Dan Jugoslovanske Armade je ljudstvo v Ptuju svečano praznovalo Za praznovanje »Dneva fngoslovanske Armade* se je zbralo prebivalstvo iz Piaja in okolice skupno s predstavniki Ijudske oblasti, pripadniki JA, KPS in nnožičnih organizacij 21. decembra t. l-tvečer na akademiji v Titovem domu. V lepo okrašeni dvorani je bil izveden program akadcmije. Program je zajenuA ver kulturno umetniskih točk. Oficirji in borci JA so se v spominu vrnUi na leta NOB, ko so se okrog KPJ ¦hirali borbcni sinovi jugoslovanskih nj. obveznik; Bedekovic Ladvika Mirko, Središče 171, voj. obveznik; Am-brož Mortina Janez, Muretinci 30, vo). obveznik; Podgorsek Gregorija Janez, Ložina 2, ml. vodnik; Maicen Andrela Franc, Braiislavci 34, Pnfcnšak, m\. vod~ vudnik; Fric F.ranca Franc, Moškaind 16. ml. vodnik; Petek Franca Jožef, Ucr toliije, vodnik; Kac Franca Franc, Sp. Hajdina 13, st. vodnik. __M e d alj a z a hrabrost: Horvat Antona Franc, Nadole st. 43, invalid; Pulko Franca Franc, Ptvi. Ljutomerska cesta št. 27, invalid; Anr brož Martina Janez. Muretinci 30. vojni obveznik; Korpar Franca Stane, Mezgov ci 32. invalid; Berglez Jarija Stanko, Gerečja vas 54; Satler Franca Jožef. Podlehnik 107. mvalid; Pavkovič Antona Jožef, Ptuj, Aškerčeva 7, vof. obvcznik; Zavratnik Jožefa Zdravko, Apače 62. voj. obveznik; Pesck Mariie Frinc, Zlatoličjc 29, voj. obveznik; Marfec Antona Anton, Obrež 20. ml. vodnik; Purg Ivann Anton, Ptuj, Nova vas 2, ml. vodnik; Čeh Mar-tina Stfcfan. (loreniski vrh 38, vnj. ofr veznik; Lnmpret Mihaela Jožcf. Preša 13. Maišperk, voj. obveznik; Petrk Fronca Jnzrf, Zlntoličje. vodnik; Vindiš Mihaeia FeUks. Kungnta 36, Slovrnja vas, voj. obvernik; Gnrup Jožefa Milan, Sp. Brcg 36, Piuj, vnj. obveznik; Gatej Franca Ainjziia. Sknrba 21. Slnvenja vas. voj obveznik; Čclik Ivan, Ptu}. Orešje. vnj. obvcznik- Kranjc Arttona Viktor. Ptvi, Sp. Breg, voj. obvczrrik; Klasinc Štefana Franc. 7\aioY\c)e 60, Staršr. vodnik; Rcr krrš Mihoela dr. Franc, Ptni. Ijvtnmcr-ska 22. rez. poročnik: Bubnlj Štrfana Mara. Pfnf. Vseh svetmkov 5, voj. ob~ veznik; Arko Jožefn Franc. Ptnf. Ro-gozniška 4, zastavnik; Belca Filinn An-ton, Spvfržr 51, vnj. obveznik: Horvat J.eopohla Jožpf. Svetirtci 20. Destcrnik. sf. vodnik; Vogrinc Matevža Blaž^. Zakl 19, Nnva Cerkev vnl. nbveznik; Černet srtt Urbana Maks. Kočice 57. invalid, Markežič Josipa Marjan. Ptuj—Štttki 21, vol. obveznik; Belšak Antonn fvan. Gra* dišča 48, voi. obveznik: Gojčlč Ivana Avgast, Draženci 25, Ptnf, st. vodnik; Dogša Jakoba Branko, Grabe 22, Ormož, zastavnik. b) Insfrttktorff fn nbvczniki predvojaškc vzgnje: CENTER SELA Znak predvojaške vzgoje: Bela Vincenc, Zajc Viktor, Murko Jožef. Pohvata: Svenšek Avgast, Marko Jvief, Maihen Franc. Svensek Maks. Murko Konrad, Orešek Jožei, Rozman Franc. Verdenik Ivan, Kojc Ivan, Marinič Frpnc, Bela Jcr nez. Vogrine Janez, Krajnc Stanko, N agrada: Komaridtr centra Zorec Herbert 3000 din, predavatelj Visettjak Mariia 1000 din, komandir wda Mwko Anton 500 diru Avguštin Vlado 50f) din. CENTER PODIJ>FfN!K Znck predvoiaške vzgoje: Zaran Branko, Vres Frar^c, Sakelšek Franc. Hernec Mbert, Koren Franc. P ohv ala: Mupok Jože, Mlakar Franc, Mavzer Ivatt. Marfco Šteian, Kojc Anton. Pun-garček