lag I^lTOftW« »IwAi^-si;^ - -.f HnM MMgM H Stane, glej jo, našo grapo! T " ' Vabilo na odprtje tematske poti, 2012 Po poteh spominov na snemanje filma Na svoji zemlji Tekst in foto: Alenka Pirman Verjetneje moja prva izkušnja »tematske poti« povezana s Potjo ob žici okupirane Ljubljane in z osovraženo obvezno udeležbo. Danes po njej hodimo prostovoljno, tematskih poti po Sloveniji pa je menda že več kot 7001 in prav vse iščejo oporo v naravni, kulturni ali tehniški dediščini2. Navadno so 1 Gl. prosojnice predavanja Promocija in celostna predstavitev tematskih poti, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Geodetski inštitut Slovenije in ŠPIRIT Slovenija, Sektor za turizem 2013. Spletna povezava: . 2 Gl. sistemizacijo pohodniskih poti po Vesenjak na strani 11 v diplomski nalogi Analiza turističnega produkta pohodništvo v Sloveniji Tjaše Nareks, Ekonomska fakul- namenjene pešačenju ali kolesarjenju, poznamo pa tudi avtomobilistične vinske ceste in posebne ture za motoriste. Vsi snovalci tematskih poti imajo enako nalogo - speljati ljudi v njihovem prostem času na vnaprej določen itinerar, od njihovih ciljev pa je odvisno, katere funkcije bodo bolj izpostavili oz. združili - izobraževalno, rekreacijsko, ko-memorativno, zabavno... Pojav prostočasnih itinerarjev se navezuje na vzpostavitev romarskih poti, v krščanstvu sprva povezanih s kaznovanjem in z individualno pokoro, nato pa tesno prepletenih s trgovskimi tokovi. Tudi danes je videti, da pri teta 2012. Spletna povezava: . obravnavanju tematskih poti prevladujejo študije o ekonomskih potencialih in učinkih tovrstnih turističnih produktov, vključene so v razvojne strategije, regulirajo pa jih številni predpisi in zakonodaja. Po drugi strani Marjeta Keršič Svetel izpostavlja pomen ohranjanja dediščine in njene interpretacije »predvsem kot orodja, ki služi domačinom za utrjevanje lastne identitete«3. Čeprav se 3 Keršič Svetel, Marjeta: Strokovna iz- hodišča za smernice in standarde kakovosti na področju načrtovanja interpretacije dediščine podeželja. Glej zbornik Identiteta je tudi interpretacija preteklosti. Notranjski ekološki center NEC, Cerknica 2010. Spletna povezava: chttp:// bit.ly/Tka9bl>. na dediščino navadno lepi apokaliptični besednjak, češ da je ogrožena, da propada, da jo je potrebno rešiti, ohraniti ipd., bi bolje zajeli njeno bistvo, če bi poudarili, da jo vedno znova (in na novo) izumljamo, produciramo. Tematska pot je izredno prilagodljiva eksploatacijska tehnika, ki lahko zadovolji različne cilje4, zato se mi zdi pomembno izpostaviti izjemnost tematske poti Na svoji zemlji v Baski grapi. Poglejmo predvsem dvoje: - odnos med fikcijo, zgodovinskimi dogodki in obiskom kraja ter - način upravljanja z obiskovalčevim doživetjem. »Tematskih poti v turizmu ne definira infrastruktura, ampak vsebina,« piše Saša Rošker v Študiji o izvedljivosti tematskih poti Gorenjske5. In res, vaški trg na Koritnici, pogled na Baško grapo s ceste proti Zakojci ali kamniti železniški most pod Grahovim pri Bači niso obiskovalcem do leta 2012 z ničemer izdajali, da gre za prizorišča s snemanja »prvega slovenskega umetniškega in igranega celovečerca«, kije bil obenem še prvi tovrstni zvočni film. Na svoji zemlji so v teh krajih snemali v letih 1947 in 1948 in to obeležili leta 1975 s postavitvijo lesenega spomenika6 na ozkem parkirišču pred pošto in okrepčevalnico Pri Brišarju na Grahovem. Vzpostavitev tematske poti Na svoji zemlji temelji na identifikaciji domačinov s tem, zanje