97 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 Knjižne ocene in poročila Daša Ličen* Zbornik At home but foreigners: Po- pulation transfers in 20th century Is- tria je nastal kot rezultat konference Populations‘ transfers in 20th century Europe, ki je bila leta 2014 organizi- rana v Kopru. Poleg organizatork sa- me konference, Katje Hrobat Virloget in Catherine Gousseff, je pri urejanju zbornika sodeloval še Gustavo Corni. Rdeča nit zbranih prispevkov so pre- miki prebivalstva, ki so se v 20. sto- letju zgodili v Istri, ter širši družbeni kontekst, ki je te premike uokvirjal. Pri lotevanju te nemalokrat boleče temati- ke večina avtorjev prispevkov upošte- va zgodbe s terena, torej Istro samo, obenem pa ne ostajajo slepi za širše družbene procese, v primeru Pamele Ballinger celo globalne. Med uveljavljenimi raziskovalci, ki so prispevali k zborniku, lahko zasledimo zgodovinarje, antropologe, etnologe, sociologe in celo konservatorje arhi- tekturne dediščine. To je bil gotovo tudi razlog, zakaj je v kratkemu zapisu na ovitku knjige recenzentka Mateja Habinc izpostavila interdisciplinarno zasnovo zbornika. Vendar pa bi sama razpravam v knjigi prej pripisala t. i. postdisciplinarni pristop. Prispevki na- mreč ne ostajajo znotraj meja posame- znih disciplin, temveč jim analitično osrediščenost in interpretativne tehni- ke narekuje izhodiščna problematika. In prav to je največja vrednost pričujo- čega zbornika. Še več, avtorji uspešno vzdržujejo medsebojni dialog, saj njihovi prispevki ne govorijo eden mimo drugega. To je glede na dejstvo, da izhajajo iz različnih nacionalno pogojenih znanstvenih tra- dicij in obravnavajo politično sporno problematiko, ki je bila za udeležence nemalokrat travmatična in zato tudi poljubno »utišana« ali izrazito »pou- darjena«, brez dvoma pozitivni prispe- vek zbornika. Avtorji pri svojem delu ne izhajajo iz nacionalnih kategorij kot naravnih stanj. Prebivalstva zato ne lo- čujejo na »naše« in »vaše«, česar smo bili vajeni v drugih besedilih, ki se lo- tevajo podobnih tematik. Hkrati pa ne podcenjujejo pomena nacionalnih iden- tifikacij. Uvodni dve besedili umeščata migraci- je iz Istre v širši, predvsem zgodovinski kontekst. V prvem je Catherine Gous- seff povojna preseljevanja iz Istre opre- delila kot del široke zgodovine evrop- skih premikov prebivalstva, ki so se v veliki meri zgodili ravno po drugi sve- tovni vojni. Taki premiki so bili odraz političnega konsenza držav zmagovalk, ki so v njih videle rešitev manjšinskih vprašanj in zagotovilo za mir. Soure- dnik Gustavo Conti pa je v drugem uvo- dnem komentarju izselitev »Italijanov« iz Istre opisal v širšem evropskem kon- tekstu nacionalnih držav, ki hrepenijo po homogenem nacionalnem prostoru. Uvodniki v zbornik so navadno tisti, katerih branje zadošča, da v grobem spoznamo namen in vrednost zborni- ka ter novosti pri soočanju s predme- tom raziskovanja. V tem primeru pa ali zaradi kratkega obsega ali zaradi osrediščenosti na mnogo širše migra- cijske procese uvodnika ne prinašata konkretnejšega vpogleda v naslednja poglavja. Želela bi si uvodnik, ki bi na- tančneje orisal predmet raziskovanja in oblikoval vprašanja, na katera pri- spevki odgovarjajo, ter jih na tak način tesneje medsebojno povezal. Jedro knjige je razdeljeno na dva sklo- pa; v prvem so zbrani bolj široko za- stavljeni pogledi na migracije v Istri, v drugem pa prispevki, ki izhajajo iz individualnih spominov, iz »sledi pre- teklosti v sedanjosti«, kot je v predgo- voru zapisala Katja Hrobat Virloget. Raoul Pupo v poglavju o odnosu ita- lijanskega zgodovinopisja do istrskega »eksodusa« ocenjuje, da so resna znan- stvena dela italijanskih zgodovinarjev od 80. let 20. stoletja naprej pri svojih interpretacijah nehala slediti politič- no-propagandističnim shemam in jim zato velja zaupati. Pupo je prepričan, da je uokvirjanje zgodbe o istrskem »eksodusu« v širši diahroni in sinhroni kontekst eden najpomembnejših do- sežkov italijanskega zgodovinopisja, ki se danes s to temo ukvarja inten- zivneje, kot se je v preteklem stoletju. Marta Verginella v svojem prispevku razmišlja o dolgem trajanju migracij na območju severnega Jadrana, pred- vsem Trsta, in kritično pretehta pri- spevke italijanskega in slovenskega zgodovinopisja. Z nekaj sodobnejšimi izjemami so bile obravnave tržaških migracij prežete z nacionalizmom, ki je po njenih besedah onemogočal po- globljeno razumevanje premikov pre- KATJA HROBAT VIRLOGET, CATHERINE GOUSSEFF IN GUSTAVO CORNI (UR.): At home but foreigners. Population transfers in 20th century Istria. Annales University Press, Koper 2015, 229 str. * Daša Ličen, mag. socialne in kulturne antropologije, mlada