tvan, Eotmer Viktor, Heričko Rir dolf, Hajnc Ivan, Mari Anton, Javnikar Danilo, Markovič Janko, Hunina Ivan, Horvai Viktor, Grezinšek Jože, Mlakar Fmnc. Bigec Jože. Pernat hinko, Hojski Vtdentin, Ovcar Jmiez, Cafato Anton, Lozinsek Janez, Šprah Martin, Cafuta Jnnez, Brem Matevž, Vaupotič Ivan. CČNTER VID Znak predvojaške vzgoie: Simenko Hinko, Gabrovec tvan, Arnaš Anton. Pohvala: Poianec Franc, Arrrnš Franc, Korošec Stanko. Gabrovec Aloiz, Alt Rajko, lirga Jožef. N agrada: Komandir centra Miirko Anton 2000 din, polU. predavatelj Murko lgnac 1000 din, komandir voda iMh Ivan 500 din. komandir voda Vidovič Andrej 500 diru CENTER ORMOŽ Znak predvojaške vzgo}e: Fekonja Ivan, Kovačič Bojan, Vaapo-tic Jakob. P ohvala: Eriih Zdravko, Trop Emil, PavUčič Ivan, Leskovar Ivan, Habjanič Ivan, Kcr larič Ivan, Kos Stonko, Žtitar Franc, Kit* stek Koloman, Babii Janko, Zidarič Jože, Puklavec Stanko. Nagrada: Komandir centra Šonaja Milan 2000 din, komandir voda Trop Ivan 800 din, komandir voda Medik Franc 600 din. CENTER DESTERNfK Znak pred vo jaške vzgoje: Berlak Konrad, Vaupotič Franc, Brir men Janez, Zelenko Franc, Kramberger Štefan, Flujšman Alojz, Arnuš Franc, Irgl Franc, Visočnik Knnrad, trgl Jože, Kolarič Jože, Zajko Franc. Irgl Janez, Toplak Alojz, Benko Martin, Novak Franc, Korošec Anton. P ohv ala: Kocmat Franc, Cvetko Franc, Arnuš Franc, Kumer Alojz, Murko Franc, 2geč Mirko, Krajnc Janez, Zelenko Alojz, Zcr goršck Stonko, Grandošek Stanko, Štunr berger Janez, Mišič Zdravko, Lenart Jože, Pihler Fronc, Lenart Janez, Bela Franc, Polanec Franc. N agrada: Komandir centra Hrga Janko 2000 din, komandir voda Horvat Jože 600 din, klitve končane. 99.45 odst. volivcev ye glasovalo za kan-didate OF, 0.55% pa za listo brez kandidatov. Kaikor pri delu — tako tudi na volitvah. Delavci in nameščenci v Strnišču se zavedajo, da je vsak korak, ki ga napravijo za dvi^ ljudske oblasti, njim v korist in v izfooljšanje njiho-vega življenjiskega standarda. Razne nerednosti, ki so se dogajale pri ži-vilskih in oblačilnih kartah, kakor pri vsem osrtalem poslovanju, kate-ro mora opravljati ljudski odbor, bodo sedaj pravilneje rešene, ker bodo izvoljeni odborniki tudi ta del poslovanja v Stmišču pravilno iz-vedli. Istočasno bodo razbremenjeni vsd ostali forumi, ki so opravljali delo, ki ga bo sedaj opravljal KLO. Novo izvoljeni ljudski odbor po-meni novo veliko pridobitev za na-dalJTiji razvoj Strnišča. Uš Stari novi svet, družbeni red V Trstu se že nad 10 dnJ nadalluje stavka grafikov, ki zahtevajo zvišanje tnczd in sklenitev kolektivne pogodbe. Državni udar so izvršlli v Siriji ter vrgll vlado, k) je satna pred kratkim iz~ vedla državni udar. Novo vodstvo je ob prevzernu oblasti izdalo komunike, v ka-terem pravt, da je »voiaštvo prevzelo joložaj« v, svojc roke, da prepreči za^ roto, ki jo ]e skovala prejšnja vlada proti vamosti vojske in republikanskemu re-žimu. ¦* Na Nizozemskem ]e naraslo števik) 5rezposelnsh v novembru za 13.000 ter znaša sedaj po uradnih podatkih 67.900. Nizozemska je majhna država. • Britanske kotonijalne oblasti nasflno ¦azseljuieio čmce v okolici mesta Oleir ?urnona. PregnaCn lač. Stavkali so tudi učiteUi, nameščenci tntlinšnic in uslužbenci pošte. V VeHki Britaniji breposeJnost stalno narašča. Po uradnih podatkih je samo v mesecu novembru narasla za 32.000 lelavcev. Posebno občutna je v ladje-letniškl industriji, kar je posledlca arae-•|§ke konkurence. V tovarnl avtomobilov v Mariborn »o pred kratkim dogradili eno največjih in najsodobnsjših kovinarskih šol v državL Pouk se je prej vršil v neprikladnih in tesn!h prostorih. 