beit offcntltctjen Skuten ftttb mtr bte »otgef^ties bentttp mtt bem ©tantpel bed @$ufl>uc|ier»a3etlaged »er= fc^etten ŠBitdjer ju »ertoettben, auc§ biirfett btefe Sitdjer «i$t gegen $o$eve $13 fcte auf fcem Sitelblatte attgegebettett ^teife »erfauft tuerbcn. V’ ozhitnih fholah Te je le sapovedaillll S 1’htempelnam saloge fholfkib bukev sasnamvanih bukev poflushiti; tudi fe ne fmejo te bukve tlrasllj i . kakor je v’ pcrvim liftii nasnanjcuo. prodajati. Kleine Erzählungen z u m Gebrauche für Landschulen in den kaiserl. kömgl. Staaten. -'s Mit Seiner kaiserl. königl. apost. Majestät allergnädigster Druckfreyheit. Wien. Zm Verlage der k. k. Schulbücher - Verschleiß -- Admi¬ nistration bey St. Anna in der Johannis - Gasse. 1847. Kratke 1 » O V E ,S s a S H O L E n a D E S H E L »■ zel. k ral, dershavah. S’ pregnadlivim perpufhenjam zefarfke kralovlke apoftolfke 4 Svetlofti. UT a Hun a ji. V’ salogi zef. kralj, bukvarnize sa fiiolfke bukve per. fv. Ani v’ Janesovili ulizah. 1847 . T K I I7571L Kleine Erzählungen. 1. Gänschen bath die^Nutter, daß sie ihn die Schule besuchen lasse. Die Mutter sagte: „Du bist noch ein Kind, und kannst nicht ruhig seyn; in der Schule mußt du ruhig sitzen, und immer Acht geben auf das, was der Herr Lehrer zeiget." Häns¬ chen versprach, er wolle es thun. Das gefiel der Mutter. Sie kaufte ihm ein Täfelchen. Da freu¬ te sich Hänschen, daß er in die Schule gehen durfte. 2. Als Hänschen das erste Mahl in die Schu¬ le kam, gefiel es ihm recht wohl. Der Herr Schul¬ lehrer war so freundlich, und die Kinder waren al¬ le so hübsch stille. Hänschen saß auch ganz ruhig, und merkte fleißig auf. Er lernte gleich das erste Mahl zwey Buchstaben kennen. Als er nach Hause kam, zeigte er sie dem Va¬ ter und der Mutter auf dem Täfelchen. Sie freuten sich, und sagten: „Kind, wenn du noch mehr so lernest, so haben wir dich recht lieb." Kratke p o v e i’ t !. v’ fholo hoditi piillili. Mati Jtb rekli: ,,Ti fi fhe otrok, ino ne morefh p er miri biti; v’ ITioli je treba tiho fedeti, ino na to pafko imeti, kar golpod vuzhenik kashejo.“ Jan- shek je to ftoriti oblubil. To fe je materi dopadlo. Oni lo mu tablizo kupili. Sda| fe je Janshek vefelil, de je v’ fholo hoditi fmel. 2. Kedar je Janshek pervokrat v 1 fho¬ lo prifhel, fe mu je prav dobro dopadlo. Golpod vuzhenik fo bili tako prijasni, ino otrozi vfi lepo per miri. Janshek je tudi prav pokojno ledel, ino svefto pollulhal. She pervokrat fe je navuzhil dve zherki posnati. * Kedar je domu prifhel, nji je na tab- lizi ozhetu ino materi pokasal. Ona fta fe vefelila, rekozh: „Otrok, ako fe bolh fhe na dalej tako vuzhil, te bova prav rada imela.“ .Storiti ali v z h i n i t i. Janshek ali lvanek .Shole ali fhkol a. anshek je mater profil, 6 3. Röschen ging auch in die Schule. Sie setzte sich stille an ihren Ort, und legte die Hän¬ de ruhig vor sich. Sie schaute sich nicht um, hör¬ te auch nichts von dem, was andere Kinder schwatzten. Sie sah bloß auf den Lehrer, und merkte auf das, was er sagte, oder an der Tafel zeigte. Wenn im Büchlein gelesen wurde, sah sie immer in sel¬ bes, wo sie darin wäre. Sobald der Lehrer sie bey dem Nahmen rief, konnte sie gleich fortfahren. Da lobte sie der Lehrer, daß sie so fleißig lernte. Er sagte es auch dem Herrn Pfarrer, damit sie et¬ was zu schenken bekäme. 4. Mathias war in der Schule ganz unruh¬ ig. Bald hatte er seine Hänve unter der Bank, und spielte mit etwas; bald schlenkerte und rausch¬ te er mit den Füßen: jetzt flüsterte er einem andern Knaben etwas ins Ohr, oder er sah sich um nach dem, was andere machten, und hörte, was sie schwatzten. Wenn ihn der Lehrer bep dem Lesen aufrief, wußte er nicht fort: oder wenn er ihn frag¬ te, konnte er nicht antworten. Da sagte der Leh¬ rer: Mathias, du daaerst mich! Wenn du eS so machest, so wirst du nichts lernen," 5. Simon kam einmahl in die Schule, und erzählte etwas von einem Vogelneste, das er gefun¬ den hatte. Die Kinder, die um ihn herum waren, 7 3. Rosika je tudi v* fholo hodila. Ona fe je tiho na fvojo mefto vfedla, ino roke mirno pred fe poloshila. Ona fe ni ogledo¬ vala, tudi ni na to pollufhala, kar lo drugi otrozi fhepetali. Ona je lamo na vuzheni- ka gledala, ino na to pafko imela, kar fo oni pravili, ali na tabli kasali. Kedar fe je v’ bukvizah bralo, je fkos v’ nje gledala, kjer bi v’ njih bila. Kako bersh lo njo vu- zhenik poklizali, je hitro vedila dalej brati. Tedaj lo njo vuznenik pohvalili, ker fe je tako pridno vuzhila. Oni fo to tudi gofpo- du farmefhtru povedali, de bi kak dar do¬ bila. . ■$&/ 4. Matizhek je v’ fholl, zelo nemiren bij, Sdaj je imel fvoje roke pod klopjo ino fe je s 1 kakol rezbjo igral; sdaj je s’ noga¬ mi pihal im> ropotal; sdaj je kakimu dru- gimu otroku kaj na vuho fhepetal, ali fe na to ogledoval, kar fo drugi delali, ino poflu- flial, kar fo fhepetali. Kedar fo ga vuzhe- nik per branji poklizali, ni vedel dalej; ali kedar fo ga prafhali, ni snal odgovoriti. Te¬ daj fo vuzhenik rekli: Matizhek, ti fe mi fmilifh! Zhe bofh tako delal, fe nizhefar ne bofh navuzhil.“ 5. ( Shimon je enkrat v’ fholo prifhel, ino od ptizhjiga gnesda, ki ga je bil naj- Ogledovati te ali osirati fe. Bukvize ali knishize. Brati ali fhteti. Kako bersh ali kako hitro. Matizhek ali Matja- shek. Prafhati ali pitati. 8 horchten ihm zu. Als sie der Lehrer darauf befrag¬ te, konnte weder Simon, noch eines der anderen Kinder etwa- antworten. Der Lehrer errieth gleich, wer daran Schuld war. Er sagte: „Simon! ich habe dich schon zweymahl ermahnet. Jetzt kann ich dich bey andern Kindern nicht mehr sitzen lassen. Setze dich neben hinaus auf jenen Stuhl." Wer nun in die Schule kam, sah ihn dort allein auf der Seite sitzen. Da schämte sich Simon. 6. Wenn Röschen aus der Schule nach Hau¬ se kam, wußte sie ihren Altern immer etwas auf- zusagcn, bald eine schöne Lehre, die sie vom Herrn Schullehrer gehört hatte, bald eine kleine Erzäh¬ lung. Ein anderes Mahl zeigte sie eine hübsche Schrift vor, oder eine Rechenaufgabe, die sie ge¬ macht hatte. Afters las sie eine Erzählung aus dem Schutbuche recht schön vor. Dieses verursachte ihren Altern viele Freude, sie erzeugten ihr auch viele Liebe dafür. ' i """" 7. Martin wurde einige Mahl von seiner Mutter befraget, was er in der Schule gelernet ha¬ be. Sie merkte bald, daß der Knabe nichts kann¬ te, und woran es fehle. Sie sagte: „Martin du machst mir keine Freude! Aber warte, du wirst bald zu mir kommen. 9 fhel, nekaj pravil. Otrozi okoli njega fo ga pofiufhali. Kedar fo nje vuzhenik potdm vprafhali, ni ( Shimon, ni en drug otrok kaj odgovoriti snal. Vuzhenik fo hitro vganili, kdo je na tem kriv bil. Oni fo rekli: c Shi- rnori! dvakrat fim te she opominul, sdaj te ne morem vezh pri drugih otrokih fedeti S uftiti. t Sedi le poleg vun na tihi ftol.“ Ldor koli je sdaj v’ fholo prifhel, ga je vidil na Hrani famiga fedeti. Tedaj le je ( Shi- mon framoval. 6. Kedar je Rosika is fhole domu prifhla, je fvojim Itarifham vfelej is glave kar povedati vedila, sdaj kak lep navuk,. kteriga je od gofpoda fholnika Ihlifhala; sdaj kako kratko povelt. Drugokrat je kako lepo pifanje pokasala, ali kak razhun, kteriga je napravila. Vezhkrat je kako povelt is fhol- fkih bukvi/, prav lepo naprejbrala. To je Itarifham veliko vefelje napravilo, sato pa so nji tudi mnogo lub&sen fkasali. T. Mati fo Martineke ene krati prafhali, kaj bi fe v’ fholi bil navuzhil. Oni fo kma- lo fposnali, de fantizh nizh ni snal, ino kej de mu manka. Oni fo rekli: „Martinek, ti mi ne na- redilh vefelja! Ali zhakaj, ti bolh fkoro k r .Sholnik ali fhkolnik. Kmalo ali fkoro, Mankati ali menkati. 10 Mid mich um etwa» bitten, dann will ich dir auch keine Freude machen. Wenn er dann unter der Z it um ein Brot, um einen Apfel, oder um so erwaS bath, schlug sie es ihm ab. Sie erlaubte ihm auch nicht, mit andern Kindern zu spielen. „Wer nicht lernet," sag¬ te sie, „darf auch nicht spielen " DaS Hat sie alle Mahl, so oft Martin auS ter Schule nichts auf- 8. Andreas kam oft zu spät '1«tvke Schule. Der Herr Schullehrer war immer schon mit einer oder der andern Lehre fertig, und konnte seinetwe¬ gen nrcht von vorn anfangen. Also versäumte An¬ dreas immer etwas. Dieses trug nun das ganze Jahr viel aus. A>S die Prüfung war, bestand er nicht gut. Der Visitator schaute in dem Fleiß- Verzeichnisse nach, worm der L.hrer alle Tage an- mcrket, nie die Kmver in die Schale kommen. Da sagte er vor Allen: „Sehet, liebe Leute! es ist kein Wunder, daß der Knabe nicht viel kann. Er ist, wie ich sehe, das Jahr hindurch bey fünfzig Mahl zu spät gekommen. Da hat er gar Vieles mrsäumt. 9. Veit, blieb öfters gar aus der Schule weg. Seine Altern ließen ihn das HauS hükhen, li meni prifhel, ino me sa kaj profil, tedaj tudi jes tebi ne bom vefelja napravila.* 4 Zhe je potem sa kruh, sa jabelko, ali sa kar takiga profil, fo mu odrekli. Tudi mu nifo dovolili, s’ drugimi otroki igrati. ,,Kdor fe ne vuzhi/* fo rekli, „tudi ne fme igrati.