S semenskimi parcelami večjemu pridelku naproti
Značilno me«to v rastlinski proizvod-nji zavzema seme, pri katerem moramo gledati na kohčino in kvaiiteto (kako-vost).
Z uporabo boljšega Semena za setev t j. z uporabo boljšiii vrst in sort znat-no vplivamo na večji pridelek. Izvedeni posknsi so pokazali, da povečamo pri-delek za 30—40%, če imamo čisto, zdra-vo in boljše seme
Rast rastline, zunanji izgled, doba cvetenja, pridelek, količina in kakovost semena so odvisni ne samo od zemlje in podnebja, temveč tudi od notranjih svojstev (sortna 6vojsfva) nase rastline. Ta dva činiteija vplivata na pridelek in kakovost semena.
V prvih začetkih po vojni $mo pola-gali največjo važnost t,w potrebne koli-čine semena, a pri \ero se nismo mogli v«dno ozirati na kakovost. Vsledtegaso se  dogajaii  slučaji, da  smo sicer  imeli
dovolj  semena na  razp-olago, a  ne  ka-kovostne robe.
Danes, ko imamo že dovolj semena — predvsem žit in krompirja — moiamo neizbežno pristopiti proizvodnji njihove kvalitete. Za rešitev teh nalog služijo eelekcijske postaje, rajonska semenar-ska posestva in seraensk., parcele, ki so tesno povezane med seboj z odrejenimi nalogami. Selekcijske postaje proizva-jojo nove sorte in popravljajo že obsto-ječe v gospodarskih svojstvih, a rajon-ska semcnarska poseslva jih razmnožu-jejo za semenske parceJe svojega ra-jona.
Medtem, ko so selekcijske postaje in rejonska semenarska posestva malošte-vi]na, relativno mala po površini in redka po obsegu, bodo seraenske par-cele številne in ranogo večie po sknpni površini kakor tudj pros.orno razširje-ne. Svrha semenskih parcel je, da pro-i?vedejo kmetijske obdelovalne zadru-ge, državna posestva in ekonomije krne-Lijskih  zadrug, serae  za  lastne  potrebe.
Rekli smo že v članku: »Organizacija semenskih parcel« (Kmerlci gfas z dne 7 julija 1949), da je velikost semenske parcele za ozimno pšenico 12%, kar zna-či- Če bo kmetijska obdelovailna zadni-ga posejala v je«eni 10 ha z ozimno pšenico (celotna površina pšenice na dotičnem posestvu), poten3 sledi, da mo-ra imeti semenska parcela 1.20 ha po-vršine. Na isti način izracunamo tudi površine semenskih parcel za vse druge kulture.
Velikost semenskih parce! za poedine kul.ute v odstotkih napram ceiolni njiv-ski površini za semensko proizvodnjo ustreznih kultur je: Za ozimno pšenico ir. rž največ 12%, za oves in ječmp.n največ  13%, za   jaro pšenico  največ  15
odstotkov, za krompir največ 20%, za koruzo največ 8%, za stročnice najvcč 15%, za sončnice največ 5%, za lan za vlakno največ 15% m za proso pajveč 7 odstotkov.
Razumljivo je, da moramo imeti prsd-hodno popolnoma jasen plodored. kajti samo na ta način lahko pravilno hi pra-vočasno izvršujemo vsa dela faa tej par-celi kakor tudi na celotnem posestvu, V slučaju, da nimamo dovolj semena( ga moramo nabaviti - seved^ sorto, ki odgovarja dotičnemu ra}oQ»», zemlji ic podnebju.
Mnogokrat v dosedanji praksi nismc vedno gledali na kakovost, temveč smc v najboljšera slučam izdvojili po potre-bi posevek. Najnovejša dogndiijd p-j sc pokazaia, ča daje posevek -vv&ji y^»«j<»-lek, če raste pod boljšimi pogoji, t. j. pn višji agrotehniki; mnenja so, da prena-šamo povečano rodnost deloma na aal; njo proizvodnjo. Zaradi tega nam mor^ biti takoj jasno, kaj moramo delati, akc želimo proizvesti ne samo dovoljno ko-ličino, temveč tudi dobro kvaiiteto se-mena. Moramo izbrati in izdvojiti odre-jeno površino za proizvodnjo semena na parcela, ki prihaja pod dotično kulturc io to izdvojeno površi»o posejati 2 boljsdm semenom:
Pri izbiri parcele treba paziti na njet položaj, zemljo, predposevek, zapijeve-Ijenost ter izbrati t-^k del, ki najboljš« odgovarja za setev odrejene kulture Razen tega izvajamo na izbrani parceli vse agroten.nične ukrepe (oranje, gnoje-nje in dr.), pravočasno setev z odreje-no količino semena in baljšim či6tosort-nim semenom, posevek oskrbujemo. mu dodatno gnojimo, skratka podvzamemc vse, da bi bil posevek čim rodnejši ir tudi z gospodarsksga stališča splo^snu čim boljši. Potrebno seme za prvo seteA) bodo dala rajonska semenarska pose-stva, a proizvedeno seme na semenskih parcelah bo uporabila vsaka ekonoraija za svoje potiebe. Izmenjavanje seraena se ne bo vršilo vsako leto, temveč vsa-ko  4. leto.
Ker je organizacija semenskib parce! pn kmetijskih obdelovalnih zadrugah drž. posestvih in ekonomijah kmetijskib zadrug obvezna, moramo takoj pristopiti organizaciji semenskih parcel zarad: setve ozimnih žit, t j. odbiri odgovar jajočih povrsin v plodoredu in obdelo-vanju zemlje.
S tako organizacijo semeoske službe pri žitih in krompirju borao znatno vpii-vali na kakovost (kvalitela) semena. a preko nje  tudi na večji pridelek.
Ing.   Lado Jerše