še vedno pomembnim dogodkom. Nastala je 65 let po snemanju v okviru lokalnega Društva Baška dediščina, KS Grahovo ob Bači in Obči ne Tolmin na pobudo avtorice Nadje Valentinčič Furlan, etnologinje in kulturne antropologinje (sicer kustosinje za etnografski film v Slovenskem etnografskem muzeju), ki je odraščala v bližini in se kot šolarka tudi sama udeležila odprtja spomenika. Seveda so nekateri antologijski prizori (in citati) iz filma tako rekoč ponarodeli in živijo tudi 4 Revija Ekran, na primer, je že pisala o t. i. set-jettingu kot posebnem žanru tematskih poti, kjer turisti obiskujejo snemalne lokacije popularnih filmov in TV-nadaljevank, te pa so že vnaprej vključene v trženjske strategije državnih ali lokalnih oblasti. Glej: Ekran, maj 2012, str. 14-25. 5 Spletna povezava: . 6 Avtorje kipar samouk Peter Jovanovič iz Poljanske doline in njegovi značilni leseni kipi so bili v tem času priljubljena oprema javnih prostorov (npr. Kurirčki pred osnovnimi šolami v Sloveniji). IS Filmsko ekipa je prizor miniranja proge posnelo / Logarjevim mostom, pogled na most skozi do po z Bunkerja nod vasio. v spominu tistih, ki smo si film nazadnje ogledali že pred desetletji7. Pri projektu nimamo toliko opravka z umetniškostjo ali nemara celo kultnostjo8 filma, pač pa s spominom domačinov na sodelovanje pri 7 »Vs/ Slovenci znamo ta film na pamet,s reče novinarka Jovita Podgornik v reportažiTVLjubljana izleta 1975.Spletna povezava TP Na svoji zemlji: . 8 Na čemer kapitalizira, na primer, tematska pot The Third Man Tour, ki jo mesto Dunaj trži že več kot 20 let. Pot poteka po dunajski kanalizaciji, kjer je Carol Reed leta 1948 snemal znamenite prizore pregona za film Tretjičlovek (TheThird Man, 1949). Trenutno vstopnica znaša 18 evrov (http:// www.drittemanntour.at). Zanimivo je, da je leta 1949 Stigličev Na svoji zemlji v Cannesu tekmoval prav s Tretjim človekom, glavno nagrado je pobral slednji. To, da film Na svoji zemlji v slovenski kinematografiji še danes velja za klasiko, je projektu tematske poti vsekakor v prid, nI pa njegovo bistvo. snemanju, lokalno izkušnjo »proizvodnje fikcije«, v kateri so se ljudje, njihova oblačila, domovi, naselja in širša okolica komaj dve leti po vojni spremeniti v statiste, scenografijo in produkcijsko infrastrukturo za potrebe snemanja vojnega filma.To trojno časovnost (čas snemanja filma, filmski čas in čas naše hoje po tematski poti) so avtorji tematske poti uspeli produktivno soočiti na enotno oblikovanih informacijskih tablah, postavljenih na točke, kjer je pred skoraj sedmimi desetletji stala kamera. Vsaka postaja obuja skrbno izbran citat iz filma (vseh je sedem, scenosled svojega ogleda pa lahko prilagajamo in v posamezne prizore »vstopamo« In »izstopamo« na poljubnih mestih), kader pa lahko lociramo s pomočjo kukala v tabli. Pod njim je natisnjena fotografija iz filma, ki nam je pri »kadriranju« v pomoč. Prav ta interaktivni, a povsem analogni trik prestavlja popotnika v virtualna čas in prostor, obenem pa ga nezavedno prestavlja tudi iz polja čustvenega vživljanja (obiskovalec s seboj prinese svoj odnos do partizan-stva, legendarnih filmskih likov in citatov) v proces konstruiranja prizora s točke, kjer je nekoč stala mehanska naprava, ki gaje posnela. Romamo torej od točke to točke, ki so jih pred nami izbrali filmski delavci, da bi ustvarili kar najzvestejšo iluzijo resničnosti9. Domači vodiči obiskovalcu radi povedo tudi za »goljufije«, ki jih je izvedla snemalna ekipa, da so prizori na