* 4 To fo oni vfakokrat ftorili, kolikorkrat Mar- tinek is fhole nizh ni povedati vedil. 8. Andrejzhek je doftikrat preposno v’ lholo prifhel. Gofpod vuzhenik fo vlelej en ali drug navuk she dokonzhali, ino nifo mogli savolo njega od fpredej sazheti. Te¬ daj je Andrejzhek vfelej kaj samudil. To je fkos zelo leto dofti sneflo. Kedar je fho- larfka fkufhnja bila, ni dobro obftal. 4 Sho- larfki gofpod obifkavez fo pregledali sa- snamftvo Iholarfke pridnofti, kamor vuzhe- nik vfak den sasnamnjajo, kako pridno otro- zi v’ lholo pridejo. Tedaj fo vprizho vfeh rekli.: „Glejte, luni ludje! ni zhuda, de ta otrok dofti ne sna. On je, kakor tu vidim, v’ leti okoli petdefetkrat preposno prifhel. S’ tem je prav dofti samudil.** 9. Videk je vezhkrat zelo is fhole oftal. Njegovi ftarfhi fo ga doma puftili, de bi na Jes ali jas, jeft. Andrejzhek ali Andra- 1 h e k. D o It i ali veliko, mnogo. 12 oder das Kind warten. Bald brauchten sie ihn, da- Vieh auf die Weide zu treiben, oder auf das Feld etwas nachzutragen; bald zu Hause Rüben zu hac¬ ken, und andere dergleichen Kleinigkeiten zu besor¬ gen. Oft ging der Knabe, wenn sie ihn auch in die Schule schickten, doch nicht dahin. Der Schulleh¬ rer fuhr indessen mit andern Kindern fort. Wen« nun Veit wieder erschien, so zeigte es sich, daß er viel versäumt habe. Also kam er immer auf die letz¬ te Bank, und weil er selbst merkte, daß er nicht so gut lernen konnte, wie andere Kinder, so verlor er vollends alle Lust. 10. Die Mutter wollte Röschen auch einige Tage zu Hause behalten, damit sie ihr bep den häus¬ lichen Verrichtungen an die Hand ginge. Da wur¬ de Röschen traurig, und fing fast zu weinen an. „Der Herr Schullehrer," sagte sie, „fährt indessen mit andern Kindern weiter fort: ich versäume, waS er sie lehret, und bleibe zurück." Sie faßte die lie¬ be Mutter bey der Hand, und sprach: Ich bit¬ te, lasset mich gehens Wenn ich aus der Schule komme, will ich euch gewiß recht fleißig helfen." Die Mutter antwortete^ganz freundlich: „Ja mein Kind, geh nur! Weil du so gerne lernest, werde ich dich mit der Zeit auch besser brauchen können. Dann wirst du mir alles einbringen." 15 dom pasil, ali dete varval. Sdaj fo mu vka- sali, shivino ua pafho gnali, ali na polje sa drugimi kar nefti; sdaj doma repo lekati, ino druge take male dela ofkerbeti. Dofti- krat fantizh ni v’ fholo fhel, ahe fo ga tu¬ di v’ njo pollali. .Sholnik fo fe tezliaf s’ drugimi otroki dalej vuzhili. Kedar fe ja Videk sopet v’ fholi prikasal, je bilo po¬ gnati, de je bil veliko samudil. Tako je on vfelej na sadnjo klop prifhel, ino libr je fam fposnal, de fe ne more tako dobro, ka¬ kor drugi otrozi, vuzhiti, je zelo vfe vefelje sgubil. 10. Mati fo Rosiko tudi hoteli een dni doma obdershati, de bi jim pri domazhih opravilah pomagala. Na to je Rosika sha- loftna poftala, ino fe fkoro jokati sazhela. „Gofpod vuzhenik,“ je rekla, „tezhal’ druge otroke dalej vuzhijo: jes to samudim, kar nje vuzhijo, ino saltanem. Ona je lubo ma¬ ter sa roko prijela, rekozh: ,,Profim vaf, puftile me iti! Kedar is fhole pridem, vam sa ref hozhem prav fkerbno pomagati.“ Ma¬ ti fo prav perjasno odgovorili: „Moj otrok, le idi! Ker fe tako rada vuzhifh, mi bofh s' zhafam k’ vezhi pomozbi biti samogla. Tedaj mi bofh vfe samujeno dollavila.“ Dom ali hram, hi f h a. V k a s a t i ali vele¬ ti, sap o ve dati. Sopet ali fpet, d r u- g o z h. 14 11. Als Hänschen das Nahmenbüchlein be¬ kam, gab er Acht, daß er es nicht verderbte. Er wusch sich vor der Schule fleißig die Hände. Er netzte die Finger nicht mit Speichel, wenn er ein Blatt um schlagen wollte. Er zerkrümmle und zer¬ rieb die Blätter nicht so, wie andere Kinder. Er bog niemcchls die Ecke des Blattes um, die Seite anzumcrken, sondern legte ein Merkzeichen von Pa¬ pier hinein. Über ein Jahr, da schon alle Kinder ihre Büchlein zerrissen hatten, war das seinigc noch wie neu. Der Herr Lehrer zeigte es bey der Prü¬ fung öffentlich vor. Da sahen alle Leute auf Häns¬ chen, und der Herr Visitator, der Herr Pfarrer und alle Leute lobte» ihn. 12. Johann hatte in der Schule seinen Platz gleich hinter Philipp. Er war sonst ein guter Kna¬ be. Aber als er anfing zu schreiben, war er un¬ geschickt. Er tunkte die Feder zu tief ein, und spritzte dann die Tinte, anstatt in das Tintenfaß, auf Philipps Rock aus. Der Schullehrer hatte doch vorher alle Kinder deßwegen gewarnet. Als Philipp nach Hause kam, sah sein Vater die schwar¬ zen Flecke. Er fragte seinen Sohn, wer in der Schule hinter ihm gesessen sey. Er wurde dann über Johann sehr ungehalten, und cs fehlte nicht viel, daß er hingegangen wäre, um sich bey dessen Altern, oder bey dem Herrn Schullehrer zu beschwe¬ ren. So hätte Johann großen Verdruß gehabt» • ' 15 11. Redar je Janshek abezčdne buk¬ vize dobil, je pafko imel, de bi jih ne po¬ gubil. On ii je pred fholoj roke fnashno vinil. On ni oflinil perila, kedar je v* buk vizah lili oberniti hotel. On ni v’ bukvah liftov tako sgerbazhil, kakor drugi otrozi. On na lilteh nikol ni konzov pervihal, de bi Hran sasnamnjal: temu/.h je snamenje is papira vmef poloshil. Zhres eno leto, ke¬ dar fo she vn olrozi tvoje bukvize bili ras- tergali, fo njegove lhe kanor nove bile. Go- fpod vuzhenik fo te kuishize pri fholarfki fkufhnji ozhitno naprej pokasali. Vli ludje fo tedaj na Jansheka gledali, ino fholarfki gofpod obifkavez, gofpod farmelhter ino vli ludje fo ga hvalili. 12. Janes je v’ fholi ravno sa Filipam fedel. On je fi/.er dober otrok bil. Ali ke¬ dar je pilati sa/.hel, je bil neroden. On je pero pregloboko namakal, ino potem tinto, nameito v’ tintnik, na Filipovo fuknjo fhkro- pil. 4 Shoinik fo she poprej vfe otroke opo¬ minjali. Redar je Filip domu prifhel, fo njegov ozha zherne pike sagledali. Oni fo fvojiga fina prafhali, kdo bi v’ fholi sa njim fedel. Na to fo fe nad Janesam slo hudobovali, ino ni veliko menkalo, de bi fe bili pertoshili k’ njegovim ftarifham , ali Kuishize ali bukvize. Janes ali Joanes, Ivan. Neroden ali n ep ri klad e n. I* e- roali pitek. Tintnik ali tintnjak. 16 13. Fränzchen kam zur Mutter in den Gar¬ ten gleich hinter dem Hause. Sie grub emsig mit der Schaufel die Erde auf, um etwas hinein zu säen. Indem es schon hübsch warm war, so sum- seten die Bienen recht stark. Das gefiel Fränzchen; er ging näher zum Bienenhause hin. Die Mut¬ ter rief ihm: „Bleib weg." Aber er wollte recht sehen, wie die Bienchen aus- und einflögen. Er blieb nur eine kleine Weile stehen. Jetzt that er auf einmahl einen lauten Schrey, und lief davon. WaS war ihm? — Als ihm die Mutter den Stachel heraus nahm, sagte sie: Meinte ich es nicht gut mit dir, daß ich dich wcgblciben hieß?" 14. Die Kuh hatte gekalbet. Da ging Es¬ chen mit der Mutter in den Stall, das Kälbchen zu sehen. Sie wollte gleich vor Freuden hingehen, um es mit der Hand zu streicheln. Die Mutter sagte: „Geh hinten weg.'" Kaum hatte fie das ge¬ sagt, so schlug die Kuh mit dem Fuße gewaltig aus. War es nicht gut, daß die Mutter Eschen gewarnt hatte? Sie hätte sonst können erschlagen werden. „Sich," sagte die Mutter, „daS Bieh ver¬ steht eS nicht, daß du das Kälbchen lieb haben willst. Die Kuh wehret, damit du ihm nichts zu leid thust." 17 k’ gofpodu vuzheniku. Tako bi bil Janes veliko samero imel. 13. Franzhek je v’ vert ravno sa hra- mam k’ materi priihel. Oni lo perlt s’ lo- patoj fkerbno prekapali, de bi kaj vfejali. Ker je she prezej toplo bilo , fo pzhele slo bernele. To fe je Franzheku dopadlo; on je blishej pzhelnjaka fhel. Mati fo mu pravili: „Ne hodi ta!“ Ali on je hotel prav viditi, kako bi pzhele vun ino noter letale. On je le kratek zlial poltal, Sdaj je naglo na vef glaf sakrizhal, ino odbeshal. Kaj mu je bi¬ lo? — Kadar fo mu mati shelo vunpoteg- nili, fo rekli: „Kaj ti nifim dobro hotela, ki fim ti od dalezh oftati velela? 14. Krava je telila. Evika je s’ materjoj fhla v’ Ihtalo teleta gledat. Ona je od ve- lelja hotela prezej priftopiti, de bi ga s’ ro- koj pogladila. Mati fo rekli: „Prozh vsadi?“ Komej fo to isrekli, je krava filno s’ nogoj berlnila. Ali ni dobro bilo, de fo mati Evi- ko. opomenili ? Ona bi bila lizer snala vbita biti. „Glej,“ fo mati rekli, ,,shivinzhe ne saftopi, de ti tele radovati hozhefh. Krava brani, de mu nizh shaliga ne ftorifh/ 4 Vert ali ograd, vertograd. Hram ali dom, hirha. P z h el a ali bezhela. Ber¬ il e ti ali brenzhati, buzhati. S h čl o ali s h a 1 e z. 4 S h t a 1 a ali hlev. SI. ©rjafl. f. Sanbftp. fctfd). trinb. S 18 15. Die Mutter brachte Milchbrey auf den Tisch. Peter war ein Liebhaber von dieser Spei» se; er fuhr gleich mit dem Löffel hinein. Die Mutter sagte: „Warte, der Brep ist heiß!" Er achtete nicht darauf, fuhr hastig damit in den Mund, und schluckte den Brey gierig hinunter. Da ward er plötzlich rolh im Gesichte, und sprang vom Ti¬ sche auf. Was fehlte ihm? Der Brey brannte ihn im Magen. Er vermochte jetzt keinen Bissen mehr zu essen, und wurde recht krank darauf. „Schau," sagte die Mutter, „warum warnte ich dich? Ich wollte, daß du dich nicht brennen solltest. Warte ein anderes Mahl, bis die Speise etwas abge- kühlet ist. Heiß essen ist nicht gesund." 