilo mogtjče nikjer najti Po dveh lotih pa se pojavi naenkrat zaboj na carinarnici v Mariboru. Tvrdka ga sicer ne more biti vesela, ker zahteva mariborska ea-jrinamica nič manj nego 72.000 dinarjev ieiarine. Ali bo zmagal sv. Birokracij ali pa zdrava pamet, začasno Še ne moremo poročati. Preselitev. I Iz Ojstrega poročajo da «-e je j preselila v nedeljo 22. oktobra ta-< mošnja rudniška pisarna v Hrast-,nik Pri tej priliki so prenesli tudi j kip sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, v slovesnem sprevodu, z god-bo 111 razsvitljavo. Za to pomembno slavnost ima največje zasluge ravnatelj gospod Drolc. Smrtna kosa. Dne 2-">. oktobra popoldne je u-} mrl, zadet od srčne kapi, v 6:i. letu starosti Davorin Judnič, nad uči- II olj v pokoju, stanujotč na Vodovodni r-esti v Ljubljani. Bil je so- , trudnik "Jutra"' ter deliven in «L, krušna moka pa dne ' H1, oktobra po 2«J kron. Prekmurska šola zaprta. 1/ Murske Sobote s** poroča: 1 V sled vedno bolj pojavljajoče se skrlatinke v Murski Soboti in okolici s«- morali v Murski Soboti 23. :<»kt pi mcroclajne oblasti ^eale po najkrajših sredstvih kaj-.ti. kakor ce namiguje, je še veliko več bolnih, kot pjv jt' -znano urad inemu zdravniku. Ljudi, ki bolezen zakrivajo in je n? znaznanijo pravočasno uradnemu zdravniku naj se najstrožje kaznuje. Zopet napredek v Prekmnrju. Iz Dolnje Lendave poročajo: (>d 10 oktobra dal je vozi vlak na I progi Murska Sobota—Hodoš trikrat na terogi : bi se dali z lahkoto odpraviti in to tembolj, ako se pomisli, da se vozi dan za dnem na kamniški progi pet do šest praznih voz. Sneg ni Pohorju. Dne 25. oktobra je zapadel na Pohorju do vznožja pred Mariborom sneg ki je pobelil tudi gričke !na levem bregu Drave. Zjutraj s v padale tudi v mestu samem prve j snežinke. Temperatura se je moč-j no ohladila — Trgatev je ob tem^ času okoli Maribora še vedno tra-, jala. Pridelek je zelo obilen, taiko jda primanjkuje pohode in so zatoj1 vinogradniki prisiljeni, da proda-1 ' iajo mošt za vsako ceno nemškim vinskim veletrgovceni. Cena je okoli 10 kron za liter. % Nesreča pri streljanju. Iz Gotenice poročajo* Pri blago- . slovljenju novih zvonov dne 8ga j oktobra so streljali z možna rji. iz možnaria je vrglo prižigalnik pri-I žigalcit v gornje stegno. Pri stre-< ljanju z možnarji se zgodi vedno rada nesreča, pa še niso ljudje previdni. Župnik in župan bi bila i lahko nesrečo preprečila, j i Nesreče pri delu. « Iz Kočevske Reke poročajo, da se je dne T. oktobra ponesrečil l.stavbeni mojster iz Borovca Jure Oswald pri montiranju mlinskih 1 i I kamnov. Padel mu je kamen na; i ,nogo. Moral je v kočevsko bolnico. Maklavž Kandol, posestnik iz jMerave v Prekmurju. je Šel te dni ;na njivo, da bi na kosil nekaj de-\ tel je: pri tem pa se je vsled ne-j 'previdnosti vrezal s koso na levo j roko. Vsled tega se je moral po-jdati v bel nie o v Milr-ski Soboti Obisk nemških univerz. Beograjsko Časopisje poroča, da je do.Šlo med nemški nt in jugoslovanskim ministrstvom prosvete do sporazuma glede poseta nemških univerz po jugoslovanskih akademikih. Po določilih .tega sporazuma bodo nemške univerze letos sprejele do 250 jugoslov. dijakov. Suspendirani predsednik okrožnega sodišča Ka.sJicijsko sodišče je suspendiralo predsednika okrožnega sodijo "-a v Subotiei, Milana ^lagar»'še-jviča, ki je obtožen zaradi /1 >r:!o«' .uradne oblasti in tudi kompr.■mi-|tiran v-1'h! zvr-z / nekivno obkoljenimi .Madžari v subotiškem veif-izdajnišk<-m procesu. Ruske šole v Jugoslaviji. j Ministrstvo prosvete je sklenilo, i (Li se vse rusk.e sredn je šole v .lu- Igoslaviji priznjtjo kot jugosb van *ike srednje šole. Pri maturi pa bo prisoten vedno tudi zastopnik mi-fnistrstva prosvete - Šolanje dijakov brez priznane konfe?ije | Iz Beograda poročajo, da je iiii-•nister prosvete na podlagi člena ustave izdal naredbo, glas-nn ; katere dijaki, ki ne pripadajo i zakonu priznanim veram v Jugoslaviji. ne morejo obiskovati dr-jžavnih Sol. [Angleški monitorji v Novem Sadu. ! V novosadsko donavsko prista- I . 1 i n išče sta prispela angleška donav-!ska monitorja <4Gloow\vorm" in " Lndv Bird7'. Monitorja vta bila v Novem ^adti par dni. Spor beograjske občine z belgijskim tramvajskim društvom. V ministrstvu se je vivila konferenca o spnru beogra jske občine z belgijskim tramvajskim dni-štvom. Kon terene i ^o prisostvovali minister za zunanje zadeve dr Ninčič, minister pravde dr. Marko vie, belgijski poslanik, v Beogradu ter nekaj predstavnikov beograjske ^le'ire. Dolgotrajni spor je prišel v poslednjem času v tako fazo. da skoro ne more biti govora o direktnem sporazumu med občino in društvom. O snoru [bo razpravljalo posebno razsodi-!sče. kakršno je predvideno v po-' godbi o koneesiji. ^(Mlišče b > se-'stavljeiH> i/, dveh jugoslovanskih (in dveh belgijskih sodnikov pod j predsedstvom kakega Švienrjn. ! Prva si-ia razsodišča bo vršila \ Beogradu, druga v Biu«lu. končna jodhičitev pa bo padla v Švici. 1 Petdesetletnica prizren^ke bogoslovne fakultete. V Fr-i-eiui s,- j-> vi<:!:i -pr'slsva ]»et de se t le! ni>-'1 t ' "'i , ;>rn vosia vne f.tkulTele. ! Na pr< slavi -o p. i .,dp z^si.pali kritja M^ksindra tu . ]ila i j priliki .- dli"."v- na z r«--•'d< .n sv Save i. ra/.ieda. Nemški učitelji v Beogradu. \' Beograd je dospele H) nemških učiteljev iz Vojvodine. Xa-'men njihovega potovanja je bt!. da si ogledajo jirestolieo Jug »-, slavijo in da se spoznaj' z be - j grajskim učiteljstvom. | j Invalidi na kumanovsk: proslavi. i lNnodom vtsti. da ,ie> Invalidsko 'ndrnženje sklenilo, da s:> ne bo | udeležilo kumanovske proslave, !p ročajo sedaj iz Beograda, da ta j vest ne odgi varja resniei Inva lidsko udruženje je odjr .sia! » v Klima novo tri svoje delegate, ki so tudi položili venec na grob svojih padlih bojnih tovarišev. OLA** \'AfI°DA. 27 NOV 1022 - zaposleni v rovu. PREDSEDNIK HARDING PRfiD KONGRESOM. Penn*ylvan*ka policija je pomagala uradnikom iz Ohija spraviti štirinajst slaboumnih dečkov iz neke površinske majne v bližini Pittsburgh*. Iz Pittsburgha poročajo: Dr-/avne policija v Pennsylvaniji in agenti Welfare departmenta iz Ohija so o,1st ranili štirinajst mladih možkili. o katerih trdijo, da spadajo na državno farmo za slaboumne v Orient, O., iz površinskega rova pri Turtle Creek, ki j«? ia-t Bentz Brothers. V*eh štirinajst so hitro odvedli v Pittsburgh in od tam s prvim vlakom v Columbus. Ta akcija je bila vprizorjena kljub protestu Frantk J. B^ntza, generalnega mana perja kompani-je in brez vednosti šerifa Wood-side-a iz Allegheny okraja. iVntz je rekel v nekem ugotovilu, katero je objavil, da so bili "dečki" spoznani od zdravnikov duševno in telesno kompetentnitn in tla je najela kompanija odvetnika. ki se bo boril proti odvajeval-eem v sodiščih Ohija. Seržant Creps. ki je poveljeval oddelku državne policije, poslane iz Greensburg vojašnice, je v družbi M. llauka ter J. Donava-na, agentov iz Ohija izjavil v nekem ugotovilu na Associated oficijclne izjave ohijskih agentov, da so bili mladi premogarji varovanci države Ohio in da so delali za nizke plače pod "strašnimi pogoji". Oreps je rekel, da si je osebno ogledal položaj dva dni pred pngonom ter našel, da so obdolži t ve resnične. — Pred več dnevi, — je rekel, — sem šel v kempo, da se prepričam, kakšne so razmere. Donovan in Hawk ohijskega Welfare departmenta sta mi dala na razpolago natančen opis pogrešanih dečkov. — Ko sem dospel tjakaj, sem našel vseh štirinjast natlačenih v majhno karo. Bili so tako umazani, da jih nisem ru o pel razločiti drug o«! drugega. Vrnil sem se v vojašnico ter podal svoje poro- Donovan in Hawk sta mi pokazala svoje varante in sklenili snu. vprizoriti popon na kempo zgodaj naslednjega jutra. — Z avtomobilom smo prišli v kempo ob dveh zjutraj. Našli smo vseh štirinajst dečkov, nekaj oblečenih, nekaj slečenih, kako so ležali po dva in dva. Sanitarne razmere so bile strašne. Brata Bent z sta prišla ven iz sosednje hiše ter pričela živahno protestira tt Dečki so bili oči vid no veseli, da bodo odšli. Nekateri so rekli, da so dobivali po tri dolarje na ted^n, drupi pa so izjavili, da so dobivali osem dolarjev. Par pa jih je reklo, da so dobili v soboto zvečer vsak po en dolar, nakar so odšli v Turtle Creek, sosednjo vas, na *'bip time'r. Odpeljali smo se iz kempe v Pittsburgh, kjer smo spravili dečke na Pennsylvania vlak. namenjen v Columbus, Frank J. Bentz. generalni manager, je odločno zanikal obdolžit ve, dvignjene proti tvrdki. V njegovem avtoriziranem ugotovi-lu se plaši: — Ljudje, katere je odvedla državna policija, so bili v naši službi ob različnih dobah. Od ča-so do časa so prišli prostovoljno k nam. Eden t?h. Raymond Lat-timore, iz Dayton, O. je delal za nas približno sedem let in večina ostalih je delala po štiri ali pet let. Noben ni bil zaposlen pri nas manj kot sedem ali osem mesecev. Stari so od dvajset do pet in dvajset let. — Pred nekako enim mesecem sta prišla semkaj neki Mr. Donovan in Ilawk, ki sta rekla, da sta iz Ohija, z nekim konst abler jem iz Trutle Creek ter mi povedala, da imamo mi tukaj šest mož. ki so ušli iz zavoda za slaboumne v Orient in hotela sta jih imeti. — Poklical sem može in vsi so zanikali, da so prišli iz onega zavoda. Vsled tega jih nisem hotel izročiti. Squire Frank Riddle iz Turtle Creeka mi je svetoval, naj se dvojno prepričam in dal sem te ljudi preiskati od 3 zdravnikov. Zdravniki so mi dali affidavit, v katerem se k z b«-rt Smiihom. odvetnikom, kateremu sem predložil eeli sluča; Odpeljala s\;i s«* v vojašnico dr /.avne polieije. kjer so nama povedali. da niso privedli tjakaj naših ljudi. ■144 na mesec. Eden je bil operator na traktorju ter dobival po GO centov na liro in dva nadalj-na sta bila voznika, ki sta delala /a isto plačo. Ostali pa so bili delavci po petdeset centov na uro. O nadaljnem poteku te Čudne zadeve bomo še poročali. Opom. ure d. >. Stiakletonova ekspedicija. Kakor znano, je po smrti raziskovalca Shakletona prevzel po veljstvo na ladji "Quest" Frank Wild in je nadaljeval ekspediei-jo. Te dili se je "Quest" vrnila v London, in Wild je dal novinarjem nekatere izjave o uspehu ekspedicije. "Quest " ji* dospela v področje Eederbv in je ekspedicija dosegla najjužnejšo točko, ki je doslej sploh bila dosežena. Major Wilkins. biolog ekspedicije. je tam na otoku Gouph odkril posebno vrsto ptie. slienih našim šeinkavcem. in drevesa, ki so podobna akacijam. Zanimive so bile vesti, ki jih je sprejemal brezžični brzojavni aparat. Nekega tedna je ladja popolnoma zamrznila in posadka je izgubila vsako nado. da bo mopla odoleti pritisku ledene mase. Tedaj so nenadno sprejeli in San Francisca, tor^ 15.000 km. razdalje, brezžično vest. da je Lloyd George zapretil z demisijo. Istočasno so sprejemali tudi vesti, postane iz Naue-na. Neobično so se ekspedicije doj mili tzv. "čvrsti valovi", pihanje ledenih mas. Ko so nekateri 'zmed posadke igrali na leA eni morski planoti nogomet, so gledalci opažali, da so se igrači neprestano zibali, in tega sami niso niti občutili. To zibanje je povzročilo gibanje leda na morski povr- šini. ODKRIVANJE V VSPENJAČAH JE NEPOTREBNO. Cleveland, O., 23. novembra. — Župan Kohler je naprosil možke, ki se vozijo v vspenjačah občinskih poslopij v Clevelandu, naj ne snemajo svojih klobukov. — Ljudje, ki hočejo biti tako strašno "golantni" ter snemajo klobuke, delajo le še večjo gne-• o. — je