2e letos bo izšlo iz šole 500 visoko kvalificiranih deiavcev za našo avtomobilsko industrijo. • Na drž. posestvu v Belju se bo na 120 hektarjih razvila največja perutninar-ska farma v EvropL Farma bo dajala 100.000 pletnenskih in 50.000 kokoši za zakol na teto. Reja se bo pričela že v naslednjem letu v velikem obsegu. • Pri Dolnjl Lendavi so pred kratkim dogradili na Mori železniški most, kl bo potom žeieznice ponovno povezal len-davski okraj z ostalo Slovenijo. • V prihodnji spomiadi se bo v fndti-striji niotorjev v Rakovici pri Beogrado začela serijska proizvodnja traktorjev. Traktor je sestavljen iz okrog 1000 de-lov. PrJprave za izdelovanje velikega števfla teh so že izvrsene. * Da bi bik) rešeno vprašanje potrebe po porcelanu v državl, so že lansko leto začeil v Mladenovcu graditi veliko ke-ramično tovarno. Obratovati bo začeta sredl prihodnjega leta. Razen porcelan-skih izdelkov široke potrošnje (krožnH kov, skodelic itd.) bo tovarna izdelovala tudl sanrtarno keramiko (umivalnike, straniščne školjke, ploščice za oblaganj« sten itd.). Pri Rankovlčevem v Srbiji bo v prvih mesecih prihodnjega leta za»ie!a obrato-vati nova srednjeveiika hidrocentrala »Sokolje«, ki bo dajala 8 mliijonov kilo-vatnih ur električne energije na leto. Centrala bo preskrbovala z električnim tokom predvsem industriio v Rankoviče-vem ter potrošnike v mesta. • Nove prekooceanske potnlške ta to-vorne ladje bodo gradili v ladiedelnic! »3. maj« na Reki v naslednjem letu. Do konca letošnjega Ieta bo koačana preko-ocesmsfra fadja ffpa »Zaffrcb« s 4Osojnik«> državnega posestva Zavrč, tovarne Strnišče in drugi na vse zgodai imeli budnice in prvi volili. Mladinski aktiv Polenšak je končal z volitvami ob 8.30, nakar so vsi mladinci pomagali prt volivnih komisiiah. Mladin-ski aktivi državnega posestva v Ormožu, Podlehuik — šola, Orešju, Obrežu in Turnišču so volili do 9. ure. Aktivi v SH kolah, Bukovcih, Staršah, Kicarju in De-sterniku pa do 10. ure. Aktivi kmetijsko obdelovalne zadruge »Osojnik«, zadruge Sobetmci ta tovarne Strnišče — »Gradis* so na predvečer volitev zažgali kresove. Od 355 mladincev in mladink, ki so kandidirali za odbornfee, je bilo izvolje-nili 205 Znatno pa je mladma pomagala v knrirski službl. V vsem okraju ie 2122 mladincev ter 789 pionirjev prenašalo poročila v obveščevalne centre. Mnogo mladincev je sodelovalo v volivnih ko« misijah ali kot stražarji. Mladima je skt-be!a tudi za okrasitev volisč; okrasili so 675 volišč. Mladinci iz ptujskega okraia so tmfi tokrat dokazalj svojo zavednost s tem, da so doprinesli svoj delež k nspešni izvedbi voliitev. K.M. Ptujske priprave na Novoletno jelko Priprave za organizacijo praznovanja Novoletne jelke v Ptuju so v polnem teku. V Titovern dorni bo proslava, ki ji bodo prisostvovali zastopniki vseh