16. In Philipp'S Garten war ein schöner Baum, der voll Birnen hing; sie waren aber noch nicht z itig. Philipp fragte immer: „Wann werden denn die Binnen reif?" — „Warte nur," antwortete der Vater, „wenn sie reif sind, wirst du welch? bekom¬ men." Einmahl, als der Vater auf das Feld zur Arbeit ging, schlüpfte Philipp durch den Zaun in den Garten. Wie freute er sich, daß so viele Bir¬ nen herumlazen! Er steckte sich die Taschen voll, und aß eine um die andere heraus. Er fühlte aber bald heftiges Bauchweh, und wurde sehr krank. Der Vater ließ den Bader kommen. Es war schon zu spät. Philipp mußte sterben. Warum hat er seinem guten Vater nicht gefolgt! 19 15. Mati fo mlezhno kafho na miso pri- nefli. Peter je to jed pofebno rad irnel, ino s 1 shlizoj prezej po nje fegnil. Mati fo rekli: „Pozhakaj, kalha je vrozha!“ On sa to ni maral, te hitro v’ vufta sanefel, in kafho fa- mogoltno posherl. Nato je v’ oblizhji naglo rudezh poftal, ino od mise skozhil. Kaj ma je bilo? Kafha ga je v’shelodzi shgala. Sdaj ni trohe vezh jelti mogel, ino je nato slo sbo- lel. „Glej,“ fo mati rekli, sakaj fim te opo- menila? Jes fim hotela, de bi fe ne oshgal. Pozhakaj drugokrat, naj fe jed ohladi. Vrozhe jefti ni sdravo.“ 10. V’ Filipovimu ogradi je bilo lepo drevo, drevo grulhek, ktere pa fhe nifo srele bile. Filip je fkos prafhal. „Kda pa bodo grufhke srele ?“ „Le pozhakaj,“ fo ozhe od¬ govorili, ,,kedar bodo srele, bolh jih dobil.“ Enkrat, kedar fo ozhe na polje na delo odifhli, je Filip fkos plot v’ ograd fmegnil. Kako fe je on vefelil, de je tako dofti grufhek okoli le- shalo! On fi je shepe polne nadeval, ino eno sa drugoj jedel. Ali v’ kratkim je filno sajeda- vizo v’ trebuhi obzhutil, ino je slo sbolel. Ozhe fo dali sdravnika priti. Preposno je bilo. Fi¬ lip je mogel vmreti. Sakaj fvojimu dobrimu ozhetu ni bil pokoren! Prezej ali kzhafi. Shgati alipezhi. Vrozh ali shgezh. Ograd ali vert. Shep ali varshet. Sajedaviza ali grisenje, gri- s h a. Trebuh ali vamp. S d r a v n i k ali vrazhitel, vrazhnik, padar. S 2 20 17. Stephan stieg gern da und dort hinauf, halv auf ein Paar Stühle, die er über einander stillte; jetzt auf ein Gesims, bald kletterte er eine Leiter hinan, oder auf einen Baum hinauf. „Wenn ich dabcp bin," sagte der Vater, „kannst du man¬ ches Mabl so etwas thun, aber allein nicht." So oft der Vater dabep war, gab er auf ihn Acht, daß er es nicht ungeschickt machte. Aber Stephan dachte: Kann ich es bey dem Vater thun, warum nicht such allein? Er kletterte einmahl an der al¬ ten Hofmauer hinauf. Der Stein, an dem er sich halten wollte, riß los, er stürzte herab, und brach sich das Genick. Wäre ihm das begegnet, wenn er seinem Water gefolgt hätte? 18. Der kleine Andre ging gern zum Was¬ ser hinaus, und oft an den Ziehbrunnen, der sehr tief war. Der Vater warnte ibn einige Mahle: „Geh mir nicht mehr allein zum Wasser, oder an den Brunnen!" Warum denn nicht? Andre hatte ein großes Vergnügen, wenn er so den Eimer an der Kette Heraufziehen, und dann hinabfallen lassen konnte, daß es ein rechtes Ge¬ räusch gab. Einmahl zog er wi.der den schweren Eimer herauf, er schnappte über, stürzte mit hin¬ ab, und kam jämmerlich um. Hätte er der Warnung seines lieben Vater- nicht folgen sollen? 19. Thoma- wurde von seinen Älter« oft 21 17. Shtefan je tu ino tam rad g or plesal, sdaj na dva ftola, ktera je eniga verh drugima poftavil, sdaj na kake fvifla, sdaj na kako lelt- vizo, ali na drevo. „Zhe lim jes per tebi,“ fo ozhe rekli, ,,snafh nekokrat kaj takiga ftoriti, ali fam ne fmefh.“ Kolikorkr&t fo ozhe po¬ leg bili, fo na njega pasili, de ni kaj nerod- niga fpozhel. Shtefan pa fi je miflil: Zhe fmem vprizho ozheta to vzhiniti, sakaj ne tudi fam? On je enkrat na ftar dvorifhni sid plesal. Ka¬ men, sa ktdriga fe je dershati hotel, fe je od- meknil; on fe je prekuznil, ino fi satilnjak slomil. Bi fe mu to tudi bilo pergodilo, ako bi bil fvojimu ozhetu pokoren bil ? 18 Andrej/,hek je rad k’ vodi hodil, do- ftikrat tudi k’ ftudenzu, kteri je slo globok bil. Ozhe fo ga ene krati opominjali: „Ne hodi mi vezh fam k’ vodi, ali k’ ftudenzu!“ Sakaj pa ne? Andrejzhek je imel veliko ve- felje, kedar je v6drizo na lanzi gor vlazhil, ino dol fpufhal, de je velik ropot vftal. En¬ krat je fpet teshko vedrizo gor vlekel; on fe je fprevihnil, fe prekuznil, ino shaloftno konza ušel. Ali bi le on ne bil imel po opominu fvojiga lubiga ozheta dershati? 19. Tomasha fo njegovi ltarifhi dofti- Leftviza ali lojtra. ,S t u d e n z ali shtir- na, slepili, Lanez ali ketina. 22 gewarnet, er solle kurz vor Tische nicht essen. Er ließ es doch nicht. Einmahl hatte er sich den Ma¬ gen voll mit Brot angestopfet. Als er darauf zu Tische ging, wollte ihm die Suppe nicht schmecken. Woher kam das? Jetzt aber brachte die Mutter eine große Schuss l Sterz. DaS war sein Leib- essen. Er aß viel davon. Der Sterz war warm und feit. Er bekam Durst, und trank gleich Wasser dar¬ auf. WaS geschah? Er klagte bald üb«r Kopf¬ schmerzen, und bekam ein sehr böseS Magenfiebcr, woran er lange Zeit krank lag. 20. Als es mit Thomas wieder besser wur¬ de, fing eS ihn an, recht stark za hungern. Er ver¬ langte immer zu essen. Die Mutter warnte ihn: „Mein Kind, iß nur nicht zu viel, tu möchtest wieder krank werden!" Weil er aber so sehr bath, gab ihm vie Mutter nach. Sie brachte ihm ein Echüffelchen geschnittener Nud"ln mit Schmalz be¬ gossen. Diese, dachte sie, find recht leicht, davon darf er ohne Gefahr essen Allein die Nudeln find für einen Kranken zu fett. Thomas aß nicht viel davon, dennoch ward ihm gleich übel. Er fiel in seine Krankheit zurück. Sie war weit schlimmer, als vorher, und Thomas mußte sterben. 21. Wenn Donat sich bep dem Ballspiele, oder sonst recht warm gelaufen hatte, so bekam er Durst, und ging zu tunken. Der Vater warnte 23 krat opominjali, de bi kratko pred občdam ne fmeljefti. On je tegavender ni opuftil. Enkrat fi je shelodez s’ kruham zelo napolnil. Kedar je potčm k’ obedu Ihel, mu shupa ni hotela difhati. Odkod to? Na to fo mati veliko fkle- do shgankov prinefli. To je bilo njegova naj lubejfha jed. On je od nje dofti jedel. Shgan- ki fo bili vrozhi ino rnaltni. Njega je shejalo, ino fe je hitro vode napil. Raj fe je sgodilo? V’ kratkim fe je toshil, de ga glava boli; on 1 ’e slo hudo shelodezhno trefhliko dobil, v’ :teri je dolgo bolen leshal. 20. Kedar fe je Tomashu bolifhati sazhe- lo, je mozhno gladoval. Onjesmiraj jefti ime¬ ti hotel. Mati fo ga opominjali; „Moj otrok, le ne jej prevezh, ti bi sopet sboleti vtegnil!“ Ali ker je tako filno profil, fo mu mati odje- njali. Oni fo mu fkledizo s’ maflam politih re- sanzov prinefli. Resanzi, fo fi mati miflili, fo prav rahli, jih fme bres nevarnofti jefti. Ali taki resanzi fo sa bolenika preinaftni. Tomash jih ni veliko jedel, ino vender mu je prezej hudo bilo. On je v’ fvojo bolesen nasaj padel. Ta je bila lhe veliko hujfha, kakor poprej, ino Tomash je mogel vmreti. 21. Kedar fe je Donat per igri s’ shogoj, ali pri drugim dirjanji prav rasvrozhil, ga je shejalo, ino on je pit fhel. Ozhe fo ga ene Shupa ali juha. Shganki ali shganzi. Tre- ihlika ali mersliza. Rasvrozhiti se ali raspotiti se. 24 ihn einige Mahl, daS sey sehr ungesund, er solle es ja nicht mehr Lhun. Aber Donat achtete nicht darauf. Er ging einmahl wieder ganz im Schwei¬ ße zum Brunnen hin, und that einen kalten Trunk. Er fühlte gleich, daß es ihm auf der Brust nicht gut war. Er kriegte einen Husten, der nach und nach immer stärker wurde. Allmählig warf er einen cckclhaften und stinkenden Speichel aus. DaS war aus der Lunge, die ihm innerlich faulte. Wis¬ set ihr, wie diese Krankheit heißt? Donat dauerte eS noch bis auf den Herbst auS; da die Blätter von den Bäumen fielen, da starb er an dec Lungensucht. Hätte er auf die Warnung seines Vaters geach¬ tet, so lebete er noch. 22. Gretchen trug das Kind immer gern auf dem einen Arme. Die Mutter verwies cS -ihr: „Trage doch daS Kind nicht zu oft, es wird dir zu schwer! Und wenn du es bisweilen trägst, so wechs¬ le auf dem einen unv dem andern Arm ab." Gret¬ chen folgte nicht. Aber waS geschah ihr? Allmäh¬ lich wuchs sie auf der einen Seite aus. Die Mut¬ ter ward dieses spät gewahr. Sic hing sie rück¬ lings an die Thür auf, und versuchte andere sol¬ che Mittel, die nichts nützten. Gretchen wurde immer buckliger. Sie bereuete es nachher oft: „Die Mutter hat mich so treulich gewarnet," dachte sie; „ach, hätte ich ihr dcch gefolget!" 