rekel župan danes. — Svoje klobuke drže na trebuhih ter zavzemajo prostor, katerega bi morali imeti drugi ljudje. Tu* d i ovirajo izhod in vhod v vspe-njačo in vsled tega bom dal pritrditi na vsako vspenjačo znamenje : Ne odkrijte se v tem elevator ju. Obdržite klobuk na glavi ter pomagajte s tem uslužbencu. — Veliko takih pravil, tikajo-joeih se galantnosti, se pretirava. Vozniki vspenjač po celi deželi mi bodo hvaležni, Če bo moj predlog prodrl. Pi vnik popije tudi najbolj črno črnilo, samo tihih solz nobeden ne. Slika nam kaže predsednika Hardinpa, ko je čital dne 21. Glas iz Gehoslovaške. "Prager Presse" piše, da ima fašistovski državni prevrat vse pospremne znake revolucije, ki je izbruhnila v nasprotstvu s tradicijo in pravico. Mussolini trdi, da :e zmagal, in kralj je imenoval ajegov kabinet. Državni prevrat — tako nadaljuje praški ii-t —, ki je vso o-olast združil v roki novega ministrskega predsednika, se je men-la posrečil zato, ker se je nekda-iji prijatelj republikanske ideje iepreklicno izrekel za italijansko kraljestvo ter je na shodu v Nea-polju proglasil ohranitev sedanje Iržavne oblike za načelo fašistov-kepa pihanja. Tako je prišlo, da je kralj odklonil nasvet zadnje parlamentarne Factove vlade, naj bi se proti revoluciji uporabila vo jaška sila ter ni dovolil obsednega stanja, ki bi utegnilo povzročiti še večjo zmešnjavo. Rimljani — tudi fašisti — so radostno proslavljali kralja in tudi D'Annun-zio je v brzojavki Mussoliniju napotil tega poslednjega h kralju. To odgovarja glavni fašistovski i-deji za ohranitev kraljeve oblasti. Na to navaja "Prager Presse'-' najvažnejše politične zahteve Mussolinija, ki gredo za tem. da se vzpostavi edinstvenost Italije n jo zavaruje proti vsem vplivom 'tlimatičnih. zemljepisnih in zgodovinskih razlik, ki so se doslej uveljavljale po vsej Italiji, posebno tudi vsled socialnega razvršče-nja pridobitvenih slojev. In italijanska kraljevska misel je še vedno močnejša, nego privlačna dla črnih srajc, ki je le na severu velika. Na jugu in v sredini je pa vpliv •erkve skoro istotoliko, ako ne še večji. Najnovejšim izpremembam notranje politične orientacije Vatikana se je očitalo, da so skoro upasnile povpenjajočo se zvezdo vojevite ljudske stranke, ki jo vo di don Sturzo. Ravnokar razglašena okrožnica papeža, ki že upošteva fašistovski državni prevrat, potrja to. Duhovščina in verniki se opozarjajo, naj ne povračajo fašistom enako z enakim. Tretji notranji činitelj, čigar slabost-je omogočila zmago fašizmu, je razcepljenost v delavskem gibanju, ki je velik del svojih pristašev oddala fašizmu. Poeetek in uspehe fašizma si je razlagati z italijanskim temperamentom, ki je zelo sprejemljiv za politiko strasti. Za demokratični razvoj vsake dežele prinaša zmaga ulice učinek, ki lahko postane usoden, Če more vodstvo le netiti požar, ne da bi ga moglo krotiti. Izjave Mussolinija osvajajo zavest o teži te odgovornosti, ki je ni ho tel prevzeti noben državnik, kar jih je bilo poklicanih h kralju na posvetovanje. Izzruhi strasti niso v notranji politiki nobene de žele ustvarili kaj dobrega in Vratno vzdržljivega. Najnovejši dogodki v Italiji pomenijo \saj notranjepolitično vznemirjenje, katerega trajanje se ne da izračunati, ee misli 3£ussloni razpustiti sovražno mu zbornico ter izvesti po- ve volitve. Prater Presse" zaključuje : .Kljub temu bodo pri čakovale evropske vlade z vso mir nostjo, kak obseg zadobijo napovedane izpremembe v politiki Italije. # O listu "'Prater Presse1' pre glas, da zastopa rVžavno-politiš-ne smeri ministra za zunanje stvari dr. Beneša. Ta češki -državnik se je povzpel z ustanovitvijo malega sporazuma, ki spaja države srednje Evrope. Cehoslovaško, Jugoslavijo, Romunsko in — :etudi ne še formalno — Poljsko, me*l vodilne einitelje evropske politike. Že to dejstvo je dovolj pomembno, da italijanski državniki z budnim očesom pazijo na izlive, prihajajoče iz Prage. Je pa še eno lrugo dejstvo, ki je za bodoči gospodarski položal Italije naravnost nedogledne važnosti. Čeho-slovaška s svojim bogatim poljedelstvom, s svojo silno trgovino in industrijo, tvori od nekdaj eno najvažnejših ozemelj bolj odda-Ijenega zaledja našega Trsta in s tem tudi italijanske države. To dejstvo so priznavale tudi vse dosedanje italijanske vlade s tem, da so si na opetovanih konferencah zastopnikov obeh. držav prizadevale. da bi prišlo do čim tesnejših in razsežnejših trgovskih stikov med Cehoslovaško in Trotom. Temu poslednjemu je severni Hamburg knj nevaren tekmec na polju čehoslovaške uvozne in izvozne trgovine. Gotovo pa je, da v tej veliki borbi med na-šo in severno nemško liiko pade odločitev na Češkem! Kamor se bo nagibala češka uvozna in izvozna trgovina, tam bo zmaga! Neizpodbitno dejstvo pa je, da so gospodarski stiki med državami nerazdružno spojeni s političnim razmerjem med njimi. — Brez dobre, smotrene in daleko-gledne državne politike ni in ne more biti dobre gospodarske politike. Iz teh ugotovitev izhaja jasno, da morajo italijanski državniki trezno in bistro zasledovati smeri in cilje češke državne politike. In ne- samo zasledovati, ampak tudi računati ž njimi. Če bo nova naša vlada znala s tega višjega vidika usmeriti svoje postopanje napram za Italijo tako važni čehoslovaški republiki, ne bo smela prezirati dejstva, da je ta republika zib*1! prevažne srednjeevropske tvorbe — malega sporazuma — ter da je Češka njena prvaeica. Pomen tega dejstva je lapidarno izrazil te dni neki češki list s kratko besedo: naj se ne pozablja. da pot v "Belgrad vodi preko Prage iri narobe! Zmisel je menda dovolj jasen. Italija mora stremeti po prijateljskem razmerju do Jugoslavije, ako lioee najti v Pragi razumevanje, naklonjenost in zaupanje. K temu pa prihaja še dejstvo, da tvori Jugoslavija zbog svojega zemljepisnega položaja in svojih naravnih bogastev, bližnje gospodarsko zaledje Italije. * novem ra kongresu svojo poslanico gle de Ship Subsidy predloge. Mraz Hi zdravje. (Foieign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.) Vsako leto, ko se približuje jesen in zima, začnejo ljudje zapirati okna, in bolezni dihal, kot navadni prehlad, vnetje sapnika (bronehiris), vnetje bezgalk (tonsillitis) in pljučnica, se poranožu-jejo. Zakaj je temu tako? Ko imamo okna odprta, prepihuje svež zrak. vsebujoč zadostno kol-čino vlage ali m.okrote. Ali ko so okna zaprta, se zrak v hiši, ako ni preskrbljeno za primerno prezračevanje, kmalu sprija irf postane za-duhel. Zraven tega pa vsled mo rernih načinov kurjave postane ^rak kmalu mnogo sušji kot zr^k v saharski puščavi. Ta suhi zrak odteguje mokroto iz nosu, grla it rapnikov- s tem se ti organi raz-dražujejo. in zmanjšuje se njihova odporna sila proti vsakovrstnim bolezenskim klicam, ki prodiraio v usta ;r dihala. Poleg tega da živimo ob takih okoliščinah, ki nas napravljajo bolj dovzetne za razne' bolezni grla in nosu. imamo po zimi veliko več prilik za pohajanje v zaprte, neprezračene in prenapolnjene dvorane, gledališča, in pocestne železnice, kjer se prav; ahko nalezemo od drugih ljudi, ] ko kašljajo ali kihajo na nas. Da se izognemo tem boleznim ■ mrzlega vremerla, treba ustvarjati čim bolj mogoče iste razmere. I ii [»yvJadu.je.jo (».>!.-i i. 1're.l v>eni, j moramo redno in sistematično lim nebom, ako se hočete počutiti dobro po zimi. Ljudje, ki imajo navado, da si zjutraj in zvečer o-fclijejo prša in grlo z mrzlo vodo, na to se hitro obrišejo in gibljejo svoje telo, se navadno ne boji-jo spremembe vremena. Še boljše je, ako človek vsak dan skoči z mrzlo vodo in se na to hitro obriše in vrši nekaj telovadbe. ' Zraven čvrstega telesa in primernega ozračja treba pa paziti, la se ne nalezemo od ljudi, ki imajo kašelj, prehlad ali druge bolezni sapnikov. Navaden nahod je nalezljiva bolezen in je dostikrat prehodnik drugih bolezni, kakršna je pljučnica. Izognite se njim s tem, da se izogibate ljudem, ki kihajo in kašljejo. Kihanje ali kašljanje brez robca pred licem okuža zrak nekoliko čevljev okoli dotienega nemarneža. Mnogi ljudje imajo pripisati prehlad svo ji grdi navadi, da si omakajo prste z jezikom. Skratka, ako po zimi pazite na to, da dihate vedno svež in vlažen zrak, toliko bdeč, kolikor v spanju. da se mnogo gibate in da se obvarujete pred drugimi boleznimi. ki so običajne v zimski dobi. Mariquita, slavna balerina. Mariquita, priljubljena in slavna balerina, ki je pred kratkim umrla, je šla skozi življenje, ne ia bi poznala svojih starišev ali vedela za mesto in datum svoje-ira rojstva. Svoja otroška leta je preživela med cigani in slednji so jo dajali iz ene tolpe v drugo. Posledica tega je bila, da je pričala poizvedovati glede svojega izvora, kakorhitro je postala dosti stara, da se je pričela zanimati za to. a nikdo ji ni mogel dati zaželjenih informacij. Ta okoliščina je bila za plesalko predmet globoke žalosti, katere ni mogla vedno skriti, čeprav si je na vse ""'""'nf prizadevala. iimkrat pa je imela Mariquita majhen žarek upanja. Vozila se je namreč z vozom v družbi dveh svojih tovarišev po okolici Alžira v Severni Afriki. Na enkrat se je dvignila, na široko odprla oči ter vzkliknila : — Ta cesta . . . Poznam jo. Pet metrov od tukaj je bila hiša, kamor gredo molit. Nadalje naprej je vas. ki je obdana od reke. Mariquita se ni motila. Bela hiša, namreč majhna mošeja in vas, — vse je bilo tako kot je ona opi-safa. Prebivalci vasi pa se niso mogli spomniti nikake Mariquite. — Kljub vsemu vam prisegam, da sem bila rojena tam in da sem napravila tam svoje prve korake — je izjavila balerina. Nikdo ni dvomil o tem. Nož ima ostrino navadno samo na eni strani, človeški jezik pa mnogokrat na obe. ; Raznarodovanje. Naj gledamo politiko fašistov kakor že hočemo, eno je čisto gotovo : oni imajo namen. Slovence raznaroditi. Pa naj potem Mussolini govori še tako lepe besede, naj Slovenci še tako poudarjajo svojo lojalnost nasproti novi vladi in naj faktični gospodar Goriške. Meiland. še t;iko naglasa, tla se ni nič spremenilo, da bodo spoštovali drugo narodnost. V resnici se res ni nič spremenilo — pri fašistih namreč. Oni so ravno taki sovražniki Slovencev, kot so bili poprej. Radi imajo le tiste Slovence, ki jih ne bodo ovirali v raznarodovalnem delu. Fašisti so spremenili kvečjemu svojo tak , tiko. Saj .jirn radi položaja ni kazalo drup.