filmu prepričljivejši10.Table mlajšim obiskovalcem omogočajo tudi, da sledijo pripovedi o otroškem filmskem liku Borisu - Orliču (identifikacija s tragično, a zmagovito izkušnjo), obenem pa vsaka postaja prinaša še kratko razlago posameznih filmskih elementov (npr. subjektivni in direktni pogled). Baska grapa s tematsko potjo Na svoji zemlji ni postala poligon za nekritično potrošnjo, pač pa nevsiljiva filmska učna pot, ki obiskovalca zapelje v spontano odkrivanje 9 Marcel Stefančlč, jr. v članku V srcu Evrope vzneseno komentira sugestivnost okolja: »Stiglic je Baško grapo pustil takšno, kot je. Pustil je, da seje film dobesedno sprijel z Baško grapo, ali bolje rečeno - pustil je, da se je začela sama Baška grapa obnašati kot film. V nekem smislu je torej pustil, da je film začela režlrati Baska grapa.« Revija Mladina, 5.10. 2013. Spletna povezava: . 10 Nad tem se v istem članku navdušuje tudi Marcel Štefančič, jr. tanke meje med fikcijo in tukajšnjostjo. Tematske poti torej z bolj ali manj diskretnimi in premišljenimi sredstvi v naselja in pokrajino vpisujejo vsebine, ki bi popotniku ostale skrite. Podobno velja za predmet na muzejski razstavi, ki za obiskovalca navadno oživi šele, ko mu je ta sposoben pripisati pomen.Tudi snovalci tematskih poti se borijo za obiskovalčevo pozornost in ga želijo privabiti ter nato zadržati »na kraju samem«. Obstaja nevarnost, da počasi ne bomo več znali odkrivati sveta brez tovrstnih pomagal, ki nam, potrošnikom, pomagajo izbirati med to ali ono dolino, to ali ono »zgodbo«. Flaneurjem se slabo piše. In vendar v Baški grapi poteka proces, ki skozi medij tematske poti zadržanemu popotniku daje vedeti, da je dobrodošel in da se sme z izgovorom, da je prišel pogledat prizorišča prvega slovenskega celovečerca, sprehajati po ozkih uličicah, čez zasebna dvorišča, poklepetati z domačini in občudovati njihove hiše in rože. Onkraj te idile pa je pred upravljavci tematske poti zahtevna naloga - kako v programski ponudbi tudi v bodoče ohraniti osredotočenost na snemanje filma Na svoji zemlji v Baški grapi. Kako posredovati njegov pomen obiskovalcem, ki ga ne poznajo (teh bo vedno več), ne da bi filmsko pripoved, scene in like pri tem stereoti pizirali11. Projekt je strokovno zasnovan in temelji na dobro preučeni zgodovini produkcije te, za nacionalno kinematografijo ključne filmske umetnine. Bogato arhivsko in dokumentarno gradivo (iz številnih javnih in zasebnih virov) je obiskovalcem že sedaj dostopno na več načinov (tematska soba v Domu krajanov z medijsko točko in razstavo12, možnost ogleda filma v že omenjeni okrepčevalnici, informativna zloženka z zemljevidom poti in odlično spletno mesto z arhivskimi posnetki). Zdi se mi, da je moč projekta v tem, da pri produkciji dediščine izhaja iz udejstvovanja več generacij domačinov in da goji spoštljivo navezo z ustvarjalci filma (in njihovimi dediči), ki se še vedno radi vračajo v Baško grapo. Članek je nastal po ogledu tematske poti v okviru doktorskega študija heritologlje na FF UL. Za pregled besedila in pomoč pri virih se avtorica zahvaljuje NadjiValentinčič Furlan. 11 Prim. uprizarjanje scen iz filma Tistega lepega dne v Podnanosu (glej prispevek Katje Željan v časopisu Delo, 22.6. 2012, spletni vir: , ali Vandotove like, »zaposlene« v kranjskogorski Kekčevi deželi. 12 Razstavo Na svoji zemlji - 60 let kasneje je leta 200S pripravil Tolminski muzej, po gostovanju v Ilirski Bistrici in Piranu pa seje ustalila na Grahovem pri Bači. Spletna povezava: .