25 krati opominjali, de je to prav nesdravo, ino de tega ne fine vezh v/, hi ni ti. Ali Donat, sa to ni maral. On je pa le enkrat vef poten k’ ltu- denzu fhel, ino fe mersle vode napil. On je hitro obzhutil, de mu v’ perlah ni dobro bilo. On je dobil kalhel, kateri je fzhafama smiraj linjfhi naftajal. On je pozhafi gerde ino fmerd- live fline isplnvati sazhel. Te lo bile od pluzh, ktere fo snotraj gnilile. Je vi včfte, kako fe ta bolesen imenuje? Donat Ihe je do jefeni Iterpel; kedar je liflie is drevja padalo, je vmerl na fufhizi, Ako bi on bil sa opomin fvojiga ozheta maral, bi fhe sdaj shivel. 22. Jerika je dete rada fkos na eni ro¬ ki nofila. Mati lo jo fvarili: „Ne nofi otro¬ ka tolikokrat, ti bo preteshek! Ino zhe ga vzhafi nofifh, ga predeni is ene roke na dru¬ go." Jerika ni bila pokorna. Pa kaj fe je nji S argodilo ? Szhafama je v’ en kraj sraftila. loti fo to preposno savarili. Oni fo njo s’ herbtain na dveri obefili, ino druge take pri- pomozhi fkufhavali, katere nizh nifo poma¬ gale. J6rika je zhe dalje bolj gerbava nafta- jala. To nji je potem doftikrat shal bilo. Ona li je farna pri febi miflila: „Mati fo mene tako fkerbno opominjali, ah, de bi jes le bila sa befedo marala!" .Sline ali hrakel. .Svariti ali pokregati Savarati ali fposnati. 26 23. Augustin war gern bey Veit auf der Gasse. Die Mutter warnte ihn: „Ich sehe eS nicht gern, daß du mit diesem Knaben umgehst. Hänschen gefällt mir besser, der ist auch recht brav." Aber Augustin ging immer wieder zu Veit, da lernte er nichts Gutes. Einmahl verleitete ihn Veit, daß sie in des Nachbars Garten stiegen, um Obst zu stehlen. Sie wurden beyde erwischt. Wie meint ihr, daß es ihnen ging? Und wel¬ che Schande das für sie im ganzen Dorfe war? Der Herr Pfarrer sagte zum Schullehrer: „DaS hätte ich doch von Augustin nicht geglaubt; er war sonst so brav!" Aber woher kam eS, daß er so verdorben wurde? — 24. Florian that immer etwas, worüber ihn seine Altern warnen mußten. Da hieß eS: Geh von der Thür weg, eS möchte Jemand, schnell herein kommen! Spiele doch nicht mit dem Lich¬ te! Nimm das Messer nicht, eö ist scharf! Stei¬ ge nicht da hinauf! Gib Acht, cs ist eine Grube hinter dir! Bleibe von der Straße, es fahren beständig Wägen! Dieses verdroß Florian, daß er immer so gemahnet wurde. Aber was hätte ihm nicht begegnen können? Meinten cs die Al¬ tern nicht recht gut mit ihm? Kinder, sollte eS euch nicht erfreuen, daß eure Älrern immer so auf euch Acht g"ben, und solche Sachen verlie- tpen, wodurch ihr oft recht unglücklich werden könntet? 27 23. Augufhtin je s’ Videkarn rad na veli bil. Mati Ib ga fvarili: „Jes ne vidim rada, de fe s’ tem fantam tovarlhifh. Janshek fe meni bolj dopade, on je tudi prav priden.“ Ali Augufhtin fhe je smiraj k* Videku hodil, kjer fe nizh dobriga ni navuzhil. Enkrat ga je Vi- dek napelal, de fta v’ fofedov ograd slesila, fadja kraft. Oba fta bila per tem sgrablena. Kaj Ultimate, kako fe je njima tedaj godilo? ino v’ kako framoto fta v’ zeli vefi prifhla? Gofpod farmefhter fo k’ fholniku rekli: „Kaj takiga biješ ne bil od Augufhtina miflil; o» je lizer tako priden bil!* 4 Ali odkod je to prifhlo, de je tako pogublen bil ? 24. Florianek je smiraj kaj takiga pozhel r de fo ga ftarifhi fvariti mogli. Tu fo veleva¬ li : Bbshi od dveri, bi vtegnil kdo naglo noter priti! Ne igraj le s’ luzhjo! Ne fegaj po nosh r je ojfter! Ne hodi ta gor! Vari fe, sa teboj je jama! Oftani od zefte, vosovi smiraj grejo! Florianeku je to merselo, de je bil vedno ta¬ ko opominjan. Ali kaj bi fe mu bilo lehko snalo pergoditi? Ali ftarifhi nifo sa njega prav dobro mifliii? Otrozi, kaj vas to nima rasveleliti, de valhi ftarifhi na vaf smiraj pa- fko imajo, ino vam take rezhi prepovedava- jo, ffcos ktere bi vi vtegnili doftikrat prav nefrezhni biti ? Na vefi, ali v’ mestah: na vulizi. Tovar- fliiti se ali pajdafhiti se. ^variti ali k r e g a t i. Vedno ali p r e v e u o, f k o s, smiraj. 28 25. Sagte die Mutter zu Annen: Geh, khuc mir das over jenes; so that sie cs gleich. Schickte die Mutter sie um etwas, so ging sie hurtig und kam bald müder. Die Ältern durf¬ ten nur winken, wenn sie etwas nicht haben woll¬ ten, so ließ Anna eS bleiben. Ihr Bruder Mar¬ tin war nicht so. Untersagte ihm der Vater et¬ was, so war ihm das nicht recht. Hieß ihn die Mutter etwas thun, oder hohlen, so machte er ein saures Gesicht; er ging langsam fort, und kam spät wieder. Wem, meinet ihr, ging es bes¬ ser bcy den Ältern, Martin oder Annen? Was mag jenem oft widerfahren seyn, wenn er nicht folgen wollte? Kinder, was wollet ihr thun, da¬ mit eure Ältern immer recht freundlich bleiben, und ihr es gut bep ihnen habet? 26. /,Barthel," sagte der Vater, //geh zum Schmid: Ich lasse ihn grüßen, und fragen, ob er unser Pfwd beschlagen könne? Geh hernach in die Mühle, ob wir nicht- zum Mahlen schic¬ ken dürfen." Barthel stellte sich an, als ob er nicht gern ginge. Gleich sprang sein kleinerer Bruder auf: //Lieber Vater, lasset mich für ihn gehen; ich will alles recht hübsch ausrichten." Er nahm dann sein Käppchen, und ging munter fort. Da er bald wieder zurück kam, erzählte er, wie er seine Bothschaft ausgerichtet, was der Schmid geantwortet, und was der Müllermeister gesagt 2 » 25. Zhe Ib mati k’ Anzhiki rekli: Pojdi, ftori mi to ali tifto, je hitro ftorila. Zhe loja mati po kaj poflali, je vurno fhla ino fkora nasaj prilhla. Zhe fo ftarifhi le kimnili, ke- dar njim kaj ni prav bilo, je Anzhika tifto mftila. Njeni brat Martinek ni bil tak. Zhe 'o mu ozne kaj prepovedali, mu ni prav bi- o. Zhe fo mu mati kaj ftoriti veleli, ali po- taj iti, fe je kiflo dershal, je pozhafi odifhel, ino posno prifhel. Kaj fhtimate, komu je pri ftarifhih boljfhe bilo, Martineku ali Anzhiki? Kaj fe je Martineku doftikrat shodila, kedar ni hotel pokoren biti? Olrozi, kaj hozhete vi ftoriti, de vafhi ftarilhi fkos prav prijasni oftanejo, ino vi pri njih prav dobro imate ? 26. „Arriejzhek,“ fo ozhe rekli, ,,idi k y kovazhu; jes ga dam posdraviti, ino popra- fhati, ali vtegne nafhe konje podkovati? Po¬ tem idi k’ mlini, jeli fmemo kaj v’ mlin po- llati.“ Arnejzhek fe je dershal, kakor de bi nerad fhel. Bersh je njegov menjfhi brat fkozhil: „Lubi ozhe, naj jes namefto njega grem , jes bom vfe jvrav lepo opravil.“ Po¬ tem je vsel fvojo kapizo, ino vefel odifheF. Kedar je kmalo nasaj prifhel, je povedal, kako je fvoje narozhilo opravil, kaj je ko- vazh odgovoril, ino kaj je mlinar rekel. V mlin po fiati ali na m le nje p o fiati. Kmalo ali hitro, kzhafi. 20 Habe. Der Vater lobte ihn: „Du hast eS gut gemacht!" 27. Wenn die Mutter um etwas fragte, so lief Hänschen den Augenblick, es aufzusuchen. Over wenn der Vater um etwas schicken wollte, oder was anders zu thun war; so war Hänschen -immer der erste, der ging, oder es verrichtete. Es war ihm nur eine Freuve, zu thun, was die lieben Altern verlangten. Er galt auch alles bey ihnen. Wenn die andern Geschwister ost ausge- schmähet wurden, so waren die Altern immer feeunrlich gegen ihn. Kinder, wünschet ihr das nicht auch? Ey, so suchet euern Altern eben so zu gefallen, wie Hänschen! 28. Michael sah die Mutter den Wafstr- krug nehmen. Gleich war er auf: „Liebe Mut¬ ter, lasset mich gehen! ich will geschwind wieder da sepn." Er nahm ihr den Krug ab, und ging damit zum Brunnen. Er füllte ihn, doch nicht ganz bis oben an. Er hielt den Krug fest, und aufrecht, sah vor sich auf den Weg, unv ging recht vorsichtig. Warum hat er den Krug niht voll angefüllt? Wozu h elt er ihn so fest und ge¬ rade? Und warum schaute er so vorsichtig auf den Weg? — Als er mit dem Wasser daher kam, lächelte ihm die Mutter zu: „Das ist brav, daß du dich nicht angespritzt, unv den Krug nicht zerbrochen hast! 29. Peter sah, daß wenig Holz mehr in der Küche war. Er wartete nicht, bis ihn die BI Ozhe fo ga pohvalili: „Ti fi vfe dobro opravil!" 27. Zhe fo mati po kaki rezhi pitali, je Janshek per ti prizhi tekel, tifto ifkat. Ali zhe fo ozhe po kaj poflati hoteli, ali zhe je kaj drugiga ftoriti bilo, je Janshek vfelej per- vi bil, kteri je fhel, ali opravil. Njega je ve- felilo, tifto ftoriti, kar fo lubi ftarifhi shele- li. On je pri njih tudi vfe veki. Zhe fo fta¬ rifhi r.jegove brate ino feftre pokregali, fo proti njemu vfelej prijasni bili. Otrozi, jeli fi tudi vi tega ne volhite? Skerbite tedaj, de fe bote valhim ftarifham ravno tako do- padli, kakor Janshek! 28. Miha je vidil mater rozhko sa vodo vseti. On je bil prezej na nogah: „Luba ma¬ li, naj jes grem! jes bom hitro nasaj prifhel." On je njim rozhko vsel, ino fhel k’ ftuden- zu. On njo je nalil, ali ne zhifto s’ verham. On je rozhko terdno ino ravno dershal, je pred leboj na fteso gledal, ino je prav pre¬ vidno fhel. Sakaj ni rozhke zelo do verha napolnil? Sakaj jo je tako terdno ino ravno dershal? Ino sakaj je tako previdno na fteso gledal? Redar je s’ vodoj nasaj prilhel, fo fe mu mati nafmejali: ,.Sdaj fi priden, de fe nifi ofhkropil, ino de nifl rozhke fterl!" 29. Peter je vidil v’ kuhinji malo derv. On ni zhakal, dokler hi ga mati po nje po- Pitati ali prafhati, barati. Rozhka ali verih. 