-iče. Danes, ko so n.i vla-!. ne potrebujejo požigov in o-i -*bnih nasiistev, ki jim morejo v avnosti na ugledu le škodovati, saj opravijo lahko isto delo z de-jkreti in bodo to priliko in ta način raznarodovanja tudi izrabili. Morda da bo Mussolini govoril [ našim zastopnikom lepe besede, saj smo vajeni že od prejšnjih vlad praznih obljub več nego do-! volj. Pri nas se bo gotovo v prak-| si najlepše udejstvoval znani izrek. da je "car daleko" in ta car je Mussolini. Vsak komisar, da, (celo vsak brigadir, pa bo delal | po svoji ljubi volji kot do sedaj f in še bolj. | Ta bojazen se je koj ob *4pre-^ vratu" obudila v nas. ta bojazen 'že po nekaterih dneh postaja me-' so in kri. Škandal je že prvo dejstvo, da je bila fašistom na potu naša deželna avtonomija, propor-j ^ija deželnih poslancev pol in pol, ko je v goriški deželi vendar nad I dve tretjini Slovencev. Vladanje leželnih poslov so dali v roke svojemu hlapcu Paseolliju; celo dru-I gi Italijani, pametnejši in zmož-| nejši, jim niso bili dovolj dobri. Danes ima deželne posle v rokah ! -lovek, ki je ne glede na večino Slovencev v deželi absolutno nezmožen in ga je za mesto, ki je i poseda, usposobila samo zagrizenost proti Slovencem. To je dej stvo. Drugo dejstvo pa je vest, da bodo odstranili vse slovenske u-radnike. Ze to, da se je vpliven fašist izrazil čisto jasno, da gre zato, da dobijo v prvi vrsti službo fašisti, govori dovolj jasno. Nekateri trdovrafno vzdržujejo i vest iz verodostojnega vira. da bo do definitivni slovenski uradniki vpokojeni, drugi pa pognani s i trebuhom za kruhom. Ne bomo , se smeli čuditi, ee bo tu pa tam kateri morda v svoji šibki uri, iz strahu radi kruha, stopil v fa-; šistovske vrste. Saj je znan izrek | fašistov, ki ga posnemajo po njih j ašistovskera glasilu: "Slovenec, ki je fašist, ni več Slovenec, Slo-j venec, ki je socijalist, je trikrat | Slovenec." Prvo je res, drugo je pa demagoško. saj vemo. da nam ,e narodna brezbrižnost socijali-stov in komunistov narodno mno-_'o več škodovala, kot vsi Italijani skupaj. Tretja zadeva je raba sloven-i »». » , seine v županskih uradih. Ce bodo J uradniki Italijani vsepovsod, mora biti popolnoma naravnost, tu-rdi dopisovanje italijansko. Zato morajo v teku treh mesecev omo-poc-iti vsi županski uradi, da bo-i do tajniki dopisovali italijansko, kjer tajnik ni zmožen dovolj italijanščine, naj se nadomesti z ita-1 lijanščine zmožnim, ali pa z Ita-i lijanom. j Da je vse to res, o tem ne dvo-! mimo niti za hip. Ne s požigi, z | dekreti nas bodo uničevali in na ■ ta način veljali pred svetom kot ovčice. kot ljudje, ki ne storijo nikomur žalega, celo kot ljudje, j ki so se — poboljšali. To pobolj-išanje pa nam grozi prinesti težke (dneve. i Te besede samo zato, da se javnost ne bo uspavala pod ka-i kim lažnim utisom o dobroti fašistov. Na ta način so nam bolj nevarni kot kdaj poprej. | } Ameriško posojilo za stabilizacijo dinarja. Due 1 novembra je prejela Na-j rodna banka v Beogradu nadaljno 'delno svo t o ameriškega posojila v znesku fi miljonov del. Nar ban-; ka bf So «i\*oto uporabila predvsem v svrho stabilizacije dinarja. in :u*ezraeeva1 i stanovanje. Ako ptt-itimo eno okno nekoliko.inč odprlo zdolaj, da pustimo sveži zrak aoter, in drugo okno nekoliko in odprto zgoraj, da pustimo sprijeni zrak ven, se bodo že čudesa zgodila, kar se tiče prezračevanja stanovanja s svežim zrakom. Ako vaše sobe niso tako urejene, da se to lahko vrši. ne da bi nastal prepih, odpirajte nekoliko oken ali vrata za nekoliko minut dvakrat na dan. Prav za gotovo pa naj bodo okna vaše spalnice široko odprta po noči, dobro prezračite sobo zjutraj. Morda ena največjih napak modernih hiš je pomanjkanje vsako-vrstift* naprave za preskrbo vanje zraka z vlago ali mokroto za časa, ko rabimo umetno gorkoto potom kurjave. S staromodnimi pečmi to je še šlo, ko smo postavljali lonec stalno kadeče se vode na peč. Ali dandanes s kurjavo na paro in vroči zrak, je stvar pre-cej ot^žkoef-na. Vlage v zraku pa trebamo, da se grlo ne ošuša in draži. ^Zraven tega pa treba pomisliti, da se vlažni zrak ob 68 stopinjah čuti bolj gorko kot suhi zrak ob 72 stopinjah radi tega, ako preskrbujete zrak svojega sta novanja z zadostno vlažnostjo, ne boste le prispevali k zdravju, ampak si znižate tudi stroške za kurjavo. Na prodaj so razne naprave, ki naj se pripnejo na radijator, ali že vsaka posoda, postavljena na radijator in vedno napolnjena z vodo. prav zadostuj* za to svrho. Ne pozabljajte na dnevno živahno telovadbo ali bojo pod mi- x Knjigarna "Glas Naroda 99 Jugoslavia irredenta. Manjšinske šole na Koroškem. *"KoroSki Slovenec" noroea. da v kralkt-m otvori v Velrkovcu prva v!nve»*ka manjšinska «y>la na K^ioikpin Ob tej priliki pa skušajo razni n^ničurji odvrniti naše' ljudi «k1 t** v le, kona razveljavilo ljud>ko štetje radi "netočnosti" |jii ujpotovitvi ob«"e-valneira jezika ter je odredila novo štetje Ta svoj ukrep opravičuje l razlopom, -»*Ui. ki naj bi po. >e je vrnilo v De kanil« knk r j>'»\s.» 1 druffr 1 strogo p., navadili, ki jih je izdala ravn«.is-ta vltda. ki seda.i razv«--1 javili, -i I.wni opcrat. Toia-deVna m v *dila pravijo, da treba m i d-u^or .d 'h določiti za-dv>sln » zriiip.i* t. ' ian«ke«-t jezika nl> narečja nri VM-h tvojih opri v-k lil. !-.i /> !i drui?or«'!<»d k-t r ■rili priluja nai cI« vek v stik i lU'juni, ampak tudi na ' «;: Jivke / različnimi oMast lui. med \ittrimi je najvažnejše M"t-v-e. P'Mi! 'V pač ni možm tolmačiti «>ni -l'-faT«-k * zadostne". Ta'*." so r.-»*»i -!i t«. določbo tudi j *.f<»vni uradniki » pivljivaW^o in |Miti-tti?-tk»*r*i w je izvršilo zakonito in pnvdrto. Z raz^eljav-I iep i» fi 1 »;..1»kejfa štetja ie i/v?--šila vlada SarK« krivi«"«, na •lek.m-UJii '•U.-sroeh pa j»- s«-«laj. da *-e t-j krivi« 1 ne udajo 1»-r ob re viz«ji - p. -♦« n<» izjavo p »trde, kar v. že rqkral napravili. Smrtna ko«-*. V" Il« rpelji.h jpreminul ^I'-i'au; s \ r»s i,.|M st.i»sti Simomcr pri Sv Jakobu. Alojzij * Vnt> .'iiož. ki št»-je Mitjih b t. j.- živel v zadnjim v črni b»di / raztrgano deioirji zakrpano obleko na sebi je hodil lačen -b pali»- --<1 h;Še do hišr, vrat d" vrat ter pro««! m i! oda re Dobival je malo. Stanovanja ni imel Vi"asih ^a vzeli uw*ni!j-n-i ljudje pod str.-bo ter m ti odkazali trdo le/iir-c v kakem kotu; t><»[ro-stema pa prespal n«»č na a*Jhž? i zemlji pod m dirji nebom. Nalnel se ,e b !,«ni in od tedaj je le 7 veliki teiavo pri beračil f«ir i-wneev na dan ^tarčok >ii nav-l več re-sitve iz > ; obupal je nad živ-Ijenjein in zato j»- sklenil, da ^i bo vzel življei.je. V. ^ potrt je-šel zjutraj v vrt •*lt:is»»vi" pri ^v. Jakobu v Ti-tu latcvl je na leseno klopieo in izp.l v dušku gra m v ".ste karb-uiove k^line. P».r-Krat je zastokal od groznih bole čin - potem j»a *e umrl. <"etrt ur? pozneje je >el mimo čuvaj vrta toda bilo ;e h prepozno. Posknšen umor v Trstu. Na e naslednje* Težko ranjeni Fran Sega j zašel pred leti v *labo druščino, katere elani so bili že neštetokrat v zaporu radi roparskih napadov, ▼elikih totvin itd. In prišlo je tako, da se je navadil Šega v t?j t .-v, t.. . r .3 _ družbi krasti Radi tatvine je se-j a del enkrat v zaporu tri in pol leta.; i drugikrat pa 10 mesecev. Sploh gaj i smatra pnlieija za zelo nevarnega! - človeka, lil ravno to njecOA'0 ne-; pl redil«« življenje je dovedlo policijo i'do doiuueve, da ga je ranil kak1 i njegov tovariš iz maščevanja, ali pa iz bojazni da bi ga Šega ne i-i dal če je itncl ž njim kako nečed- - ji/ sorodnost Aretirane .so bile ^ štiri sumljive osebe. j i Telesni plod v spovednici. I u (Vrkovnik Ludvik Rubjnič je' a zvečer, ):o je zapiral cerkev sv. { i Vntona starega v Trstu, pogledal.. - kakor po navadi, po cerkvi za ol- i -,tarje klr.pi iu .spovedniee, če ni -Kje skrit kak tat. V eni spoved- - niei ie našel omot Radovedno ga - je odvil ter našel v njem človeški I t plod Ii:ž je položil omot nazaj v » sp< vednieo in šel na policijski ko-j \ misariat, kjer je povedal, kaj je i k našel Na liee mesta je bil odp*>-' slan polieist. ki je vzel vs»o stvar - na /;t[»i-i]ik Pozneje je t)rišla še, preiskovalna komisija, ki pa ni, - mogla ugotoviti, kakweaa s'>ola ' -t .:e telesM: pb d. k« r je bil splav- ■ - Ijen že v četrtem mesecu, k 1 Titovi odpeljali veliko železno blagajno. M Xeka*eri kauinos<3ki ki so po'"-i- v.: i p poldne na »brežju N'az?:r.o 1 "siiuro v Tr.stu i;; sicer ne daleč o.• taeli priliko videti, ka-1 i ko ^ ipt-1 j:Ji pred to skladi- na vozu — vlekel ro zakrita z vrečami — i o ^ n.i!oži5i v hitiiei na voz ter /T!,>o 'l;>eliali Kamnoseki st> \"ideli vse'j Jo pihanje. Toda !iiti od daleč ni ^ slutil', da t: navidezno de-liivej tatovi Mislil: >o si, da v- de- 1 1 'an i, •:-iu/.lM-iji v skladišču, k: -pn važhjo Mago. Kmalu po od ho- , d t tatov ie Še! slučajno mimo i 1 »1 lš1 ek' <|e!avee, uslužben 1 pr Trudim Vrata našel i»rit>r i:i rok'Ieda: .i v skladišr-e Notri žive duše. i»'tvr.r. da je na I •^«1 vrata priprta, mu je zdeln sjimfjiv;: S!:i«il da so l>if i ta-1 J- vi v s' ]ad » u. Brž je šel na dom • s\! :idiš»" ri i Dehevra v til. PaT'ni1. t u r mu povedal sv . je mnenje. De- ] '>e .- s, je odpravil s svoje strani : v sklad:^r-e :n ni se tam roalo za- • •'ud:! ko se je ia lastne oči pre-. pri-al. da je bla>f:ijna izginila. Ob-i vest ' je nemudoma policijo. Poli- « • 'i se prišli kmalu na s]ed tato-| vom. Tzvedcli «o namreč od ljudi./ [ l.i ie ^t 1 malo preje [>o Kjadinu J in*!.i voz - sumljiv: možakarji. !'o-i lieiovsod, kljub j n začasnim oviram. >• Pred par leti je obstajala deže-! l~ la. ki ni še poznala električnega i brzojava. Ta dežela je bila skriv-! nostni Tibet. Sedaj pa se je vse izpremenilo. Tibet ima svoj brzo-javni sistem. Odposlana je bila ^ prva brzojavka, vsebujoča po-zdrav Velikega Lame na angleške-0 ga podkralja v Indiji. jI i Pesimisti nimajo prav. Napre-v. dek ni prazna beseda, čeprav bi i. i človek včasih skoro obupal nad »j gotovimi vrstami napredka. Molitveniki: Hos med nami. v platno, vezano Ji , Pašna paša. v platno vezano .. 1-2» Ooa popolna, v platno vezano L— Hoja za Kristusom, v platno vezano ...................... L— j Marija Varhiaja: ] v platno vezano ............ Mij v usnje vezano ............ ljMr Rajski glasovi: - 1 v platuo vezano ...........V80 1 v kost vezanO .1............1.70 J v usnje rezano ....................1JM Sveta Ura. S posebnimi debelimi črkami. v riatno vezano ............ J90 Sl*rbi za dušo: v platno vesano ...... -9t Poučne knjige: Abtccdnik nemški ............ i5 Angleščina brez učitelja.........40 .ingf^ško-slovenski slovar (Dr. Kena) .............. 5J>o! \ngeijSKR s!ažba ali nauk kako naj se k sv. maši streže.....10 Cirilica. Navodili za čltanje in pl- ! sanja srbščine v cirilici .... JO ioopodiiistio. Praktična knjiga za !; KiaSe gosj>odinje. Trdo vezano ............ 1.50 . Hi rano .....i.......... 1 ?0( ■ovedoreja.....................75 Hitri račun ar .................60 'ugosiavija. Zemljepisni pregled 1.2^ Knjiga o lepem vedenju. Trdo «vzano .............. 1.00 Katekizem, veliki 'Zalurt).....40 Kubirna knjiga ali hitri računar ■ za trgovre z lesom .......... 1.00 1 Knjiga o dostojnun vedenju .. JO * ^Iladenirem. Spisal A. B. Jeglič. 1 2. z.exes. ................ .60 ; Mlekarstvo ^ črtle^ml za 2ivl- norejo ............%....... .75 1 N»veti za hiSa in dom. Koristna ,] knjiga za vsako hišo lin »širanu ................. 1.25 Nrobkb angleški tolmač ........ .60 Nm»?Uio slevenskl slovar • ] ^ Iiartol Janežič) ......... 4iW. Največji spisovnik ijubavnib pifcCi ^0 Nemščina brt-* učitelja 1. del .................... 50 ] 2. drl .........r............ 50 i *ravila za oliko......................63 ) 1'erotninar P J. lotu i k ....................................-6® 2. letnik ...................6® 3. letnik ....................................-30 ftuktirni računar .........................75 Uorni dlavensko ia slovensko angleški slovar .............................60 Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2-50 Sloven>ko-italjanski in Ttalj. slov. slovar ....................... 1-OOj »iu vensko-angleški in angleško slovenski slovar, trdo vezan 150. Slot ensko-nemški in nemško slovenski slovar ................... -50, Slovenska Narodna mladina---- 1.— Spretna kuharica .............. 1-25 Vošiina knjižica .............. 50 Wliki slovenski spisovnik raznih raznih pisem, trdo vezano 150t Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo-^ vencev 1. zvezek ................... 