raziskovalka, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; dasa.licen@zrc-sazu.si. 98 G la sn ik S E D 5 7| 1– 2 20 17 Knjižne ocene in poročila Daša Ličen bivalstva. Pamela Ballinger predlaga sveže interpretativne okvire istrskega »eksodusa«. Vpenja ga v globaln(ejš) i okvir izseljevanja iz ozemelj, ki jih je Italija izgubila po drugi svetovni vojni. Interpretacije, ki »eksodus« razlagajo le znotraj regionalnih okvirov, po mne- nju Ballingerjeve namreč niso zmožne zajeti kompleksnosti celotnega pojava. Miha Kosmač se loti odnosa jugoslo- vanskih oblasti do italijansko govore- čega prebivalstva severnega Jadrana v obdobju med letoma 1945 in 1948. Av- tor ugotavlja, da se je centralna oblast zavedala neustreznega odnosa, a so težavo predstavljali lokalni odbori, ki spravljive politike niso uspeli udejanji- ti v praksi. Jure Gombač se nato v krat- kem poglavju posveča mehanizmom izseljevanja treh specifičnih »ciljnih« skupin Italijanov, ki so Istro zapustile po londonskem memorandumu (1954). Veliko vlogo pri njihovi selitvi so ime- le jugoslovanske oblasti, ki so z upora- bo političnega diskurza na razmeroma prikrit način uspele prepričati mnogo pripadnikov italijanske skupnosti, da bi bilo zanje nemara najbolje, če bi Istro zapustili. V zadnjem prispevku prvega sklopa se Cathie Carmichael ukvarja z britanskim razumevanjem povojnih dogodkov v Istri in Trstu. Ko govori o britanskem razumevanju, misli tudi na druge zavezniške sile bri- tanskega imperija. Glede na njene be- sede so bili Britanci, četudi so si z Ju- goslovani delili vlogo »zmagovalcev« in gojili simpatije do Jugoslavije kot take, pri vprašanju dodelitve Trsta bolj naklonjeni Italiji. Po drugi strani pa so bili precej ravnodušni do usode ezulov. Avtorica prvega od treh prispevkov drugega sklopa zbornika je Gloria Nemec. Poda primerjalno študijo spo- minov in zgodb, povezanih z »ekso- dusom« ter sploh vsem, kar je ta prine- sel. Njena pozornost ni namenjena le kolektivnemu spominu ezulov, temveč tudi spominu tistih, ki Istre niso za- pustili; ta je prvemu antagonističen. Avtorica opozarja, da lahko govorimo o krizi obeh. Katja Hrobat Virloget v nekoliko daljšem prispevku razpravlja o medsebojni neskladnosti občutljivih spominov na povojno izseljevanje in pojasnjuje, zakaj se temu ne smemo čuditi. Po eni strani gre namreč za ezule, ki menijo, da so bili sami v mi- gracijo prisiljeni, po drugi pa za nove priseljence iz Slovenije in nekdanje Ju- goslavije, ki »eksodus« razumejo kot »lastno izbiro ali posledico antisloven- skih in antikomunističnih prepričanj« (str. 185). Povojne spremembe so s sabo prinesle tudi druge posledice, ki jih avtorica identificira v slovenski Is- tri. S tem misli na ločnice, ki obstajajo ne samo med Italijani in Jugoslovani, temveč tudi med prišleki iz drugih dr- žav nekdanje Jugoslavije in Slovenci. Ob tem opozarja še na to, da so vsi po- vojni prišleki v Istro brez lastnega zgo- dovinskega spomina in jih zato preve- vajo občutki »izkoreninjenosti«. Drugi sklop zaokroži Neža Lipovec Čebron, ki se na primeru Kopra osredinja na družbene spremembe, izpričane v arhi- tekturi. V praktičnem smislu se je av- torica s koprskimi historičnimi prostori soočila v projektu Pripovedujem zgod- bo mesta. Gre za pogovorna srečanja o določenih točkah mesta, kjer ne gre zgolj za srečevanje Koprčanov, pač pa tudi za poskus povezovanja spominov različnih družbenih skupin in za (opti- mistično) prizadevanje, da bi te skupi- ne tvorile vzajemne spomine. Zbornik zaključuje prispevek Jasne Čapo, ki nekako »obvisi«. A pri tem gre verjetno za klasično težavo zbor- nikov, tj, za težko dosegljivo poveza- nost in prepletenost prispevkov. Bolj teoretično besedilo Jasne Čapo nudi izvirno branje o »soetničnih« (co-eth- nic) srečanjih. Avtorica izhaja iz etno- grafskih raziskav soočanj prišlekov in lokalnih prebivalcev iste etničnosti. Zanje pravi, da niso nujno prijetna ni- ti enostavna, občutki skupnosti, ki jim jih pripisujemo, pa jim neredko umanj- kajo. Posebno pozornost posveča esen- cialistični terminologiji, ki jo v zvezi z identitetami migrantov in tovrstnimi stiki radi uporabljamo. Z medsebojnim soočenjem preteklosti in sedanjosti zbornik At home but fo- reigners: Population transfers in 20th century Istria odgovarja na aktualna vprašanja današnje družbe. Po eni stra- ni so to še vedno neuglašeni kolektivni spomini, vezani na »eksodus«. Po dru- gi strani pa je lahko zbornik tudi dobro opozorilo, da bodo imele tudi migraci- je, ki smo jim priča danes, (zelo) dol- goročne posledice. Gotovo bo knjiga tudi v prihodnje tvorila pomemben del korpusa besedil, ki se ukvarjajo z mi- gracijami v slovenski Istri.