32 Mutterdarum schickte. Er ging gleich selbst, und höhlte fünf, sechs Trage« nach einander her, di¬ es genug war. Er dachte: „Es wird die Mut¬ ter freuen, wenn sie gewahr wird, daß ich so fleißig bin." Sie begegnete ihm, als er mit dem letzten Arme voll kam. „Das ist hübsch," sagte sie. „Wenn waS zu thun ist, mußt du gleich selbst zugreifcn, ohne dir erst befehlen zu lassen, so wird auch ein recht emsiger Mensch aus dir werden." 30. Die Mutter brachte ein Schüssclchen Linsen, um sie auszulesen, damit man sie »um Kochen brauchen könnte. Gleich botp sich Dor- chen an: „Erlaubet, liebe Mutter, daß ich sie aueklaube, ihr könnet indessen etwas Anreresthun." — „Ganz gern," sagte die Mutter, „aber wasch erst die Hände; wenn man etwas »um Kochen zubere'ten will, muß man saubere Hände haben." Dorchen wusch sich, und klaubte dann die Linsen rein aus. Als sie gekocht waren, machten sie eine gro¬ ße Schüssel voll. Wie kam das? Dem guten Mädchen schmeckten die Linsen noch cirmahl so gut, als sonst, weil sie von ihr selbst ausgeklau- bet waren. 31. Lieschen hatte das kleine Kind recht lieb. Sobald cs vom Schlafe erwachte, und zu schrey- cn anfing, war sie gl« ich da. Sie wiegte eS dann, und trillerte, oder sang ihm etwa- vor. Oft nahm sie eS aus dem Bettchen, setzte eS aus ihren Cchroß, gab ihm ein Stückchen Brotrinde in den Mund, daran zu nagen, oder legte ihm etwas zu spielen hin. Das lstind war auch recht gern bep ihr, und hübsch stille. Die Mut¬ ter 33 flali. On je fam od Tebe fhd, ino pet,, lheft narozhji fporedama prinefel, dokler je sadofti bilo. On fi je miflil: „Mati fe bo¬ do vefelili; kedar bodo mene pridniga vi- dili.“ Mati fo ga fr e/, h ali, kedar je s’ sad- njim narozhjam prilhel. „To je lepo,“ fo oni rekli. Kedar je kaj dela, ga morefh fam od fene ftoriti, ino ne r.a vdevanje zhakati, tako bo is tebe prav priden zh!ovek.“ 30. Mali fo fkledizo lezhe prinelli sa f rebiranje, de bi fe sa fkuho vseti mogla. )orika fe je prezej ponudila: „Luba Mati! dajte meni, naj jo jes preberem, vi snate tezhaf kaj drugiga delati.* 4 — „Prav rada, 41 fo mati rekli, „li vmij fi poprej roke. Ke¬ dar fe sa fkuho kaj pripravla, morejo roke fnashne bitiDorika fe je vinila, ino potem lezho zhifto prebrala, Kedar je lezha kuhana bila, je bila od nje velika Ikleda polna. Kako je to prifhlo ? Lezha je dobri deklizi fhe enkrat bolj di- fhala, kakor druge krati, sa to, ker je bila od nje farne prebrana. 31. Lisika je malo dete prav rada ime¬ la. Kako bersh fe je sbudilo, ino jokati sa- zhdo, je prezej pri rokah bila. Ona ga je potem si hala, ino kaj shingolda, ali mu kaj pela. Doftikrat ga je is poftelize vsela, na iv oj e krilo pofadila, ino kofzhek kruhove fkorjize v’ vufta shvekat podala, ali kaj dru- Shi ogoleti ali o t.r o k a m popevat i. $1. f. Saiibfrf). btfc^. ttiub. , S 34 ter konnte indessen, da LLschen es so hüthete, ih¬ ren Hausgeschäften nachgehen; darum galt auch Lisch en viel bep der Mutter. 32. Paulchen war immer sehr unruhig. Bald schrie er muthwillig im Hofe, bald trappte er laut die Stiege herauf, jetzt sprang er in der Stube herum, warf einen Stuhl um, oder ließ etwas fallen, daß es ein Getöse gab; jetzt schlug er bep dem Aus- und Eingehen die Thüre hart zu. Da weckte er das kleine Kind beständig vom Schlafe auf, daß es zu schrepen anfing. Die Mutter mußte vom Kochen oder von einer andern Arbeit weggehen, es zu stillen. Sollte sie das nicht verdrießen? Wie ging es dann Paulchen? Wie hätte er aber den Unwillen der Mutter vermeiden können? 33. Thereschen reizte ihr kleines Brüder¬ chen gern: Jetzt, wenn es etwas wollte, gab sie es ihm nicht; jetzt verderbte sie ihm ein Spiel, oder nahm ihm etwas weg. Weinte es dann, so lachte sie es nur aus. Sie war meistens unwil¬ lig, wenn sie es hüthen mußte. Der Knabe war auch nicht gern bep ihr. Weil sie ihn «so be¬ ständig neckte, gewöhnte er sich an, sich leicht zu erzürnen, dann schrie er oft aus vollem Halse, daß die Mutter herbeylief. Es ward nach und nach ein recht unwilliger, zanksüchtiger, schlimmer Jun¬ ge aus ihm, und. er vergalt der Schwester Alles, was sie ihm gethan hatte. War sie aber nicht selbst Schuld daran? Wie brachte sie ihn dazu, 35 giga k’ igranji naprej poloshila. Dete je pri nji tudi prav rado, ino lepo tiho bilo. Mati fo tezhaf, de je Lisika dete varovala, snali fvoje domazhe dela opravlati; sato je Lisika tudi dofti pri materi velala. 32. Pavlek je fkos bil prav nemiren* Sdaj je na dvorifhi famovishno krizhal, sdaj po fhtengah priropolek sdaj po bilhi okoli fkakal, kak ftol prevergel, ali kaj palti puftil, kar je ropot delalo; sdaj je pri vun- ino noterhojenji s’ dvermi trelkal. S’ tem 1 'e ddte fkos isdramil, de fe je jokati sazhe- o. Mati lo mogli od kuhanja ali kakiga dru- giga dela odjenjati, ino dete tolashiti. Jeli le to materi ni moglo sametiti ? Kako fe je potdrn Pavleku g-odilo? Kako bi fe on bil snal pred maternoj hudoj voloj obvarovati? 33. Teresika je rada Ivojiga maliga bra¬ ta drashila: Sdaj, zhe je kaj hotel imeli, mu ni dala; sdaj mu je kako igrazho pogubila, ali kaj vsela. Zhe fe je na to jokal, fe mu je le pofmehovala. Ona je bila fkoro vfelej hude vole, kedar ga je varvati mogla. Fantizh tudi ni rad pri nji bil. Ker ga je tako ved¬ no drashila, fe je privadil, fe lenko rasjesiti, potem fe je doftikrat is zeliga gerla deri, de fo mati pritekli. Is njega je po zhafi prav hudovolen, prepirliv, hud mladenizh poftaf, Varovati ([dete) ali peftovati. Isdramiti ali s 1) u d i t i. F a n t i z h ali p 6 b i z h, d e z li¬ le e z. a 2 36 raß er so boshaft wurde? Kinder, wie könnet ihr die kleinen Geschwister gewöhnen, daß sie der¬ einst freundlich und gut mit euch werden? — 34. Der kleine Jakob begehrte von seiner Mutter bald dieß, bald jenes. Gab sie es ihm nicht gleich oder schlug sie es ab, wenn er etwas Ungeschicktes verlangte, so fing er aus Verdruß zu weinen an. Erhielt er nun eher, was er ver¬ langte? Nein. „Eben, weil du so ungestüm bist," sprach die Mutter, „sollst du es nicht haben, und merke dir, so oft du wieder weinst, kriegst du alle Mahl nichts." Die Mutter hielt ihr Wort, und weil Jakob sah, daß er mit Weinen niemahls etwas ausrichtcte, so gewöhnte er es sich nach und nach ab. 35. Eine Mutter gab jedem ihrer drey Kin¬ der einen Apfel. Fran; murrte, daß er einen kleineren bekommen habe. Gleich nahm die Mut¬ ter den Apfel zurück. „Du willst denn einen grö¬ ßer» haben?" sagte sie. „Nun ihr zwey, wer will mit ihm tauschen? — „Ich," antwortete die kleine Schwester. „Ey, Trautchen, behalte du nur, was dir hast! Dein Bruder verdient es nicht: Wer das Kleinere nicht ehrt, ist des Größern nicht werth. Ich will Franzen seinen Apfel auf Morgen aufhe¬ ben, und will dann sehen, ob er vergnügter da¬ mit ist." Was meint ihr, ob er den andern Tag wieder gemurrt habe, als er den kleineren Apfel bekam? 37 ino on je feftri vfe povernil, kar mu je Lila vzhinila Pa jeli ni ona farna na tem kriva bila? Kako gaje navernila, deje tako hu¬ doben pofta!? Otrozi, kako vi samorete male brate ino feftre navaditi, de proti vam pri- jasni ino dobri oftanejo? 34. Jakopez je sdaj eno, sdaj drugo od fvoje matere terjal. Zhe mu mati nifo pre- zej dali, ali zhe fo mu odrekli, kedar je kaj neprikladniga imeti hotel, fe je od zhemera jokati sazhel. Jeli je sdaj hitre] dobil, kar je shelel? Ne. „Ravno, ker tako filifh,“ fo mati rekli, „ne bofh dobil, ino pomni fi, ko- likorkrat fe bofh sopet. jokal, telikokrat ni- zhefar ne bofh dobil.“ Mati lo pri Ivoji he- fedi oftali, ino ker je Jakopez vidii, de s’ jokam nikoli nizh ni opravil, fe je pozhali jokanja odvadil. » 35. Ena mati fo vlakimu fvojih treh otrok eno jaboko dali. Franz je mermral, de je menjfho dobil. Bersh fo mati jaboko ua- saj vseli. „ Tako ti hozhefh vekfho imeti ?“ fo rekli „S.laj, kateri od vaju fe hozhe s’ njim menjati ?“ — ,,Jes,‘ { je menjfha feftra odgovorila. „Aj, Gerika, le obdershi, kar imafh! Tvoj brat tega ni vreden. Kdor ma- liga ne zbafti, vekfhiga ne dobi. Jes hozhem Franzovo jaboko na jutro hraniti, ino vidi- ti, jeli bo s’ njim sadovolnejfhi.“ Kaj fhti- mate, jeli je Franz drugi den tudi mermral, kedar je menjfho jaboko dobil? Z h e m e r ali j e s a. 38 36. Barthel aß die Gerste in der Milch nicht gern. Als er eine auf den Tisch kommen sah, legte er gleich den Löffel bey Seite, und machte ein finsteres Geficht. Die Mutter sah ihn an. „Barthel, dir schmeckt die Speise nicht? Du hast auch nicht gearbeitet, wie wir, darum hast du keinen Hunger. Aber iß doch ein wenig! Viel wäre nicht gesund, weil du Eckel und Ver¬ druß hast. Damit dir aber die Speise nicht scha¬ de, so kriegst du heute sonst nichts. Ich will fie auch künftig öfters kochen, damit du dich nach und nach daran gewöhnest." Hatte die Mutter nicht recht? Sie sagte das ganz ernsthaft, ohne dabey zu lachen. Da nahm Barthel seinen Löffel wieder, und aß Gerste. 