2 zrezek ................ -85 Razne povesti in romani: Amerika in Amerikanci, trd. vez. 4.00 .lndrejt ......................M Beneška, vedeževalka .......... -35 Deigrajski Biser ............ -35 Burke in porednosti .......... -40 Beli rojaki, trdo vezaao ........ 1.00 Boy, roman, trdo vezano.......75 Bvžja pot na Bledu............ -25 Božja pot na Šmarno Goro..... .25 i Balkanska Turška vojska.......80 Cvetke ....................... (iganova osveta .............. -^j IC'as je zlato ----f............. 5® j Cvetina Borograjska .......... 501 IXrti z orožjem .............. 50! ,U\e sliki — Njiva. Starka — | Kralj Matjaž ................ .60 S Hmihe pui—ii, trdo vezano. Vse- S buje 7 povesti .............. 50 Kraljica Mutsnica, trdo vezano 50 ^ Kraljevič in berač.............251 Ljudske povesti, Od hiše do hi- i še, — Ste ................... j60is judska knjižnica: - I 1. zv.v ynmraia štirih ...... 50 2. zv. Darovana. Zgodovinska j povest ........................50, 3. zv. Jena« Zmagovat. — Med j Plazovi ..v................. 4. zv. Malo življenje ........ jo5 3 5. zv. Zadnja kmečka vojska .75; H zv, Gozdarjev sin ........ .30 4 T. zv. Prihujač .............. .60 s « zv. Paajeglavci .....-...... LOO y 0. zv. Kako sem se jaz likal. 1 f?rencelj) ................ 1.00 ■»( 10. zv. Kako sem se Jaz likal, (Brenrelji ................ 1.00 ] 11. zv. Kako sem se jaz likaS, (Brenceli» ................ 1.00 j , 12. zv. Iz dnevnika malega po-ledneža. trdo vezano ........ 1.00 j 14 zv. Ljubljanske siike. — \ j sBrencelJ) ................ .75 15. zv. Juan Miseria. Povest lz španskega življenja .........75 li l«. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ...............75 31 Mali ljudje. Vsebnje 9 povesti. ii Broširano .................. .75 Trdo vezano ................ 1.25 Mimo življenja. (Ivan Cankar > .80 Mrtvi Gostač ................. .35 1' Materina žrtar ................ 50 P Mosoimo ...............................40 T Mali Klatef .................. .70 1 Mesija ...................... 50 \ Milko Poštenjakov!« ...........3« Mttva srca. Povesti. (1. Tavčar, 1.50 V Naši Ta«. 1. del vsebuje 14 po- i 1-ovest i. (Kovačan) — rf Vezano ...................... 1.30 J D rotirano .................... 1.00 j S'a>a Vas. 2. del vsebnje 9 povesti y v'ezano ...................... 1.30 7 Broširano .................... 1.00 ^ Na Indijskih otokih .......... JjO j Naseljenci .....................30 0 Na Preriji ...................30 7, SUitttst .......................40^' SaroOna Biblioteka: i S Amerika iu povsod dobro, doma najboljše ..................... .40 Berač .........................4C Boj s pri rod o .................40 Božja kazen...................40 2 Babica..........................1.20, 1 teat in dnevnik ................<0 i Črtica iz življenja na kmetih -40' J (irška Mytologija, '1 knjigi .. 1.80' Kranjska čebelica. Poezije — .40 { Nekaj iz reške zgodovine.....40, Napoleon pni .............. 1.00 j Rimska Mytologija ............"0 Spisje. Vsebuje 11 i>ovesti.....401 j Svit osla v ......................40 * Spisi *odrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd .40 V Gorskem zakotju ...........401J Za kruhom ....................40 * Z ognjem in mečem.......... 3.50 Narodna knjižnica: Bilke ...................... .20 Bele noti. — mali junak -30 <*adje Gnezdo ...............40 1 Izbrani spisi Valentin Vodnika .30 Kuhinja pri kraljici gosji nožici .60 Malenkosti .................. -30 Moje življenje. (Ivan Cankar) .40 2 Paberki in Roža ........... -20 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Povestice, kaoindranatS* Tagoro, Vsebuje 5 povesti .........40 'etelinov Janez, (Alcšovec) — Trdo vezano .................75 Broširano .................. .€0 Pni litra Vipavca, trdo vezano L00 Pariški zlatar ................ i5 Posljedni Mehikanec .......... .30 rovesti Maksima Gorkega.....75 Vu svobodnim solncem, 2 knjigi 2^0 Pravljice H. Majar .......... ^0 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo ............. J6 Tatria, povesti Js irske junaBke dobe ................................-30 Podobe iz misijonskih dežel .... ^0 Peter Zgaga .................. -50 Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1.50 .Razkrinkani Habsboržani. — Moja , I-reteklust ...i.............. M | Robinson ....................... .50 i Revolucija na Potrugalskem..... .30 ' Tinaldo Rinafdini ............ J50 . veta Natbcga .............. -35 i kozi £lrno Indijo ............ jdO Stric Tomova koča...............00 lovtrusfcn knjižnica. Zbrani «pl-splsi. vsebuje 10 povesti .... JO uaeSki invalid................ .50 Skozi širno Indijo .............. -50 Spake, satire in humoreske---- 50 Sanjska knjiga ............... J50 Sanjska knjiga, veUka ........ 1.00 Sanjska knjiga, nova velika arabska.....................2.00J Šopek samotarke, trdo vezano .. -50 Strelec ....................... Stezosledec .................. Stri povesti: Nagla beseda; Tujče-j va oseeta: GosikmI Grahar; List. Papirja .......................30 Sveta Genovcfa.....................................50 » osedov sin, (Jurčič) ..................urO Sveta noč ........................................25 Sisto Šesto; povest lz Abrucrr Ji0 Slovenski pisatelji: '1. zv. Jco. Jurčič zbrani spisi. j Vsebuje 35 povesti .......... 130 ,2. zv. Jos. Jurčič zbrani spisL j Vsebuje 7 povesti .......... L20 > . zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani splsL j Cvetje v jeseni. VisoSka kronika 2.00 pilmonove pripovedka: i . zv. Maron, krščanski deček la Libanona .................. JB5 3. zv. Marijina otroka, povest la I kavkaskih gora ............. JS5 4. zv. Praški judek ........— .25 8 zv. Tri Indijanske povesti .. #.30 H zv<. Kraljičin nečak. Zgodovln- I ska povest iz Japonskega .... .30 i 7C. zv. Zvesti sin. Povest lz vlade ! Akbarja Velikega............ JE5 31. t.t. Rdeča in beia vrtnica, povest ........................ .30 j ?. zv. Korejska brata. Črtica la I mlsjonov v Koreji .......... ...30 13. zv. Boj in Zmaga, povest .. .30 11. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine ka- j nndske .................... .30! lii zv. Angelj guinjev. Braziljsta, ! povest .............*......... JS5 10. zv. Zlat okopi. Povest...... JO 117. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ........ .30 j S. zv. Preganjanje Indijskih mls- jonarjer .................... .SO 10 zv. Mlada mornarja. Povest .30 šaljivi Slovenec .............. -60 Turki preti Dunajem.............60 Trenutki oddiha .............. .40! \ i ^n Jeva Repatlea. Satiričen roman. 2 knjitf .............. Ver«, roman ................. .35 j .Veliki vsevede/.................. 1.00, ,7v«narjeva hči.................65 i Za dni dnevi nesrečnega kralja .60 Zaklad na kozjem "ftuvu ____ J101 7a<1na pravda ................ J»0| Zmaj iz Bosne.................. 1.00, l ZStarjevo Zlato .................zl.20 Zbirka slovenskih p«*sti: l zv. Vojnomir ali poganstvo .. J15 !? zv. TTndo ure7dno .......... .35; ? zv. Vesele oovesti .......... A? j 4 -v 7ovesti In slike.........35 zv. Stndent naj bo. Naš vsak- oanji Itmh .................35' i nhavna knjižnica: -'. zv. TVeran tn I-amherpar .. .HO i zv. ^rna smrt ............ i»0 I 24 zv. Zlr«|nd .............. 50 Razne povesti in za-!| bavne knjige za ! mladino: »I II Bob za mladi teb, pesmice .... .30 , l»edek je pravil, pravljice r... .40 Martin Krpan a Vrha. Povest s t slikami, trdo vezano ................j60 I Mladim srcem .25 ^Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 I Jarodne g^Spovedke, 4. sveaek.. jBO 'ra vi j ice in pripovedke sa mladino: I 1. zvezek ......................................J»0 I 1!. zvezek ..........................................J>0 I Slavček, zbirka šolskih pesmi .25 > vončeki. Zbirka pesmi sa mladino: 1 trdo v*«ano ................ 1.00 \ ) Zbrani spisi za mladino: \ . zv., trdo vezano. Vsebuje 15 > i mresti ....................... .50 . z\trdo vezano. Frlpovedke ln 1 I>esmi ...................... jO , zv. trdo vezano. Vsebo«e 12 ik>- > vesti ...................... M ^ zv. trdo vezano. Vsebuje 8 po- 1 vesti ...................... .50 > rv., trdo vezano. Vinski brat ^0 | . z<., crdo vezano. Vsebuje 10 po- ^ ^ cstl •«•••••••••••••••••••0 0 * metnlške knjige ■ slikami: . Mlada^greda; pravljica s slikami .50 Pepelka; pravljica ■ slikami 1.00 I Rdeča kapica; pravljica s slika* ) mi ........................ 1.00 I Sneguljčica: pravljica ■ slikami 1.00 » TrnoljČit^, pravljica ■ slikami 1.00 ( Knjige za slikanja: 0 Mladi slika? ................ .71 0 Silke Iz pravljic.............75 j> njige za slfltanjo dopisale popol- » na z barvami in nr.vodilom: ® Mladi tzmetnik .............. 1.20 0 Otroški vrtec 1.20 1 Za kratek čas 1.20 q Zaklad za otroke ............ 1.20 0 0 Razglednice: 91 abavne. Različna, ducat ...... .25 Nl-w YorSke. Različne, ducat .. JSS Velikonočne, božične ln novoletne ducat ...................... JS5 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezne po ...............05 Narodna noša, ducat ...........40 posamezne po ............ .05 Planinski pozdravi, ducat.......40 posamezne po................05 Panorama mesta New York.....15 Prerokovalne karte 1.00 Igre? Beneški trgovec. Dramska slika v 3. dejanjih .................. 2.00 Če sta dva. £ala v 1 dejanju .. .30 Doktor Robin. Igra v 1 dejanju .30 Polina Solz. 3 enodejanke: D**a svetova, dediščina, trpini ____ 1.00 >ivji lovec. Narodna Igra s petjem v 4 dejanjih ............ .60 >nevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih .30 Endodejanke. Vsebuje 6 iger ____ .50 iaudeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ .25 Gospa ki je bila v Parizu. Veseloigra v 3 dejanjih .......... JO Išče se odgojnik. Igra v 2 dejanjih JO Krivoprisežnik. Igra n petjem v ,J,> dejanjih ................ .35 Kevarstvo in ljubezen. Žaloigra Iz meščanskega življenja v 5 dejanjih .......................... .30 MatL Drama v 3 dejanjih.......75 Martin Krpan. Drama v 5 dejanjih .........................60 3Icf Seseda. Igrokaz v 5 dejanjih .30 Medved snubač. Veseloigra v 1 de-jaaiu ...................... JO NaSa kri. Igrokaz v 4 dejanjih .60 >ič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .23 Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .30 Pogodba. Burka s petjem v 2 dejanjih .......................30 Pokojni mož. Salolgra v 1 dejanju .30 Rodoljub iz Amerike. Veeloipra a I»etjem v treh dejanjih ...... .30 Razvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih .............75 Rt-vizor. Komedija v r> dejanjih 1.00 Star samec. Podoba iz življenja * 2 dejanjih .................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Tončftove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra U petjem v 3 dejanjih .................. .60 Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih JO V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30 Žila. Veseloigra v 1 dejanju.....30 Za križ in svobodo. Igrokas v 5 dejanjih .......................25 /birka ljudskih Iger. . snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sard&cuski, Jeza uad petelinom in kos ........ JO . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje ................ .30 . hi 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za lešovišče. Občinsk tepček, Dve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. .60 . snoplfi. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... JO i i 0. snopič. Ferdinando ali spreobr-nenje roparja, rdeči , nosovi .. JO I 1. snopič. Večna mladost in lepo-la, Repoštev, Preperljiva soseda JO | 2. snopič. Izgubljen sin, V ježi, pa&tirlei in kralji, Ljudmila, — Planšarica .....S.............30 i 3. snopič. Vestalka, Smrt Marij« I Pevice, Marijin otrok ...... Ji i A. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO j J5. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ 30 t snopič. Mojstra K**ižnika, — ? Božični v*čei, Svojegtavna Min- ika .......................... .30 7. snopič. Dimež, strah kranjske I dežele; Oh ta Polona, Prisiljen | stan je zaničevan ............ Ju S. ln 10. snopič. Pijavka, Skriven zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla B*?žja; Junaška Clejke .....................60 0. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka .............. JO Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic • .Vrbskem jezero. (A. Fun tek) Trdo vozano.................,75 Moje obzorje. Eng. GangeL Poezije Trdo vezano ................ 1.25 Narodna pesmarica.............. -5( Balade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ 1JS ' BroSirano ...................75 iVsmi. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zonnana. Originalne slovenske pesmi ln prevrnil znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... 1,55 'oeiije. (Simon Gregorčič) — trdo vezano ................ .90 'iiolica. Pesmi za mladost.....60 lovenska Narodna lirika. Poeilje .50 >te ugank. (Oton Supančič). — Poezije .................... Pesmi z notami: Dve božičnici: Svetonočno zvone-nje. Cuj premtla. Za dvoglasna ženska zbora s klavirjem ...... J»0 Gorski odaievi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero FI»evov. 1. zvezek ...............40 zvezek .....................-10 Pomladanski odmevi. Pesmi za so-ran. alt in bas 2. zvezek .....................10 ?Jovensk„ zdravice. (Fleisehman) 2. zvezek .......................50 zvezek .....................>0 Zdrav ice, za i>etje ln klavir — (Parma J ......................"5 Miile pesmance: F'ri oknu svo molče siene'a ____ .10 Cerkvene pesmi: 12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (F .....60 12 Tantum Fr^o. (Premeri) ____ ,50 MIssa in Honorem Caeciliae — (Koerster^ ...................ff Ma^ne pesmi za mešan zbor. — (rtattner) ...................^ Slovenska sv. masa. za mešan 7T><>r s spreinliavo orgel. (Labarnnr) .50 Note za tamburice: l»om žel 11a planince. Pod r mrl slov. nar. pesnil. (Hajukt ____ 1.06 Na Gorcnskem .le fletno. 1 BajuU > * 00 Note za citre: Sarafan. Iiuska i>esem .......... .40 liari pridejo, koračnica........... Slovenski citrar. «*» najbolj wiljuh-ljenlh slov pesmi prirejenih m citre z-besedami ...............50 Note za klavir: Kot nekdaj v maju. V&lOek. .">0 Ob morski obali. Valček. f.Iakli .00 1'o-drav 2 Bleda. Koračnica. — (Jak') .................... 50 Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. <.Takl> .........................50 Pripo/nanje. Polka mazurka. — ; Jaki) .................... 50 Primorcki odmevi. Fantazija. — 'llreznlkl .................. J>9 Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ...................50 Srčno vcsrlje. Polka .............50 Vesela plesalka. Polha ........... Zmiraj zvesta. Polka ...........30 Zemljevidi: Zdtuženih držav. Veliki ...... Združenih držav. Mali.........13 Slovenija .................... .15 Nova Evropa ................ -50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, New York. Washington, Wyoming — vt-aki po .................... JSJ Zemljevidi-. Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, \Vea4 1 irfrinia — vsaki po ..................... Velika stenska mapa fcvrspe .. 2.00 Brezplačno. Kdor naroči kako knjigo, pri-ložimo mu knjižico "NOVA POSTAVA" za ponesrečene delavce v Penn-sylvanijl brezplačno, dokler nam zaloga ne poide. SLOVENIC PUBLISHING CO. New York, N. Y. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. - i "O las Naroda" (^tovenic Publishing Cornpany) 82 Cortlandt St., New York Naročilom je priložiti denar, bodisi t gotoTini, Money Order aH poštne wimmlte po 1 ali S eenU. 6e pofljete foto-Tino, rekomandirmjte pumo. ZBOROVANJE KU KLTJX KLANCEV. moj razum je čisto moki. In zdaj stopa iz rdečega pajčolana podoba .... vidim samo sebe v razkošno opremljeni sobi.... zakopana v mehke preproge ležim go- , la. Pred mano. nad mano sklonjen . najnižjih ljudskih slojev, s pest- , mi. žuljavimi od dela, z zarjavelo poltjo pomorščaka. On kleči , pred mano in zbada z ostro iglo čudovite risbe v moje mehko meso. Boli me, a hkratu izziva čudno pohotno razkošje.. . . Vem. ta ! mož je moj ljubimec. Tu mezvije kratka, kakor igla ostra bolest v drgetajoči slasti. Svoje bele roke ovijem možu o-koli vratu ter ga potegnem k sebi— . poljubljam ga. položim si njegove trde, žuljave roke na prsi in ramena ter ga poljubljam znova in znova v blaznem divjanju, oklepam se ga ter ga prit is- j kam nase, da stoka brez diha.. Zdaj pa sem ga zgrabila z zob- i mi za rjavo grlo, za to grlo, ki ga tako ljubim, ki mi je pripravilo že toliko naslad — moj jezik je božal to grlo z vlažnim ljub-j kanjem —----a zdaj----a zdaj ] moram zapičiti svoje zobe v to rjavo, trdo meso — nemorem dur- gaee — moram grizti____in gri- zem.... grizejo,...» Njegovo stokanje se izpreminja v hropenje — čutim, kako se mož zvija v molih rokah ter krčevito drgeče. . . . ' Toda nepopušČam.... Telo po- j staja težko____ težko____ gorak I curek teče po mojem telesu na-! vzdol. Glava,mu omahne____ izpustim ga iz svojega objema — s ^emnim udarcem pade vznak na neliko preprogo. ... iz njegovega oregriznjenega vratu teče gosta kri—. kri, kri povsod, po me- i kih belih kožuhih severnega bedveda, po meni____ povsod. Začnem kričati.... hripavo in raskavo prodirajo glasovi iz mojega grla. Hišna plane v sobo — li bila daleč, morda pred vrati v sosedni sobi.... ali je prisluškovala? Za hip okameni, kakor brez zavesti.... potem se vrže brez besed preko telesa mrtvega ■ moža. — brez besed in brez solz ^a koplje svoj obraz v njegove s krvjo oblite prsi.... le pesti vidim, krčevito stiska. .. Zdaj vem vse____ In potem vidim še eno sliko. ' Zopet vidim sebe. sebe, ki sedim na lesenem vozičku, ki vozi k gi i Ijotini. Potem stojim zgoraj na i odru ter dvigam poslednjič svo- < je oči k solncu. A ko se počasi • okrenem, zagledam mlado žensko. < ki se je prerinila prav v ospredje. v prvo vr.sto..., ona .... i ljubica moža, ki je bil orodje mo-e pohote.... Bleda je. v obrazu ji drgeče, v rdečem krilu, le v ko-sulji in z vihrajočimi lasmi.... Oči ji žare divje, kakor zveri, mokro kakor v zatajevani bolesti n poželjivo, kakor pred veliko radostjo. Tu dvigne skrčene pesti pred obraz in njena usta se gibljejo. ... govoriti hoče, me zasra-novati, psovati, toda le kričati »nore, pretrgano in nerazumljivo — kajti jaz polagam svojo glavo pod sekiro. Zdaj vem vse. Vem, čigava je bila glava, nad Vafcero se e mlada ženska ponoči ->b taboriškem ognju preko groba maščevala, — vem tudi, kdo je bila ta ženska, ki so jo na temnem dvorišču v isti noči razbrzdane bestije raztrgale, razmesa-, rile, zmečkale____ V moji glavi; me skeli sto in sto žebljev....| zvezana sem s tem telesom strašnih spominov in groznih bolečin...; s tem grešnim, lepim telesom, ki i ep repotovalo vse peklenske du- j ri. Ta strašna dvojnost mojega bitja me raztrgava.... o, ne dolgo vee!.. ... Že čutim mehkobno popuščanje svojih udov, mehčanje in odločanje mesenih delov.... redčenje in zvodenjenje vseh no- j tranjih organov---- razkrajanje se začenja. Kmalu me objame, moj dvoj- | ni jaz, noč.... noč trohnobe.... telesi se razločita — duh se osvobodi. ... ___________i In roka je prenehala pisati in je izginila. (K. H. Strobl: Lemuria.) . . ■ . . j ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE i NA "GLAS NARODA" NAJ-; VEČJI SLOVENSKI DNEV- j IS V SDR. DRŽAVAH. Dr. Benešo pomoči Avstriji. Po govoru ministrskega predsednika Švehle je zunanji minister dr. Beneš v daljšem govoru razpravljal o avstrijskem vprašanju. o pogajanjih v Ženevi ter o dogovorih med Cehoslovaško in Italijo v Benetkah. Čehoslovaška vlada je po daljšem pretresanju položaja in sporazumno z malo antanto sklenila z vso resnostjo zavzeti se za rešitev avstrijskega vprašanja. Treba je bilo storiti vse. da se neha rivaliteta med sosednjimi državami ter priznati Avstriji njene interese, pri tem pa vpoštevati interese Italije, interese sosedov ter braniti tudi svoje lastne. Uspeh tega prizadevanja je obsežen v ženevskih protokolih. Avstrija ne sme biti več objekt izrabljanja, marveč mora dobiti možnost, razvijati se v miru. varnosti in redu. Resnica je, tla Avstrija lahko živi. če hoče. Minister izraža prepričanje, da bo živela. Nato govori dr. Beneš 0 vsebini protokolov, o prizadevanju čehoslovaške delegacije ter izjavlja, da kontrola Lige naro-dov ne omejuje suverenosti avstrijske republike v nobenem o-ziru. Mi nikakor ne mislimo pošiljati na Dunaj kakega kontrolorja naše države. Treba je pa Avstrijo rešiti, da se ohrani element miru in reda v Srednji Evropi. O tem predmetu sta se razgo-varjala dr. Beneš in Sehanzer v Benetkah ter ugotovila, da med Italijo in Cehoslovaško v tem vprašanju ni nobene rivalitete, oač pa sta naglašala oba, da je trebi mir in red v Srednji Evropi za vsako ceno ohraniti. Dr. Beneš je prepričan, da je sestanek : Schanzerjem veliko pripomogel 1 ureditvi razmer v Srednji Ev-•opi. k soglasju med Italijo in Avstrijo ter našimi zavezniki. Jugoslavijo in Rumunijo. Le tako je mogoče misliti na vzpostavitev rospodarsvta. To naglasa posebno vadi odklonilnega stališča avstrij--ke socijalne demokracije, kar bi !ahko imelo za posledico enako postopanje češke socijalne demokracije. Za Benešem je govoril finančni minister dr. Rašin. ki je nagla-šal, da je primanjkljaj v prora-. čunu od 1937 miljonov padel na 435 miljonov. da pa so se državni dolgovi zvišali za 711 miljonov. Deficit v novem proračunu bo zna šal 566 miljonv. Ta pa se bo dal pokriti vsled padca cen in pa z •nergičnim varčevanjem v vseh panogah uprave. v stvarnem in osebnem oziru. Ostala njegova izvajanja so soglašala z izjavo, katero je pred par dnevi podal zakupnikom češkega časopisja. SUŠA ŠKODUJE INDUSTRIJAM V PENNI. Philadelphia, Pa., 23. nov. — Pennsylvania doživlja ravno sedaj eno največjih suš v svoji zgodovini. .Johnstown je najbolj hudo prizadet od tega suhega vala. ki sega nazaj prav do meseca julija. Poročila iz Johnstowna pravijo. da bo morala Cambria Steel Company skrčiti svoje obratovanje.za erfdi petdeset odstotkov, če ne bo oil pomoči v teku treh dni. Več kot osem tisoč ljudi bo izgubilo vsled tega delo. Položaj je poslal resen tudi v premogarskih okrajih, kjer je pričakovati vsaki trenutek skrčenja. v gotovih slučajih pa celo prek injenja obratovanja. Nekateri manji rovi so že prenehali obratovati. Za jugoslovanske visokošolce v Pragi. ?«:;r.isicr pros vete Pribičevič je • uldnil Klubu štipendist«-v v Pra /.'u-st-k 4-~>00 dinarjev z n n;'.S:»v,> - !».';ili potrebščin za člane kluba. VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo pljučne bo!-znl; bo lezni v želodcu, ql.