37. Marr nahm sich immer nicht in Acht. Bald stieß er eine Fensterscheibe hinaus, bald zer¬ brach er einen Krug oder eine Schüssel, bald warf er etwas vom Gesimse herab. „Ey, Junge," sagte der Vater, „du hast nicht so viel Geld in der Spar¬ büchse, daß du mir die Sachen bezahlen könntest. Schlagen und ausschmähen mag ich dich auch nicht, aber ich will es so mit dir machen: Wenn du wie¬ der einen Krug oder eine Schüssel zerbrichst, muß dir die Mutter in einem alten Topfe anrichten. Stößest du eine Scheibe aus, so mußt du dort hin- fltzen, wo dich der Wind hübsch anbläs't." Der Va¬ ter hielt Wort. Marr lernte dann, daß cS besser ist, die Sache ganz zu lassen, und er ward für die Zukunft vorsichtiger. 39 36, Arnejzhek jezhmenove kaflie v’ n?le- ki ni rad jedel. Kedar jo je na iniso pri- nefti vidik je taki shlizo na ftran poloshil, ino hudo gledal. Mati fo ga pogledali: „Ar- nejzhek, kaj tebi ta jed ne difhi? Ti tudi nifi delal, kakor mi, sato nifi lazhen. Ali jčj vunder eno malo! Dolti jefti bi bilo ne- sdravo, ker le ti gabi ino mersi. De ti pa ta jed ne bo fkodila, denef nizh drugiga ne bofh dobil. Jes jo bom -v’ prihodno tudi vezhkrat kuhala, de fe nje pozhafi navadifh.“ Jeli mati nifo prav imeli? Oni fo to prav v’ refnizi bres fmeha rekli. Arnejzhek je potem drugozh fvojo shlizo v,sel, ino jezh- menovo kafho jedel. 37. Markez pri nobeni rezhi ni pafko imčl. Sdaj je na okni fhipo fterl, sdaj kako rozhko ali fkledo, sdaj je is poliže kaj vergel. „Aj, mladenizh,“ fo ozlia rekli, „ti nimafh teliko dnarjov hranjenih, de bi mogel moje rezhi poplazhati. Biti ino kregati te tudi ne hozhem, ampak jes bom s’ teboj tako ftoril: Zhe bofh vdrugizh kako rozhko ali fkledo Iterl, ti mati morejo v’ enim ftarim pifkri jefti dati. Zhe bofh na okni fhipo Iterl, bolh mogel tam fe- deti, kde bo veter na te prav pihal.“ Ozhe fo fvojo befedo dershali. Markez je potčm fposnal, de je boljflie, vfako rezh zelo puftiti, ino je na prihodno previdnejfhi bil. Taki .ali hitro, prezej, k malo, sdajzi, kzhafi. Gabiti fe ali gerdeti fe. t S hi¬ pa ali fhajba. Rozhka, verzh. 41 38. JJaJper je Jvojimu ozletu dojtikrat dizl vdel, ino po dvori- Jlu, ali po veji d njim pokal. ( dDruje krati je materi nodh , ali ^llarnje, ali kluzl kam opravil Zle Jo Je potem ozle kam pe¬ la ti loteh , Jo poprej Jvoj liz! dol jo ijkati moji. 4 1? PPtA-j/3 PPPpJ 'iPPP'jjtM.'1'pJpi. &, J & t/pPKt **jppa cZpkUpJpp jjlppp^. PPPPt/ KIPP4-J p^4-pp L^, pppp 1SCPP pppppppppp r\^Jz*P‘ tHPPPPP vt ' ° jP 'fP-Ul VtPPji 'fppppppppp 57 ni kotel v j koli polej 7 T f e ~ deti. JVj im je je dke jnujilo, zke j njelove la ji od dalezk v idili, ker jo kujktravi, mo anidavi dih. 4-S. ^/Hatizkek na jvojo ojira- i pajko imel. Ji e d ar -je, nove vo m Z : n krevle ino nojavize dodil, je d ijimi p rez e j po Mati mo po lu- dkak cjadil y kapo je okoli metal, ji vujta ino noj od juknjim ro¬ kavi dirjal j j e fi od plot e ino J er ~ movje rad pledil, je tu ino tam v jedel, kjer je mokro ino nejnadk- no Silo, ino / / e v klazkak po kaki meji, po kakim dr e ji, ali po Gnu fiti fe ali h reti ti te, gerditi fe. 58 59 kaki dejki rad vodil. JDaj mi J lite, kake Jo Sile njegove cSlazhila vi¬ dite ? kaj Jo JtariJki k temu re¬ kli , kedar Jo kaj talija dacjledali J mo kako Jo cja ladje po veji ime¬ novali? 4-6- Jinzfiika, ^flatizhekova b Jtra, je Jvojo opravo dke Solj var- vcila. (Dna je, preden Je je kam v Jedla , v J el e j Jededli pocjledala. (Dna je pajko imela, de Je d oSlazhi- lam ni kdej dadela. Dcke f e i / a - zkila , r fi erSno prah idjketila r opravo lepo v jile Jpravila , ino na en Jnadken kraj djala> ali pa Defka ali blanja, Is The ti ti ali isker ta— zhiti. 60 61 prezej v omaro omejila. ofakaj je Jinzhika na Jededh tako cjledala ? ofakaj Je d odlazkilam ni kotela ide dadeti? ofakaj je opravo v p Jpravila / i. t. d. Jfaj Jktimate r kako dolcfo Jo njene otdazhda terpe- le , ino kakjkne Jo vjelej viditi Sile / 4-7■ Jledar je v dlidknim ter ji Jem en j kil, Jo ozka hoteli ta itL (D la otroka J ta jih pr o J da, de It njima kaj novnja prinejli. „ofa oda je prevezl, u Jo ozka rekli, „da 7 mi emcia dom d „ofci me, ozka! da me,“ je ^'Ka¬ ke neka j kupil u tizkek krizkal, ,,moje odlazkila v Je radterjane. ^/Inzkila tako ima 63 lepo opravo, ktera -je Jke v Ja kakor nova. u Ji a j mijlite, kap pe Jin- zliba na to odgovorila? Jlap jv ozka na to rekli? Jno kterimu Jo kap prmejli ? 48. 25 rupokrat Jo mati kteli na Jvatvo iti / ddap ata Jpet oda 7 krat ino JeJtra, projila, de Si npu mati 'O /■ vdeli. „Jako /e te- dcu oštežki ta , Jo rekli. jtnzkika aap | pe kmalo prijkla dalo oSlezkena. Judi jHatizhek pe prijkel. „Jlp> poeplep Je enkrat proti Jvopi JeJtriJ Jo mati rekli! „Jed Si tako ne- | Jnadknicpa Janta d J e ^°j na J va ~ ; JSvatva ali fvatovlhina, goltovanje. 64 65 tovjkino vdela, kjer Jo vji ludje ^kadkno opravleni. JSaj Si Ji oni mi j UL ? SPoJdi , i/lnzhika , midve prev e, de Jke oS pravim zkaji pri¬ devek Jv ati Jo nad deklizcj ve- Jdlpe Jkadali, ino nji d doSro j e( lj 0 pojtrerjli, po . tudi pledat pelali, mo nji je prav doSro Silo. 4-Q' d tem je imel dalijhi vejelje , ka¬ kor tijti otrozi, kteri J v0 J e peneče SerJi na Jladkarijo izdajo. 52. Apolonika je v’ kuhinji mater gleda¬ la, keko Ib kuhali. S daj je fofeda prifhla, sa nekaj prafhat. „Pasi, Apolonika!“ fo mati Pufhiza ali fhkatliza. .Spametovati fe ali tzhedniti fe, pameten poftati. Panj ali k o 1 h. Pzhel a ali z h e b e 1 a. P r a f h a- t i ali pitati, b a r a t i. 72 8uppe niebt überlauf«. leb will nur ge- febwinde 8kben, wa« die tVaebbarinn ver¬ langt." I^sum King 816 weg, 80 war 8ebon die 8uppe in der Dobe. Vpolloneben griK eilig nseb dem 8ebö^flöffel , gok8 ein wenig lLaItk8 Wa88er su, und 8ebob den Haken et- w»8 vom treuer vi eg. Vl^a8 wäre 80N8t ge- 8ebeben? Die be8te 8up^e wäre abgelaufen, ^polloneben war bäum etwa8 über -sieben »labre. Vlar da« niebt reebt büb8«b, d»88 -sie der Mutter 8obon 80 belken bonnle?Da8 bsm blof« daber, weil «ie öfter« Vebt gab, ivie clie Mutter die 8aeben maebte. 53. Ignas batte den lVacbmittag von cler 8ebule kre^. Da bonnte er gleieb andern Knaben, im Dort« berumlauten, ^tber 8«in Vater bieks ibn die De8eaufgabe nseb1e86n; etwa8 nacb der Vorsebritt oder au8 einem Duebe kebün abteliieiben, aueb ein und an- dere8 Deebenexempel maeben. V^ar er da¬ mit kertig, ko erlaubte ibm der Vater, aucb 2» andern Bindern ru geben. ^etLt war er noeb einmabl 80 1u8tig be^ dem 8piele, weil er vorbei- etwa8 gelernet, und dem Vater Vergnügen gemaebt batte. Da nun Ignas 73 rekli, „de shupa ne bo kipela. Jes bora hitro pogledala, kaj Toleda liozhe.“ Komaj To mati odifhli, je shupa she vrela. Apolonika je hi¬ tro sajemnizo vsela, majhno mersle vode pri¬ lila, ino lonez od ognja odmeknila. Kaj bi Te ovazhi bilo sgodilo ? Naj boljfha shupa bi bila fkipela. Apolonika je bila komaj ne¬ kaj zlies fedem let Itara. Ali to ni prav le¬ po bilo, de je materi she tako pomagati snala ? To je farno od tega prifhlo , ker je vezhkrat palko imela, kako To mati s’ rezh- mi delali. 53. Nazek po poldne ni imel fhole. On bi bil snal, kakor drugi otrozi, po veli oko¬ li tekati. Ali ozha To mu veleli, od fhole nalofheno branje prebrati, po naprejpili ali is bukviz kaj lepo prepifati, tudi en ali dru¬ gi razhun isdelati'. Kedar je to isgotovil, fo mu ozhe pripuftiii, tudi k’ drugi dezi iti. Sdaj je pri igri fhe enkrat vefelejfhi bil, ker fe je poprej kaj navuzhil, ino ozheta rasvefelil. Ker fe je Nazek tudi doma kaj L o n e z ali p i f k e r. I) e z a ali o 1 r o z i. 74 sneli äalieim etvvss lernt«, so tlist er es si¬ len snäern I^inäern in äer 8eliule ruvor; lViemsnä Iss, seliried nnä reell nete so ^ut unä fertig, wie er. 54. Wenn Ilsnnelien sus äer 8elnäe lieim Icsm, so wies ilir äie Nutter ^leicli etwas Lum Vrlreiten sn. „6el>, w ielcle äen k's- äen in einen I^nänel aus. Hasple clen Xw irn von äer 8pule sl). käume äie 8selien ru- ssnnnen. Kleine äss wimmer sns. Wiselie clen viseli sauder sl). 8pnie äie X.oeli- nnä Nilelitöple rein, unä Aiess äss erste 8pü- lielit in äss 8eliweinlelisf." 8o ssnn äie Nutr ter immer snt etwss Vnäeres, ässs sie ilir ru tlnm Kslie. kkannelien ^ewölinte sielc äsde^ äie (xeselissti^lceit sn. 8ie lernte suelc 4tlles Keselnelct sn«eeiten unä tlinlc susrieliten. In ilnem ^w ölkten äslcre Iconnts sie selion reclct Vieles in äer UsuslisltnnK' tliun. 