-> vi ali hrbtu: bol' čine v prsih, unetf L_ y - - m ■ oči. roke. noge al 9 ^BuS&l^m^* hrbet! otekline, rev 'matizem; kožne bo lezni. srbečico, ogr ce, oslabelost, moške ali žensKe bolezni ali slabo kri; brez operacije v najkraj šem času po najnižji ceni. L"rade ure: ob delavnikih; od 9. dopoldne do G. zvečer. Oh nf>«lelj.'ih In praznikih: od 3. do poldne do 1. popoldne. DOCTOR JIN FUEY MOY 309 GRANT STREET PITTSBURGH, PA. RAZPRODAJA V FOREST CITY, PENNA. Imam veliko zalogo klobukov za ženske, dekleta in otro ke za pod polovično ceno. Preje od $3. do 914.— sedaj od $1. do $5. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI. Tudi imam več etvari za Miklavža za vsako ceno. Z.l oliilen :>oset re priporočam Mrs. A. ZIGON, 809 Delaware Street 3834 IZTISOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 40c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York Glava. Cisto temno je bilo v sobi... vsi zastorji zadrhnjeni.. nobene luči-ce z ulice... in popolna tišina. Moj prijatelj, jaz in tujec smo se držali za roke, krčevito, drgetajoči. Strašna groza je bila nad nami... v nas... In tu... je prišla skozi temo k nam bela, suha svetlikajoča se roka ter je začela po mizi, za katera smo sedeli, s pripravljenim svinčnikom pisati. Nismo videli, kar je pisala roka. toda čutili smo v sebi... obenem... kakor bi z ognjenimi črkami stalo pred našimi očmi... Bila je povest te roke in človeka. čegar je nekdaj bila. povest, ki jo je v globoki temi polnoči bela, svetlikajoča roka čečkala na papir. ... — Ko sem stopala po stopnicah, pokritih z rdečim suknom navzgor, tedaj mi je postalo vendar nekam čudno pri srcu. V mojih prvih je nekaj nihalo sem ter tja... Veliko nihalo. Robovi na plošči nihala pa so bili ostri kakor britev, in kadar je nihalo zadelo moje prsi, sem občutila ostro bolest... in dušilo me je. da bi bila rada glasno hropela. Toda zobe h»*m stisnila, da mi ni ušel noben t»»r sem krčila svoje na hrbtu zvezane pesti, da je izpod nohtov brizgala kri. Zdaj sem zgoraj. — Vse je v najlepšem redu; samo name so se čakali. — Mirno sem pustila, da so mi obrili vrat, in prosila, naj mi dovolijo, govoriti poslednjič n.iruiii! Dovolili so... Ko se okr<*-nem in se ozrem po brezkončni množici, ki se je glava ob glavi . t- : i^p.etla in postajala, ko zagle-d; m v-«1 t*4 bedaste, tope, poživi- j njene, deloma filistrsko zvedave, dHor v poželjive obraze, to mno-, ži"' 1 li. to podesettisočerjeno1 ri _ na človeško ime — tedaj mi ^tala vsa reč tako smešna, j da v. morala glasno zasme-: jati. 'i' ;a tu sem videla, kako se u-, radui obrazi mojih rabljev stropu ^ubančijo... prokleta predrz-nosi je, da smatram položaj za J tak i malo tragičen... dobrih ljudi norem dražiti še huje in začnem urno svoj nagovor: "Državljani", pravim, "držav-j ljat;i, sedal je umrem za vas in za svobodo. Napačno ste sodili o meri. obsodoli ste me na smrt... toda ljubim vas. In v dokaz moje ljubezni čujte mojo oporoko. Vse. kar imam, naj bo vaše. Tu...*' In okrenem se s hrbtom k njim ter napravim gesto, ki je niso mogli razumeti napačno... Vsenaokoli ogorčeno tuljenje. Vrno položim in z olaj*alnim vzdi- j hom svojo glavo v krog... sikajo-če cvrčanje... začutila sem, da me J je v vratu ledeno zapeklo... in' moja glava je padla v koš. Potem mi je bilo. kakor bi bila glavo vtaknila pod vodo in so mi ušesa polna vode. Temno in zme- j deno je prodiral šum in hrup zu-! canjepa sveta do mene, po sencih pa mi je brnelo in zvenelo. Po vsem prerezu svojega vratu sem 1 imela občutek, kakor bi se ondi J izp.trival »-ter v velikih množicah.' Vem, da leži moja glava v kolu iz vrbičja in da leži moje truplo zgoraj na odru. in vendar še I ne čutim popolne ločitve; čutim, da je moje truplo, rahlo cepetaje, omahnilo na levo, da moje na hrb- ( tu zvezane, skrčene pesti še nalahno drgetajo in se stiskajo še hujft. Čutim tudi, kako mi dere kri iz odsekanega vratu in kako postajajo z odtekajočo krvjo gibi vedno slabotnejši in tudi moj občntek za truplo zmerom slab-1 ši in temnejši, dokler mi ni pod vratnim odrezom temneje in temneje... Izgubila sem svoje telo. V popolni temi od vratu navzdol začutim naenkrat rdeče pe-g Rdeče pegf so kakor ognji v č-nih \ihamih nočeh. Raztekajo s.- in s>> razprostirajo kakor oljnate kaplje po mirni vodni gladini. Kadar pa se robo\*i rdečih peg dotaknejo, začutim v vekah oči lahne električne udarce, in moji lasje se na ježe. In zdaj začno rdeče pege plesati, hitreje, vedno hitreje... neštevile gorečih ognjenih koles, tekoče razbeljene šolnine ploice... divjajo, mrgole, da «e vlečejo za njimi dolgi ognjeni {jeziki, in da moram zamižati. Ali L rdeče pege in rdeča kolesa čntim še vedno v sebi... med zobmi mi je polno, kakor l>i mi silili v vse | špranja suha steklena zrna. Kon-! čno oblede plamene plošče, njih i besno vrtenje postane počasneje... druga za drugo ugaša in od mojega odrezanega vratu navzdol mi postane drugič temno. Temno za vselej. Sladka utrujenost me objema, apatija. oči so težke. Ne odpiram jih več in vidim vendarle vse. — Kakor bi bile moje veke iz stekla in prozorne. Vse vidim kakor >kozi mlečnato bel zastor, po katerem se vejajo nežne, bledo rdeče žile. toda vidim jasneje in več-j je nego takrat, ko sem še imela svoje telo. Moj jezik je otrpnil | in leži težko in leno kakor glina v duplini ust. I Ali moj vonj se je tisočkrat po-otril; stvari ne vidim samo, ne-70 jih tudi duham, vsako drugače z njenim posebnim, njej lastnim vonjem. V košu iz vrbičja leže pod sekiro giljotine razen moje glave še Tri drupe glave, dve moški in ena , ženska. Na rdeče naličkanih licih ženske glave lepita še dva lepotna obližja, v napudranih, jri--oko nafriziranih laseh tiči zlata pušiea, v ušesih sta dva lična de-mantna uhana. Glavi obeh molkih ležita z obrazom navzdol v j luži napol posušene krvi; pošev-.10 preko ene lobanje se vleče star. -labo zaeeljen obrunek. lasje dru- ...... : trejra so ze sivi in redki. Ženska glava je zatisnila oči in ne makne. Toda vem. da me »pazuje skozi zaprte veke... Tako ležimo nekaj ur. Opažu- ' cm, kako se solneni žarki na sto- ' ;alu giljotine dvigajo višje in višje. Zvečer! se, in začenja me -cbsti. Moj nos je čisto trd in mrzel. in na vratnem prerezu mi po-taja neprijetno mraz. ' Ilipoma divje rjovenje, ki pri-''.aja bližje, cisto blizu. Nenadoma "utim. kako je močna pest suro-" o zgrabila mojo plavo za lase in jo vleče iz koša. Potem čutim, ka-ko se zadira tuj, poostren pred-:net v moj vrat — ost sulice. Tolpa pijanih sanseullotov in meger ■ je polotila naših glav. V rokah ilnega. kakor preklja dolgega "loveka z rdečim, zabuhlim obra-<>m omahuje sulice z mojo glavo :ia vrhuncu sulice visoko nad vso uivje razburjeno, tulečo in kriče-■> množico. Cel klopčič moških in žensk se „e začel ruvati za razdelitev plena v laseh in uhljih napudrane * . nske glave. Valjajo se besno po •ieh — boj z rokami in nogami, z • ::<>bmi in nohtovi. tZdaj je boj končan. Med psova- / njem in kričanjem se razprše, in vsakogar, ki odnaša del plena, ob- ( daja truma nevoščljivih sodru- 1 jo v... 1 Glava leži na tleh, skažena, u-mazana. s sledovi pesti posuta, u- 1 šesa raztrgana od nasilnega trga- 1 nja. s katerim so ji vzeli uhane, 1 krbna frizura razmršena, napu- • d rane kite temno blondnih. las v l prahu ceste. Ena nosnica jej je z 1 nekim ostrim rezilom razparana, na čelu se jej vidi odtisk pete čev- s ' a. Veke so napol odprte ugasle. 1 -teklele oči buljijo predse. s Končno se začne množica po- 1 mikati dalje. Štiri glave tiče na 1 lolgih drogih. Zlasti proti glavi i 1 sivolasega moža se obrača jeza I * 1 udstva. Mož je moral biti prav posebno osovražen. Ne poznam ga. 1 Pljujejo nanjo in jo ometavajo z blatom. Zdaj jo je zadela pest i blata močno nau ho... kaj je to T 1 se li ni zganila * narahlo, neopaz-' no. le zame vid^o, jedva z eno ] mišico?----i Znočilo se je. Naše glave so nataknili drugo poleg druge na že- 1 j lezne droge ograje neke palače. Ne poznam te palače. Pariz je velik. Po dvorišču leže oboroženi t meščani okoli velikega ognja. . . Pocestne popevke, dovtipi, rjovenje, krohotanje. Vonj pečene jag-netine prihaja do mene. Ogenj razširja vonj dragocenega rožnega lesa. Divje tolpe so zvlekle vse pohištvo z gradu na dvorišče in sežigajo komad za komadom. — Zdaj prihaja nežna, elegantno zakrivljena zofa na vrsto... toda pomisljajo se... zofe se vržejo na ogenj. Mlada ženska močnih potez s spredaj odpeto košuljo, ki kaže polne, trd» forme prsi, go-' vori z živahnim zamahovanjem rok k možem. 1 Mar jih hoče pregovoriti, naj njej prepuste dragoceni komad? Ali jo je obšla želja, čutiti se vojvod in j o ? Možje se še vedno pomisljajo.1 Ženska pokazuje na ograjo, kjer tiče na otrinah naše glave, in n^-to zopet na zofo. Možje se obotavljajo — končno jih ženska pahne vstran, poteg-1 ne oborožencu sabljo in nožnice, poklekne in začne z močnimi rokami in s pomočjo rezila iz zofi-icga okvirja potezati majhne, e- i uajlirane žeblje. Z njimi je na- ; peto in pribito težko svileno bla-; 10 na les. Možje jej zdaj poma- : za jo. !: Tedaj pokaže ženska zopet na t naše glave. Eden izmed mož se bliža obotavljajočih se korakov ; 'trr.jji. Išče. Zdaj leze po železnih : Irogeh kvišku in sname oskrunje- : no. razmrcvaljeno žensko glavo, s Groza spreletava moža. toda ravna kakor pod pritiskom. Zdi : se. da ukazuje in obvladuje mla- i la ženska tam ob ognju, ženska ; - rdečem krilu in s spredaj odpe-o košuljo s svojimi poželjivimi »Črni vse moške okoli sebe. Z o- ] 'corno roko prinaša mož glavo za j 'a-e k ognju. j Z divjim krikom naslade sprej- ] ue ženska mrtvo glavo. Zasuče I o in zamahne z njo dvakrat, tri- j krat preko visoko plamenecega ] »gaja. j 1 Potem počepne in vzame glavo j v naročje. Kakor božajoče jo po-iladi parkrat po licih... okoli nje v krogu so sedli moški... Zda; I ] e vzela v eno roko majhen, emaj-' liran žebelj. v drugo pa kladivo. ti s kratkimi udarci je zabila žebelj prav do glavice v lobanjo. In , :opet je izginil žebelj v gostih ženskih laseh. Obenem tiho prepeva. Prepeva eno tistih strašnih, naslednih. čudovitih, starinsko čarobnih narod rrih pesmi. Krvave pošasti okoli nje sede tiho in od groze bledi ter strme plaho iz temnih očesnih duplin vanjo. In ona zabija- zabija že-, belj za žebljem v glavo ter pre-j peva po taktu kladiva svojo sta-! ro, čudovito čarobno pesem. Hipoma zakriči eden izmed mo- j ških in skoči na noge. Oči mu štr-le izpod čela, usta so mu penasta.... skrivisoke vznak, zavr-ti svoje zgornje telo kakor v bo- j lestnem krču na desno, na levo j in iz njegovega grla done divji, živinski kriki. Mlada ženska zabija žeblje in poje. Tu plane drugi pokonci, tuleč in z rokami krileč. Zgrabi poleno iz grmade ter se suva ž njim j v prsi — še in še, da začne tleti njegova obleka in se razširi gost, I dušeč dim. Ostali sede kakor otrpli in ble-; di ter se ne menijo zanj. Zdaj poskoči tretji — in enaka vrtoglavost zgrabi hipoma tudi vse druge. Zaglušen hrup, vreščanje, rjovenje, kričanje, tulje- . nje, zmeda gibov, udov. Kdor pade, obleži.... po njem cepetajo o- stali dalje____ V tej orgij i blaznosti sec|i mlada ženska, zabija žeblje in poje. ^ Zdaj je gotovo in zdaj je čez j in čez z zlatimi, malimi, emajlira-nimi žeblji pokrito glavo nasadila na bajonet ter jo drži visoko nad tulečo, skakajočo množico. Tu razpotegne nekdo kres, polena vlačijo iz žerjavice, jih treska- Vlada Združenih držav je napovedala odločilen Imj tajni organi-zaeiji Kil Klux Klancev. Njihova pravila so v direktnem nasprotju z ustavo Združenih držav. Newyorki župan je naročil policijskemu komisarju, naj postopa žnjimi z vso strogostjo. N jo ob tla, da se pogase po vseh kotih dvorišča. Tema.... le posamezni pohotni vzkriki in divje rohnenje, kakor iz strašne roko-borbe.... Veni: vsi ti pobesneli moški, te divje bestije so zdaj planile na žensko z zobmi in nohtovi. ... Pred mojimi očmi se stemni. Ali mi je ostala zavest le tako lolgo, da sem videla vse te strahote?____ Dani se____temno in neodločno____ kakor se večeri pozimi. Na mojo glavo dežuje. Mrzel veter mrši moje lase. Moje meso postaja mehko in slabo. Ali je to začetek razpadanja ? Potem se je zgodila v meni sprememba. Moja glava je prišla na drug prostor, v temno jamo; a ondi je toplo in tiho. V meni postaja zopet svetleje in razločne je. Še več drugih glav je v temni jami. Glave in telesa. In opažam, da so se glave in telesa našla. kakor so se pač mogla. In v teh stikih so našle glave zopet svojo govorico, tiho naslišno, le mišljeno govorico, š katero se pogovarjajo. Hrepenim po telesu, hrepenim po tem, da bi se končno iznebila neznosnega mraza na odrezanem vratu, kjer me zebe, kakor bi me vroče peklo. Toda zaman se oziram. Vse glave in telesa so se našla. jZame ni nobenega trupla več. Vendar naposled po dolgem, mučnem iskanju najdem telo.. . prav na dnu, skromno v kotu----telo, ki še nima glave.... žensko telo.. V meni se nekaj upira zvezi s tem telesom, toda moja želja, moje hrepenenje zmaga in tako se bližam — premikana po lastni volji — telesu brez giave ter vidim, kako tudi ono stremi za mo-:o glavo — in zdaj se dotikata obe drezini____ Lahek udarec, čut rahle toplote. Potem predvsem zavest: zopet imam telo! Ali čudno.... po prvem občutku ugodja občutim ogromni raz-oček v polovicah svojega bistva... tako mi je, kakor bi se srečali različni soki in bi se mešali. Soki ki nimajo ničesar skupnega. Žensko telo, na katerem sedi moja glava, je vitko in belo ter ima marmornato polt aristokrat-ke, ki se koplje v vinu in mleku ter uporablja draga mazila in o-lja. Toda po desni strani prsi. preko bokov in deloma po trebuhu ima čudne risbe — kakor bi bilo tetovirano. V finih i silno finih modrih točkah, srcih, sidrih, arabeskah ter vedno ponavljajoči in oklepajoči se črki J »in B. Kdo je bila ta ženska? Vem, da to zvem — kmalu! — Kajti iz nedoločne teme telesnosti pod mojo glavo se razvija o-brisna linija. Nejasno in medlo se že pojavlja v meni zavest mojega telesa. Vedno razločneje in določneje mi postaja predoeba. Hkratu to bolestno prelivanje sokov mojih bistvenih polovic. In naenkrat mi je kakor da imam dvoje glav in ta druga glava.... ženska glava — krvava, izpačena, raztrgana — vidim jo pred sabo — je čez in čez z majhnimi emajliranim: žebljiči posuta. To je glava, ki spada k temu telesu, a hkratu moja glava, kajti na svoji lobanji ; in v svojih možganih čutim razločno sto in sto konic žebljev, da bi zatulila od bolečin. Vse okoli mene se pogreza v rdečem pajčolana, ki vihra, kakor bi ga sunki vetra vlekli na vse strani. Zdaj čutim, da sem ženska, le KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA. Spisal Rafael SabatinL Za "Olu Naroda" pre vel G. p. Glavna skupščina Jugoslovanskega Sokola. (Nadaljevanje.) Kretanje parnikov - Shipping News 'asi sorodniki, prijatelji inf znanci v starem kraju upijo vožnji listek za pot v Ame-ikr najugodneje z ameriškimi tolarji. Proti predložitvi potrje [M^URETANIA 30,704 ton tega potnega lista za v Amerr-| ' co mi lahko izplačamo ameriški | BLKtNGARIA • 52,022 ton lenar pri Jadranski j Ljubljani in v Zagrebu, toda nesek za posameznega odraslega tiotnika ne sme presegati 3000 .'rane. frankov, to je protivred-lost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemljn >a lahko izplačamo brez izjeme aakemu poljubne zneske v amo-•iških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 »o 50^, za izplačila od $10.— do. v Forest '.'in ^50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 cen-a od vsakega dolarja ali po $2.— V JUGOSLAVIJO v 9 dneh. V»»k torek odpluje rdel morilcih velikanov. AQUITANIA . . 45,647 ton banki I kabine tretjega razreda * 2. 4, 6 posteljami. Krasre obcdnlce, kadilnice in počivališča. Pokrit promenadni krov. l:borna hr^na. Domače udobnosti. Nobene skrbi. -Glode kart in drugih informacij vprašujte najbližjega agenta v vašem mestu ali v okolici. >d sto. Frank Sakser Stat Bank, '2 Cortlandt St., New York, N. Y !iad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ALOJZIJA BREB \R podomače Maljevcev iz Trepčan pri Ilirski Bistrici. Kdor ve za n jogo v naslov, ga prosim, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Rolih, Box 152. II I). 4, Smothpcrt, Pa. ___(25-27—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo •biskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, materi je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor nogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. Božič se približuje. | Šeje^čas, da Vaši v domovini dobijo denarno darilo koje ste jim nagnili poslati, da se Vas na Sveti dan hvaležnih src spominjajo. Pošiljatve se kopičijo in tudi pošte so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Vaše naročilo čimprej pošljete. Kajti, kdor prej pride, ta prej me- i lje. i i i Z našimi cenami in postrežbo boste gotovo za- . dovoljni. i FRANK SAKSFR STATE BANK 82 Cortlirit St., Kn Vark Glavno zastopstvo: -: JADRANSKE BANKE :-ROJAKI, NAROČAJTE SE NA ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSER STATE BANK, «52 Cortlandt St.. New York, N. Y- POZOR. PEVOVODJI! Slovensko pev-ko društvo Z v. ni t., >>"e pevovodj > Katereira veseli. naj se '»glasi za vsa pojasnila na tajnika: A. Ku.V nik. Box Forest City, Pa. (o.j 28—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Clasa Nar«»da" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČlC, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogo'e naklonjeni. Slovenie Publishing Co RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani, j^gr* Cena s poštnino $2.— "^štS SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. Rojaki, izrežite ta oglas! NAROČILO. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York Priloženo dobite 50 centov, za katere ml pošljite »lavni roman Berte pl. Suttnerjeve "STRAHOTE VOJNE", (Doli z orožjem). Ime Naslov Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kapčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi s* fzračunjenje obresti« Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York V^.t <"-;j>«t \aiu za 1'», g<»Npodična Bishop. Napenjati ^em moral svojo la-tn ► para**!. da vrjamem. da bi mogli biti ljudje tako l>odli. dokler mi ni dal ( ahuvar pojasnila. Kaksrn-^a Premagala svojo nevero. prijela za .»jrra- jo t*-r obrnila tako, da je zrla lordu naravnost v obraz. Pozneje s*4 je sp«»mnil. da je bilo njeno obnašanje v tem trenutku nekam čudno, čeprav ni on t»*i»a tedaj zapazil. Iti.....i m j«* k>ipil od njih pravico, da odvede deklico. Plačal j i ni e 7 I -f-ri. ki >o I* i I i vredni več k ;»t dvajset tisoč zlatnikov. Njegovo lonl-stvo j.« zopet zaničljivo zasmejalo. Krušna ! Pri moji v«- r i. t.. > » 1 »povi. podkupljiva svn- jat. To tu [M.s.-linu l«-pa pov«-M za ušesa mlade lepe dame. Zopet e i«» ozrla vstran od nj.-jra ter zapazila, da so njene oči \!.»/iie li -niiiek p-./neje pa ga je \ prašala z glasom, ki ni bil vee tako trden kot poprej: Zakaj pa vam je ta Francoz povedal tako povest? Ali je mo-goče sovražil tega kapitana Bloodaf — Tepa nisem mopel opaziti, — je rekel lord Julian počasi. — Pripovedoval mi je to kot vsakdanjo stvar, kot se pripete vsaki trenutek med morskimi roparji. — Navadna stvar! — je rekla ona. — Vsakdanja stvar! Moj Bog! — Drznem si reči. da smo vsi divjaki pod suknjo, katero nam je prikrojila eivilizacija. — je reklo njegovo lordstvo. — Ta Blood je bil nekoč zelo ugleden človek, sodeč po tem, kar mi je nadalje pripovedoval Francoz. Bil je zdravnik . . . — To je resnica, kajti spoznala sein to na svoje lastne oči. " — In služil je tudi v inozemstvu, na kopnem in na morju. — Tudi to je resT — je rekla ona ter težko vzdihnila. — Vaš •Cahusae je bil precej natančen, žalibog. — Torej vam je žal ? Ozrla se je vanj in zapazil je. da je bila zelo bleda. — Prav kot nam je žal čuti o smrti človeka, katerega smo cenili. Nekoč sem pa upoštevala in spoštovala ko nesrečneža, a vse-pa upoštevanja vrednega kavalirja. Sedaj ... Prenehala je in krop njenih usten se je pojavil porogljiv smehljaj. — Takepa človeka je najboljše pozabiti ... Nato je takoj obrnila pogovor na druge stvari. Prijateljstvo, katero je znala s prav posebno nadarjenostjo vzbuditi pri vseh, s katerimi se je sestala, je raslo neprestano med tema dvema človekoma, dokler ni neki dogodek preokrenil celi po lo/jtj ter zmeden na čuden način vse načrte njegovega lordstva. Royal Mary je zadela na blaznega španskega admirala sredi poti preko zaliva Gonaves. Kapitan Royal Mary se ni dal ustraho vati niti tedaj, ko je otvoril Španec ogenj ter pričel streljati nanj. Ker je opazil angleški kapitan, da moli španska galeja visoko nad vodno črto ter mu nudi vsled tega sijajen cilj za streljanje, ni niti malo mislil na predajo. Če je hotel ta Don, ki je razvil zastavo Kast ilje, boj, je bila Royal Mary ravno ona ladja, ki jo je potreboval. Mogoče je bil upravičen v svojem sijajnem zaupanju ter bi napravil onega dne enkrat za vselej konec karijeri tega poblaznelega Spanca, če bi ne bilo srečnega strela, ki je udaril v smodnišnico Royal Marv ter raznesel sprednji del ladje, še predno se je boj dejanski pričel. Edinole kapitan bi mogel pojasniti, kako je prišle do tega. a on je poginil tekom te razstrelbe. So predno so se mornarji angleške ladje zopet zavedli, se je približala španska galeja, koje posadka je navalila na angleško ladjo. V kapitanovi kabini, kamor je pribežala Miss Bishop, si je lord Julian zaman prizadeval potolažiti jo z zagotovili, da bo vse dobro izpadlo, v istem trenutku, ko so navalili Spanci na krov angleške ladje. Lord Julian sam ni bil preveč korajžen. kar je bilo razvidno iz blede barve njegovega lica. S tem pa še nikakor nočemo reci, da bi bil bojazljive«. Ta boj na nepoznanem elementu, v pričo zavesti, da se vsaki trenutek lahko pogrezne v globine oceana. je bil razburljiv za človeka, ki je bil na kopnem lahko še tako hraber. Na srečo pa ni bila Miss Bishop tako zelo potrebna utehe katero je mogel nuditi on. Res, bila je bleda in njene lepe oči so bile nekoliko bolj na široko odprte kot panavadi. Znala pa se je obvladovati. Napol sede. napol sloneč na mizi kapitana, je ohranila toliko samozavesti, da je mopla tolažiti oktorunsko služkinje (črnko >o šminko črne krvi). ki pe čepela pri njenih nogah v blaznem terorju. Tedaj pa ko se naenkrat odprla vrata in vstopil je Don Miguel sam, visok, obžpan od solnca ter ponosen. Lord Julian se je obrnil ter posegel po meču. Spanec se ni obotavljal. — Ne bodite bedak. — je rekel v angleškem jeziku. — Če ho čete biti, boste poginili kot bedak. Vaša ladja se potaplja. Ker so stali še trije ali štirje možje za Don'Miguelom. je spoznal lord Julian, da je vsak odpor brez smisla. Don Miguel se je kislo nasmehnil ter pokazal z roko proti vratom. — Ce vam je drago. —je rekel. Lord Julian ie je obotavljal. Njegove