55. „tlcr se^ä äoelc reellt A'lüelrlielc," sprseli äie l^selclisrinn ru Ilsnnelcens lVlut- ter. „kure Voellter ist noelc so .PinA, unä äoelc selion so emsi§ unä Aeselnelrt,, ässs «ie lLuel» l)slä üliersll lielsen lcsnn. Nein 75 navuzhil, je v’ Tholi pred vlimi drugimi otroki naj vezh snal; nobeden ni tako do¬ bro ino hitro bral, pifal, ino razhunil, ka¬ kor on. 54. Zhe je Hanika is fhole domu pri- fhla, fo njej mati taki kaj delati veleli. „Pojdi, ino svij nit v’ klopko, smotaj zviren is vre¬ tena. .Spravi rezhi vkup. Pometi hifho. Mi¬ šo fnashno sbrifhi. Pomij zhifto pifkre ino •latvize, ino vlij vervo pominje v’ pominjak." Tako fo mati fkos kaj drugi ga smiflili, de bi njej delati dali. Hanika le je pri tem de- lavnolti navadila. Ona Te je tudi navuzhila vfako rezil pripravno prijeti, ino bersh opra¬ viti. V’ Tvojim dvanajltim leti je she prav dolti snala pri goTpodinTtvi napraviti. .55. „Vi Ite vender prav Trezhni,“ je To¬ leda k’ Hanikini materi rekla. ,,VaTha hzhi Tlie tako mlada, ino vender she tako prid¬ na ino pripravna , de vam povTodi pomagati sna. Moja dekliza ni taka— „ Glejte,“ Hanika ali Joanika. Vreteno ali fh p 6 1 a_ Pif k er ali 1 6 n e z. 76 Määcken isi nickt so.°°— „,Ia, 8eket,°° ant- wo riete äie Mutter, „68 kam mir äie Lin- ricktun^ 2u 8tatten, äa88 äen kalken 'I'aK keine 8ckule i8t. Da lik88 ick Danncken nickt mÜ88i^ Akken, 8onäern kielt 8ie Lur Arbeit an, äa88 8ie sick äaran Kewöknte. «letxt kann ick 8ie 8ckon 80 ^ut braucken al8 eine Ma^ä. Ick Kolke, 8ie 8oll suck mit äer ILeit eine Kute IIau8wirtkinn ab^eben." Danncken kat- te «8 ^eköret, äa88 äie IVackbarinn 8ie lobte, unä 68 fr6uete sie r6ckt im Derben, äa88 äie Mutter 80 mit ikr Lufrieäen. 56. In einem Dorfe errickteten äer Derr Dkarrer unä äer Derr Verw alter mit einanäer eine 8pinn8tube. Da kamen äie Ikinäer au88er äen 8ekul8tunäell unä an äen kalben I'a- Ken, äa keine 8ckule war, Zusammen, unä scannen sckalwollenes oäer baumwollenes 6larn. ^Velcke fleifsiK waren, veräienten 8ick äk8 1'a^e.s äre^, vier, auck fünf Ikreuser. Dik868 Delä lebten iknen äie Eltern Zu¬ sammen, 8ie lie886n 8M Ke88er äavon klei¬ nen, unä Koben iknen nock einen küb8cken 8^arpfenmA für äie Zukunft auf. Da8 Deste aber war, äals 8ick äie Ikinäer frülcreitiA 77 fo mati odgovorili, „meni je ta narddba pomagala, de pol dneva ni fhole. Ta zhaf jes nifim Hanike bres dela poftopati puftila, temuzh iim jo k’ deli priganjala, de bi fe mu privadila. Sdaj mi she tako dobro flu- shi, kakor kaka dekla. Jes imam vupanje, de bo fzhafama tudi dobra gofpodinja.“ Ha- nika je flifhala, de jo je fofeda hvalila, ino jo je v’ ferzi vefelilo, de fo mati s’ njoj ta¬ ko sadovolni bili. 56. V’ eni veli fta gofpod farmefhter ino grafhinfki gofpod oblaltnik sa predenje eno hifho pripravila. Tako fo fe otrozi ob vurah ino poldnevih, kedar ni fhole bilo, s-ifhli, ino ovzhjo volno ali pavolo predli. Kteri fo pridni bili, fo fi na den tri, fhtiri,. tudi pet krajzarjov saflushili. Te penese fo- njim ftarifhi vkup devali, njim sa nje bolj- fho opravo napraviti dali, ino lep penes sa naprej prihranili. Naj boljfhe pa je bilo to, de fo fe otrozi rano na delavnolt ino pri- Pavola ali drevefna volna. Penes ali de¬ nar. Ravno ali s g 6 daj. 78 Lvr Vrbeitsamkeit und 8parsamkeit Kewöltn- len, aueli nielit so mutlivvilliK und unKesit- let wurden, wie es Kewölinlieli andere be^ dem Llassenlauken Lu werden p liefen. 57. Lin Vater ries an einem Vi inter- «lrende seine Linder Zusammen: „kommet, setret eueli alle cla um den Viseli." Ls IaK «in Vuelv daraus, welelies er ringsum aus¬ wärts bieo en liess. * Lr draelite dann ein Viertel Lrbsen, und seliüttete einen Vlieil davon aus den Viseli. „Da klauliet clie Wie- ken und alles Lnsaubere lierans, und le^et dann aus die eine 8eite die scliöneren und Krosseren, aus die andere die kleinern in Däilflein Lusammen." Diese Vrlieit liess der Vater oster mit Lrdsen, Linsen, und der- Kleielien wiederliolilen, wenn er eden niclits Besseres snr seine Linder LU tliun wusste. Lr brauelite die seliönere Lruelit tlieils Lum 8amen, tlieils 2um Verlcausen; die kleinere im ILiul'e rum Verspeisen. Was meinet ilir, was dieses dem Vater sür einen Untren seliatste, und wie sieli die Linder dade^ den LIeiss anKewölmten? varvlivoTt vadili, ino nifo tako prevsetni ino nemarni poftali, kakor navadno drugi pri Tvojim potepanju poitanejo. 57. En ozha To v’ simi en vezli er Tvoje otroke vkup poklizali: ,.Prid’te, Tedite Te vli okoli mise.“ Na miši je bila ena ruha, kte- ro To veleli okoli pri kx-ajih vTukati. Po¬ tem To zhetertinko graha prinefli , ino ga en del na miso vlipali. „Tu shirajte gra- holko ino vTe Tmetje, ino devajte lepThi ino debelejThi grah na en kraj, na drugi pa menjfhiga na kupzhike.“ To delo s’ graham, s’ lezhoj, ino s’ takimi rezhmi To ozha vezli- krat pred Te vseli, kedar sa Tvoje otroke niTo boljThiga dela vedili. LepTho Tozhivo To imeli nekaj sa Teme, nekaj sa prodajo; dobrejTho sa domazho jed. Kaj Thtimate, kaj je to ozhetu haTnilo, ino kako To Te otrozi poleg navadili pridni biti ? Prev se te n ali nepofajen, ofhaben. Zhe- tertinka ali meriza. Grabolka ali g'ra- h o r, gr a f ni z a. 80 58. ^ose^b war ein rechter I'auKeniebts. Wenn er merkte, äass «eine Eltern eine Arbeit batten, wo er ibnen bellen Donnie, sebiicb er ^leieb äavon, unä ^inA müssig im Vörie berum. Lr wollte aueb sonst äen Eltern niebt ^eboreben. Da kirrste äie Mut¬ ter olt: „Ls i«t ein reebtes I^reuL mit äem ^un^en. Ven Hansen l'a^ seblenäert er im Vorle berum l ^ber Lu Mittag nnä ^benäs livmmt er scbon, ilst nnä trinlrt mit un«, nnä boblt 8ieli ein 8tüeb Vrot. Ve^ seinem VerumLieben Lerreilst er viele Xäeiäer. Wir äüllen nur immer anscballen, unä Oelä für ibn aus^eben. Valür maebt er un8 viel Ver- äruls, folget niebt, unä will uns niebt äss Oerin^ste Arbeiten bellen." 59. Linmsbl, uls äie Mutter wieäer über ^osepb lclsAte, Anb ibr äer Vater äiess 2ur Antwort: „8iebe, Mar^aretb, unser I^necbt ist sebon ein erwaebsener Menseb, unä er muss äocb tbun, was wir ibm ss^en. Vnä wenn äie Ma^ä niebt ^lles arbeitet, unä tbut, was wir belebten, so Labien wir sie aus, unä scbielcen sie fort. Meinst äu niebt, äals wir es eben so mit ^osepb inaeben 81 58. Joshef je bil prav nemarnik, Zhe je fposnal, de Ib njegovi ftarifhi kako delo imeli, pri katerim bi njim pomagati imel, fe je taki odtegnil, ino po veli poftopal On tudi iizer ftarifham ni hotel pokoren biti. Sato fo fe mati vezhkrat potoshili: ,,’S tem fantam je velik krish! zel den fe po veli poteple! Ob poldnč pa ino v’ vezher she pride, je ino pije s’ nami, ino li kof kruha vseme. Pri fvojim potepanji rasterga on do- fti oblazhila. Sa njega imamo mi fkos ku¬ povati, ino penese isdajati. Sa vfe to nam sadene dofti jese; ni pokoren, ino nam pri deli zliilto nizh pomagati ne hozhe.“ 59. Enkrat, kedar fo fe mati zhres Jo- sbefa drugozh tosbili, fo njim ozhe ta odgo¬ vor dali: „Glej Margeza! najni hlapez je she dorafhen zhlovek, ino vender vzhiniti more kar mu rezheva. Ino zhe dekla vliga tega ne dela, ino ne napravi, kar njej sapoveva, jo isplazbava ino odpofhleva. Kaj ne me- nifh, de bi s’ Joshefam ravno tako vzhinila? Nemarnik ali nemarnjak, potepenz. Kof ali falat. Drugozh ali fp ef. . V z hi Aifi ali it o r i t i. JU. ©rj. f. fanbftb. bito. irinb. 5 82 sollten? ^knäere Idente gebens» ibre Ikinäer nueb äa unä äortbin in Dienst. Wir kön¬ nen ibn etwa ruin Dalter, oäer anäers vvo- bin veräingen; clort kann er freinäes Droi essen lernen. Wir Koben äann keinen Ver- ärufs mebr, können von äein, was wir an seiner lk.ost unä XIeiäung ersparen, besser leben, unä äas Delä, was er uns kostete, aus uns verwenäen. Dutte äer Vater niebt gans recbt? 60. ätls .losepb sieb niebt besserte, Ko¬ ben ibn seine Eltern enälieb 2um Dalter, äass er äie 8ebweine bntbete. 8ie beäungen ibm nebst äer I^ost vier 6lnläen 2nin älabr- lobne. Die Ikost wollte ibm niebt reelit sebmeeken, aueb seine I^Ieiäung warä unter Winä, 8ebnee unä Degen balä sebleebt. Lr tbat niebt lauge gut, er liess äie 8ebweins in 8ebaäen geben, unä äa sieb äie Deute be/ äein Dalter besebwerten, prügelte äie- ser ibn einige Nable äerb ab. Dnälieb .tagte er ibn gar fort. Lr getraute sieb ui eit t naeb Dause. In Dienst sollte ibn aueb lXieinanä mebr auknebmen. Was wollte er nun anfan¬ gen ? Lr mufste betteln geben. — 8ebet, so 83 Drugi ludje tudi Ivoje otroke fem ino ta v* flushbo davajo. Midva ga snava k’ paitirju, ali kam drugam dati; naj fe tam ptitjiga kru¬ ha jefti vuzhi. Midva potem ne bova vezh teliko jese imela; snava s’ tem, kar na nje¬ govim shiveshi ino oblazhili privarjeva, bolj- fhi shiveti, ino penese, ktere fva sa njega isdavala, sa naju oberniti.“ Ali ozhe nifo prav imeli ? 60. Ker le Josbef ni poboljfbal, fo ga tedaj ftariflii k’ paitirju dali, de bi fvinje pafel. Oni lo mu sraven shivesha fhtiri gol¬ dinarje isgovorili sa enoletno plazhilo. Shi- vesh mu ni hotel prav difhati, ino njegovo oblazhilo je tudi od vetra, fnega ino deshja v’ kratkim Itrohnelo. On ni dolgo dobro djal; on je fvinje v’ fhkodo iti pufhal, ino kedar fo fe ludje pri paltirji potoshili, ga je on ene krati prav pretepel. Sadnjizh ga je zhilto prozh fpokal. Domu iti fe ni vu- pal, V’ flushbo vseti ga tudi nikdo ni hotel. Kam drugam ali kam imam, Ptuj ali tuj, ludfki. S hi v e s h ali ftrofhek. Goldi¬ nar ali rajnifh, rajnfhk. Paftir ali zhrednik, varov/, hi u. Nikdo ali n i h— z h e. 84 vveit kgm es enälieb mit äosepb, veil er in «einer Linäbeit äen Eltern niebt Keborsa- men nnä niebt« arbeiten wollte ! 