oči so iskale Miss Bishop — Mislim, da je to boljše. — je rekla deklica, nakar je lord skomignil z rameni v znamenje, da se uda. — Pojdite na krov moje ladje. — ju je povabil admiral ter odšel sam. Lord Julian in Arabella sta seveda odšla za njim. V prvi vrsti je imel španski admiral moč, da ju prisili. V drugi vrsti pa je objavil, da se angleška ladja potaplja in vsled tega nista imela dosti izibire. Ostala sta le še toliko časa. da je zbrala Miss Bishop nekaj svoje obleke in da je lord Julian povezal svoj kovčeg. \ Kar se tiče preživelih Članov posadke, jih je prepustil Don Miguel nsodi. Lahko se rešijo v čolne ali pa potonejo. Miss Bishop in lorda Julijana pa je povabil španski admiral na svojo ladjo, ker je spoznal njih vrednost. Sprejel ju je v svoji kabini z največjo uljudnostjo. Želel je izvedeti, kdo da sta in kako se pišeta. Lord J ulian. poln groze vsled prizorov, katerim je bil ravnokar priča, je le s težavo nudil informacije, katere je hotel španski admiral. Ošabno je nato zahteval izvedeti za ime napadalca. Bil je skrajno slabe volje. — Jaz sem Don Miguel de Espinosa, — se je glasil odgovor Španca. — Admiral mornaric njegovega katoliškega veličanstva. (Dalj« prihodnjič.) Dne 29. obtobra se je v saborni dvorani na Markovem.trgu v Zagrebu vršil letošnji občni zbor Jugoslovanskega Sokolskega Sa-veza. Skupščine se je udeležilo 120 delegatov skoro vseh sokol-skih žup, kot zastopnik ČOS, pa se je udeležil zborovanja br. Ste-panek, ki ga je skupščina navdušeno pozdravljala. Starosta JSS. Ravnikar je v svojem govoru pov-darjal. da se vrši današnje zboro-N vanje Sokolstva nevno na dan o-1 bletnice naše osvoboditve in se je oh tej priliki spomnil tudi vseh ! nnih, ki so žrtvovali svoje življe-{ i 'e za našo svobodo. Omenil je j 'riumf sokolskega dela, sijajno uspeli vsesokolski zlet v Ljubljani in apeliral na delegate, naj tudi v bodoče nadaljujejo započe-to delo za prospeh sokolske ideje Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da se vrši skupščina vsega jSokoistva v kulturnem središču hrvatskega dela našega naroda, in svojo zahvalo Češki O. S. ki je s svojo udeležbo pripomogla do tako veličastne manifestacije Sokolstva na v^esoko^skem zletu v Ljubljani. Starosta je dalje iz-i rekel toplo zahvalo tudi vladi, junaški narodni vojski, ter vsem i ostalim, ki so s svojo požrtvovalnostjo sodelovali pri zletnih i prireditvah. Obžaloval je končno, da je del Sokolstva, zapeljan deloma od političnih strasti, deloma po brezvestnih agitatorjih. I 'atajil idejo narodnega edinstva, j er se včlanil pri separatistične-; mu hrvatskem Sokolu. Naglašal ; ie, da bodo gotovo uvideli s ča-čom svojo zmoto in se vrnili v okrilje JSS., kajti duri so jim vedno odprte. Nato je skupščina odposlala brzojavne pozdrave kralju Aleksan-Iru in predsedniku Čehoslovaške — Masaryku. Po govoru staroste Ravnikarja se je oglasil k bese-ii podstarosta Č. O. S. Stepanek ter izročil pozdrave češkoslovaškega sokolstva jugoslovanskemu. Spomnil se je tudi veličastnega ljubljanskega zleta, povdar-jajoč .da se je češkoslovaško so-kolstvo d i vilo vzorni organizaciji našega Sokolstva in da je spo min na minule dneve še danes živ pri Češkoslovaškemu Sokolstvu, Skupščina je odposlala pozdravno brzojavko tudi starosti Č. O. 3. bratu Scheinerju. Tajnik Saveza dr. Fux je podal •stvarno in izčrpno tajniško poro-"ilo, savezni blagajnik Kajželj pa je poročal, o denarnem stanju Saveza ter o izdatkih in dohodkih vsesokolskega zleta. Načelnik J. S. S. dr. Viktor Murnik pa je po-ial poročilo s telovadno-tehnične-ra vidika. Naglašal je zlasti, da ,e mednarodna tekma pokazala, kal lahko doseže smotreno in sistematično vežbanje telesa, a o-benem predočilo Evropi sistem in metodo sokolskega dela. Načelnik statističnega odseka, Švajger je podal natančno statistiko vseh sokolskih društev. So-kolski Savez obsega danes 36 žup 361 društvi, v katerih je vČla* njeno 38 tisoč Sokolov in Soko-ic. Slovenija ima 6, Hrvatska 5, 3osna 4. Dalmacija 2 in Srbija 1 žup. Pri volitvah je bil per acclama-tionem izvoljen sledeči odbor: — Starosta: dr. Vladimir Ravnihar, I. namestnik dr. Car Lazar, II. namestnik: Gjuro Paunkovič (Beograd), III. namestnik: Engelbert Gangl; načelnik: dr. Viktor Mur-aik, I. namestnik: Miroslav Am-brožič, II. namestnik: Branko Palčič. Deset odbornikov: Bogomil Kajželj, A vaj per, Nande Marold, Bajželj, Čobalj, Kostenapfel, dr. Fux, (vsi iz Ljubljane) dr. Lazar Popovič (Zagreb). Jaša Nenado-vič (Niš), Kosta Danilovič (Osi-jek). Namestniki: dr. Matija Am-brožič, dr. Hadži. Julij Dev, Jo-| čica Terdinova in Vilko Turk. Izmed resolucij, ki so bile sprejete je najpomembnejša sledeča: Proti zlorabi Sokolstva v politične namene. Z oziroma na ponavljajoče se poizkuse, zanesti v sokolske vrste politiko ter priklopiti Sokolstva eni ali drugi politični organizaciji.. eoroma stranki- "jugoslovansko Sokolstvo. zbrano po j delegatih žup na HI. glavni skup-' ščini Jugoslovanskega Sokolskega ■ Saveza, ponovno opozarja vse! članstvo na resolucijo "Sokolstvo j in politika", ki je bila sprejeta J na glavni skupščini v Mariboru i Na podlagi te resolucije izjavlja- < mo, da odločno obsojamo vsak po- • izkus zanesti politične boje v so-! kolske vrste. Sokolstvo vsak tak ! poizkus energično zavrača. Sokol- i ske ideje ne sme ne ena oseba ali ; , stranka izkoriščati za sebe. V ši-i -okem okviru sokolskega delova-nja je prostora za vsporedno delo vseh, ki so si osvojili sokolska lačela. Vsaka strankarska poli-ika pa mora iz sokolskih organi-aeij. ker nočemo trdnih nače Sokolstva razmajati s trenutnim strankarskim razpoloženjem. — Vsak posameznik se sme kot svoboden državljan javno politično , udejstvovati v stranki, ki po svojem programu ne nasprotuje so-kolski misli in našim, opetovano izrečenim načelom. Delegati zbrani na glavni skupščini z Zagrebu poživljamo vse Hane sokolskih organizacij in So-iolstvu naklonjeno Časopisje, naj ;e ozirajo na to stališče Sokolstva, ki ga naj v dnevih političnih polemik ne vmešavajo v politične boje. Načela Sokolstva so jasno izražena v izjavah novosadskega sabora, glavnih skupščin v Osije-* ku in Mariboru in v temeljnih principih sokolske organizacije :ato je vsako prerekanje o stališču Sokolstva v tej ali oni oblik brezplodno, ker se Sokolstvo od ivojih načel ne umakne. Pač pp 1 bi vsak poizkus delovanja bodis:" posamnih oseb ali posamnih sokolskih organizacij proti tem načelom Sokolstva samo obsodilo. Vzvišeno nad vsakdanje poli-tiČne^ borbe, stremi Sokolstvo. združeno v Jugoslovenskem So-colskem Savezu, slejkoprej za fi-:ično in moralno popolnost svojega naroda, ki je v naši edinstveni domovini samo eden, kakor je Sokolstvo, ki služi njetflu. samo eno! Zagreb, v prvih dneh nov. 1922 Jugoslav Leonski. Važna izjava romunskega ministra. V odboru za zunanje zadeve narodne skupčine, je podal zunanji minister Duca zelo bširen ek spoze o zunanje-politični situaciji in o stališču Bolgarske napram ■rijentskemu problemu. zanimiva so bila njegova izvajanj; ?lede razmerja med Bolgarsko in sovjetsko Rusijo. Zunanji minister Duca je med drugim izjavil: Glede vprašanja Besarabije, ki ie za nas definitivno rešeno, se sploh ne moremo spuščati v razgo vore tako dolgo, dokler nam sovjetska Rusija jasno ne izjavi i svojega stališča v tem vprašanju. Stoječ na tem stališču Rumunska ne more biti zastopana na razoro-itveni konferenci v Moskvi in na- i ša prijateljska Poljska je napro-šena, da zastopa Rumunsko in da v nje imenu odobri pogodbo glede razorožitve. V orijentskem vprašanju mora J Rumunska predvsem preprečiti skupno turško-bolgarsko mejo. Zunanja politika Bolgarske je o- i snovana na^načelu, da se v Tra-ciji ustanovi mednarodni koridor, ki naj bo administrativno u-r pravljan po istih načelih kakor 1 morske ožine. Anglija je naš načrt glede tega koridorja odobrila in sprejela dočim se Francija še ni izjavila. Zunanji minister Duca je dalje I odločno in svečano protestiral : proti nekvalificiranemu vmeša-I vanju Madžarske v rumunske no-| tranje zadeve, osobito v zadevi ! kronanja rumunskega kralja. \ • - h i 11 Cenena moka iz Italije. )! . Kakor je znano, so -si mnoga jugoslovanska mesta v snho pobijanja draginje nabavila ceneno iro-l ko iz inozemstvi. Sedaj je tudi Dubrovnik dobil iz Italije osem' vagonov moke, deset pa jih je še ^ ;na potu. Iz te moke se bo proda-(! ial beli kruh po 21 kron 1 kg, a črni po 18 kron. Priseljevanje tekom tretine leta. Tekom meseca oktobra je pri-:lo v Združene Države in bilo pri-pijiščenih 46.650 priseljencev iz onih dežel, iz katerih jep riselje- vanje omejeno na določeno kvo- * - i to. t. j. iz vsega sveta razun ameriških dežel in onih azijatskih dežel. iz katerih je priseljevanje j sploh prepovedano oziroma — v ilučaju Japonske — omejeno le la gotove razrede prebivalstva. >kupna mesečna kvota pa znaša 71,561, iz česar je razvidno, da priseljevanje še daleč ne dosega iovoljnega maksimuma. Izčrpale so svojo mesečno kvoto le nekatere dežele z malo kvoto. kot na pr. Reka, iz katere je bilo pripušeenih 15 priseljencev, dočim mesečna kvota znaša le 14. Španska je izčrpila že svojo celo letno kvoto. Iz Jugoslavije, katere mesečna kvota znaša 1,285, je bilo pripn-ščenih v Združene Države tekom oktobra 1.264 priseljencev. Jugoslavija nij torej v tekočem fiskalnem letu še nikdar prekoračila ivoj^ mesečne kvote. Od 1. julija do 31. oktobra je prišlo iz Jugoslavije in bilo pri-ouščenih v ^Združene Države 4.-198 priseljencev. Ker vsa letna kvota za Jugoslavijo znaša 6,426. e 1. novembra preostalo *) še , 2,068, priseljencev ki se smejo pri seliti do konca fiskalnega leta, . j. do 30. junija 1923. Ob sedanjem toku priseljevanja bo Jugoslavija izčrpil^svojo letno kvo-o bržkone v drugi polovici decembra. Potem bo priseljevanje z Jugoslavije ustavljeno do začetka novega fiskalnega leta. *(po nekaterih odbitkih na ra lun letne kvote) KJE STA? 'odpisana bi rada izvedela za svojega brata Petra Bukovec in svaka Ignaca Knaus. Brat mi je zadnjič pisal meseca junija iz West Virginije. svak pa iz Texa-sa. Prosim rojake, če kdo ve za i njih naslov, naj mi ga sporoči, še rajše bi pa videla, če se sama oglasita na nasjov: Miss Mary Bukovec, Restaurant. 99i/o St. Marks Place, New York City. 3x (27—29—11.) Kje je moia teta rojena FRANC' v Kranjski pori. Cobravei na Gorenjskem? Zadnjikrat je bila v Evropi leta 1S86. ^rosim rojake, če kdo kaj ve o njej, da mi poroča — Frane Franc, uradnik državne železnice v pokoju. Laze štev. 22, pošta- Borovnica Slovenia, Jugoslavia, Europe. (>>7 _11 ^ !8 novembra: ueorf ajhinfton. Bremen. i Mauritania. Cherbourg. 29 novembra: S&xonia. Cherbourg In Hamburg. 2 decembre: La Savoie. Havre: Noordam. Boulogne, i Olympic. Cherbourg. decembra: Aquitanla. Cherbourg. decembra: Taornvna, Genoa. President Wilson. Trat. 6 decembra: Torek. Bremen. Tusranla. Dubrovnik ln Trst. 9 decembra: Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America, Genoa. 11 decembra: Rousaillon. Havre. decembra: Berengu-ria. Cherbourg. aecemera: Paris, Havre. 16 decembra: } Majestic, Cherbourg. 18 decembra: Al a ure ta ma, Cherbourg 20 decembra: Seydlitx, Bremen. 21 decembra: An ton in, Cherbourg in Hamburg. 23 decembra: Ryndam. Boulogne. 28 decembra: CoJomtvo. Genoa. 30 decembra: L* S&vule. Havre; Olympic. Cherbourg. 2 Januarja: Berenjrarla, Cherbourg. 11 Januarja: Argentina. Trat.