61. «losepb wollte anlgnA'lieb in äer lXacbbarseliafl betteln, ,4ber, wa« meint ibr, wie ibn äie Deute empfinden, nnä wa« «ie «»Aten? Lr LOK' äsnn etwa« weiter, wo man ibn niebt mebr kannte. Da erbielt er man- ebe« Nabl etwa«, öfter« aber niebt«. „Was läufst äu Lu uns ber?" biel« e«. „Oeb an äeinem Orte betteln. Wenn äu ein Anter ^lunA« bist, unä es nötbiA ba«t, weräen äir äie Deute «eben etwa« Aeben.^ ^knäere s»A- ten: „Wir müssen für äie Trinen in unserm Dorke sorgen." Wieäer anäere: äu wä¬ rest Lu einigen Arbeiten sebon ^rof« « enuA-. Warum Akbst äu niebt in Dienst? Ls wirä noeb ein lieäerlieber Oauäied aus äir wer¬ äen! Das traf aueb to ein. Le^ «einem Her- umstreifen kam er äa unä äort in Däuser, wo IViemanä, oäer etwa nur ein Ikinä äa- beim war, oäer er f»nä sonst eine Oele^en- beit einLuscllleieben unä Lu «teblen. Da nabm er beimlieb mit, was er konnte, bi« er balä ertappt, unä an äs« Danä^eriebt Aebraebt 85 Kaj mu je bilo sdaj sazheti? On je mogel berazhit iti. — Glejte! tako dalezh je sad- nizh Joshef prifhel, ker v’ tvojih zhilto mla¬ dih letah ftarifham ni hotel pokoren biti, ino nizhefar delati. 61. Joshef je fperviga v’ fofefki bera- zhiti hotel. Ali kaj fhtimate, kako fo ga lu¬ dje fprijeli, ino kaj fo rekli ? On je potem dalej fhel, kjer ga ludje nifo posnali. Tam je nekokrat kaj dobil, vezhkrat nizh. „Kaj fem k’ nam liodifh ?“ fo rekli- „Idi v’ fvojim kraji berazhit. Zhe fi priden mladenzh, ino zhe potrebujefh, bodo ti ludje she kaj dali.“ Drugi fo rekli: „Mi moremo sa vefhke iiro- make fkerbeti.“ She drugi: ,,Aj ti bi bil sa nekakfhno delo she sadofti velik. Sakaj ne grefh llushit? Is tebe fbe srel tat bode!“ To je fe tudi sgodilo. Pri fvojim potepanji je tu ino tam k’ hifham prifhel, pri kterih ni nihzhe, ali le en otrok doma bil, ali on je kako drugo priliko najfhel v’ hifho slesiti ino krafti. Tedaj je fkrivaj s’ feboj vsel, kar je mogel, dokler je v’ kratkim popaden ino Berazbiti ali fhterzovati, petlati, koditi. Prilika ali p e r 1 o s h n o ft. 86 wuräe. 8ebet, 80 kam äo8«pb vom ketteln Aar noeb rann 8teblen, wie 68 ^ewöbnlieb Ke8ebiebt. Dor Herr 8cbuliebrer wirä eueb erräblen, wie 68 ibm be^m Danä^ericbte KMK. 62. Da DsnIrraL noeb klein war, lief« ibm äie Mutter alle k'ebler un^«8traft an^g- ben. 8ie 8^raeb: „Lr i8t noeb ein Ikinä, unä ver8tebt 68 niebt bk886r. Wenn er KrÖ886r wirä, 8oI1 er 8ebon ^««ebeiäter weräen." äa frevlieb! 8o ^ewöbnte er 8ieb äie k'ebler von Ikinäbeit auf an, 8ie wueb8en mit ilnn auf, nnä ^vuräen nacli unä naelt immer ^rÖ88«r. ^etLt körte äie Mutter einen bÖ86n 8treiek über äen »näern von ibm. Vi enn 8ie ibn ermsbnte, trotste er ibr nur, unä binA ibr bÖ8« keäen an. Da jammerte 8ie: „-^eb, >v»8 maebet mir äer äunK« für Verärul^ ! L8 bilft sueb niebt8 mebr mit ibm. Hätte ieb ibn äoeb Aeroben, äa er noeb klein war!" 63. Florian bracbte einmabl ein KIeine8 8ebnappm688er mit nseb Dau86. Der Vater frsKte ibn: „Vt^o bs8t äu äa8 Me88er ber?"Lr antwortete lurebt-sam, „er babe «8 ^efunäen." 87 pred deshelfko fodbo gnan bil. Glejte, tako je Joshef od berazlienja zelo do tatvine pri- fhel, kar fe navadno sgodi. Gofpod vuzhe- nik vam bodo povedali, kako fe mu je pri deshelfki fodbi godilo. ( 32 . Kedar je Pangraz fhe majhen bil, lo mu mati vfako pregreho persanefli. Oni fo rekli: „On fhe je otrok, ino rezhi bolj ne saftopi. Kedar bo vekfhi srafel, fe bo she fpametaval.“ Kaj pak de! Tako fe je smladiga na pregrehe navadil, te fo s’ njim v’ red rafle, ino pozhali fkos vekfhi pofta- jale. Sdaj fo mati fhlifhali hudobijo na hu¬ dobijo od njega povedati. Zhe fo ga opo¬ minjali, njim je le kluboval, ino hudo od¬ govarjal. Sdaj fo fe toshili; „Ah! kaj mi ta fantizh persadene! Pri njemu tudi nizh vezh ne pomaga. De bi ga jes le bila ojllro der- shala, kedar fhe je majhen bil.“ 63. Florianek je enkrat fklepez domu prinefel. Ozba fo ga prafhali: „Odkod imafh nosh ? On je boje odgovoril, ,,de ga je naj- Spametovati fe ali pametnejfhi pofta- ti. Kaj pa de ali to (e ve. Toshitife ali n e volj o v ati. O j ft r o dershati ali ft r ah o vati. 88 — „Wo äonn? A68tod 68 nur Aloied." Flo¬ rian 8tott6rt6: „In 86-86-da8tian8 8tudo. Dor Vator nadm idn 1)6^ ärm ^rmo, unä tüdrto idn äadin. L8 kanä 8ied, äa88 or ä»8 N68- soredon, v»6leti68 äor 'ik'oedtor 86da8tian A6- dörtr, vom (x68im86 nadm, nnä oinA68t6edt dstt6. Lr MU88t6 68 auf 6b6N äio 8t6ii6 vrio- äor dini6A6n. Dor Vater And idm Aioiod 6IN0N todarkon Vor>voi8, unä ai8 or naod Hnu86 kam, MN88 61' idm oinon äordon 8odiiiinA dorab. „Du unAlüed8oiiA68 Linä," 8aAto äor Vatel' , „vra8 dünnte au8 äir noiäon, W6NN äu äir ä»8 8todl6n nnA6>vödni68t 61. Da Du6a8 nord rin I^inä ^var, >voll- 16 6r 86i»6r 8ed>v68t6r man cd 68 Madl 6tvva« nodmon. 8i6 diopfto idm ador auf äi6 k'in- A6r, unä 8»Ai6:„Da8 i8t moin!" ^18 6r Alsud- 16, äads idm ^lomsnä 86in I'frisrdon Aonom- M6n dätt6, 8aAt6 8io: „(xrit, äa8 i8t äir nicdt liod! äu mu88t au cd iXiomsnärn 6t^»8 nod¬ mon." Lin paar Nadi AMA6n äor Nuttor 6ini- A6 I^IoimAdoiton ad. 8io 8t6iit6 oino 8odarf6 LntorauedunA an, unä ianä 8io untor Due»8 i8pi6i8aed6n. 8oAi6icd rrivanA 8io idn, 8,6 ^io- äor äortdin 2u IoA6n, xvo 6r 8i6 6AA6nom- 89 fhel. — ,,Kdej pa ? le prezej obitoj ?“ Florijanek je rekel: „V’ Ba-ba-fbtija-novi hifhi.“ Ozlia fo ga sa roko prijeli ino ta pelali. Rasodelo fe je, da je on noshek , kteri je Bafhtijanove hzlieri bil, is poliže vsel, ino v’ shep vteknil. On ga je mogel ravno ta nasaj poloshiti. Ozhe fo ga prezoj ojftro pofvarili. ino kedar je domu prifhel, fo ga slo fhtrajfali, „l\e- frezhen otrok,“ fo ozlie rekli, „kaj bi snalo is tebe poftati, zhe bi fe krafti navadil!“ 64. Kedar je Lukasli fbe otrok bil, je fvoji feftri nekokrat kaj vseli hotel. Ali ona ga je po perftih kerhnila, rekozh : „To je mojo.“ Kedar je miflil, de mu je kdo pifhal- ko vsel, je ona rekla: „,leli da! to ti ni lubo. Ti tudi nikomur kaj ne vsemi.“ Eno dva¬ krat fo mati nekaj režhi sgrefhili. Oni fo vfe zhilto fprejilkali, ino nje med Lukasho- voj igrazhoj najlbli. Prezej fo ga mati pri- iilili, rezili drugozh ta djati, kdej nje je Shep alivarsliat. ^Shtrajfati ali kafhtiga- ti, Pifhalka ali shvegla. 90 inen lmtt6. 8io liiol) ilnn ä»nn mit äer kutke selmrt snk äie Ilänäo, unä spi seli: „Wmm niolits W6A, was nielit äir ^oliort. Hrust äu es noeli einmM, so will idr äielr nooli selrürkor dostrnkon. solclio ^rt lornt« I^ulcas liüliLoiti^, äuss 68 nielit 6r- Isubt ist, 6twss k'i 6mä68 LU N6I1M6N. 6^ ä». ^r^n. /» ^// wtt-»^, WLk-'t/ L-' L/r/e/ (A /r«o^, wo ^/^Lrentte/ ^ee/ree MN5M Mre^e6^ ^n/c/ ^enee ^n nnc/ nrane/e e-' / „I^u Iia^t uns Helion vor- ^SloKen; einein I^ii^ner Alaudt inan nielit.^ e- dad- () 7. >yftihalek je ene krati v Uoanedovo kijko prijkel k njejo- vim otrokam. On Je je pri v Jkolo kojenji a njimi Aemand , ino eni Jo ja radi imeli, ker je dojti aklaSudrati eno povedati vedli Ah £f. ©r$. f. fanbfdj. btf$. n>tnb. ® 98 //7// / /o ^6- «,r .' 'VV' 61* Kern InKt, 6er ttielilt Kern. §//§/ c/ttrj/" /e» ^/^6-' <^>^tt-r/r ?N6///e ^«// /o 6^ t/tt/eZnr m Poanto je Imalo jfpomaf de je fant omej lajal {Jderok (ja je odposlal, ino mu prepovedal, vezk- krat k kijki priti. {Potem je k fvojim otrokam rekel: „JPe tov ar - fiate Je o tem jantarn, ino ja jem vezk ne vodite, on laoke ! {Jo kaoke, de je doma nemaren, ino omej vezkkrat kaj omekne. jVti to fi more pri Jvojik f tarif kih o laokmi pomajati. {Jako Je je on lajati navadil: KflOF rad la— Sll6 ? rad krade. dfapomnite fi to! © 2 100 Xe-'sX^ XX^/2/ -ro///e ^6 - /e Xtt^sn. „^/Ve/n/«' ino Je na tihem odtegniti. (Dna jia Je je pomijlila, de hi Je vte- jnila njena JeJtra, ali dekla oS- doLhiti/ mati Si jo dadnizh ven- der pred Je poklizali, tedaj Si mo- jla lajati. „jVe“ Ji je pri Jeli mijlila, lajati nezhem! (Dne dve tudi ne Jmete po nedoLhnim kre- cjane Siti, kedar Jim jed prejre- jhila“ (Dna Je je milo jokala. dDjej je tedlko Silo, materi pred O b d o 1 s h i t i ali p o k r i v i t i. Nezliem al^ nozhem, ne hožhem. 102 «e/ » ^«Z- Zü/r /" Ä/e .- ^o// woZ/ Zö^ t/reZ ^6^-r, m/-' L^Z«t/e-r M«eZ^/Z. ^/ZZs/' »r?s«/ c/tt r .^eZ/ü-' ^/Z^! r>/VZ^ ^k^Z LseZ^tt. ^er (/«»» ^^«///r «//-1 ?^r«^ nr/^ ^/^-rt/e-'-r 2// -'«»«s/r. <§' X«/- 107 ti tudi jam vezhkrat kaj predre- jliijh} ali je So teSi doSro ddelo f zhe ti ona poverne, ino te hitro mtoJii? jjlej kar fam rad nimafh, tudi drugim ne ftori.^ 7 0. Jiedar je ■Jakopez jle otrok Sil\ je je a drujimi rad da jhalo metal. On njih je pred je klizal: , y Jojdi jem, jkujiva je r kteri naju je . mozhnejjhi! u On je je potem vejehl, zhe je enija na tla verjelino ja je dajme- haval. Ja pa je je jamoval, ino je oa dl o vdel. Jaj jhtimate vi 108 e/> e^ tt/l00 «/«c/e^^e^ L^/anr «n /nnren -ne 2«/e/^/ nr ^z/2^ znz^ .Ä'z/zzzz «zz^ '^^6 z<- ^z/z^z-r/zz/ ^<-zz/zz^z z-> z/zz^zn zz»z/ ^zttztt /zz- «zz^ oz/zz zrzz//z z/zr^ zzzrz/ /zo/^/z Z^zzr, ^> Z<1 2ZZM -^?zzzz^z-r /«m. zzrzzz/z/ z ^r/c>^z-r ö/^zz z/zz«