pio-nirskih organizacij v okraiu. Proslave se bodo vršile tudi po vseh šolskih oko-liših, kmetijsko obdelovalnih zadrugah in industrijskih objektih. Okrajni pripravljalni odbor ie sklenfl pripraviti obdaritev šolskih in predšol-skih otrok. V ta namen se vrši po okraju zbiralna akcija. Nekatere sindikalne po-družnice so zbrale že lepe zneske v ta namen. Sindikalna podružnica Mristov Minčo je zbrala 1533 din, čeprav šteje le 20 članov. Prispevki ostalih sindikal-nih podružnic so naslednii: Slovenija-vino 1180 din, Direkcija drž. posestev 2340 din, Potrošniška zadruga 3630 dfn, Uprava potrošniških zadrug 5000 din, Vinarska zadruga 730 din, BolniŠnica v Ptuju 896 din. Drž. posestvo Zavrč 1436 din. Des — Ptuj 250 din. To so prispevki celotnih sindikalnih podružnic. Prispevki posameznikov pa so sledeči: Hristov Minčo 200 din, Par* vanov Marin 133 din. Žuran Jakob 200 din, Šatanov Peter 100 din. Dončev Sto-jan 100 din, Brumen Terezija 100 din, Plotnlcky Neža 100 din, Gninšek Lizika 100 din, Kukovec Stane 1C0 din, Vajs-baher Ivan 100 din, Zelenik Jerner 100 din, Druževič Anton 100 din, Elzner Pavla 150 din, Jošt Jelko 100 din, Kajnc Franc 100 din, Muršec Drago 100 din, Novak Loize 100 din. S temi in drugimi zneski bodo detoviH kolektivi omogočili otrokom in starcein veder večer, ki bo le izraz velike Ijir-bezni, ki se posveča mlademu rodu v naši državi. Za starejše pa bo ta praz-nik izraz veselja nad premaganimi teža-vami v vsakodnevnem de!n in nad uspehi, ki so tih dosegli pri gTaditvi države ˇ tretjem planskem letu. S. V Halozah mnogi več ne razmišljajo Kdo ne pozna v H-alozah Kravosa. Do-bil si nekoč v njegovi trgovini kar si si zaželel Ln če si bil žejen, ti je vljudno postregla v gostilai njegova žena. Celo advokata ti je svetoval, če si se pravdal s sodedom in pravili 6o, da se upa celo do ministra. Silno mogočen je bil Kra-vos svoje dni. Samo eno uro je njegova domačija oddaljena od Gričarja in Gričar, mali kmet, s sedmimi johi, se ni mogel kosati z njegovimi 6edeminštiride«etinxi, povrh tega pa še gostilna, trgovina, zveza s sreskim načelnikom in minLstrom. Ne, Gričar se kosatd ni upal. Bil pa je Gričai pošten Halož.an, sedem otrok je zredil. Ree težko, vendar jih je zredil s pošte-nim delom. In ljubil je Gričar svojih sedem otrok in Haloze, Kravos pa de-aas. Ceprav je bi] Gričar oddaljen le kako vva ne vesjamem.« »In zemljo nam mislijo ti rdečkarji vzeti, ua kotle nas hočejo pognati,« je vneto naidaljeval Kravos, »našo zemljo, cuješ, nam hočejo vzeti, toliko znoja 6mo prelili mi tn naši de-dje. Ne, Gri-čaNe vem Kravos, kdo nam bi zemljo vzel. Se ponujajo nam zemljo, le kako boono obdelovali zemljo, ko nas je sedaj manj, pa u,pam, da boš tudi ti poprijel, saj si močan.« »Gričar, ti si pameten. mož, ali ne vi-diš kdo vlada, še pisati ne znajo.« »Kdor pravico deli, temu ni treba ve-Mko pisati, beseda je dovolj, res pa je, da ti za prošnjo ne vzamejo dve dnini.« Kravos fe spoznal že stotič v teb dneh, da je ljudska oblast zastaipila Haloze in je zato vstal, vendan je še na vratiii dejal Gričarju: »Premisli, dobro premisli, koga boš volil, da ti ne bo žal.« Pa je Gričar razmišljal tri dni in tri noči. Mislil je na Amerikance, na davke, na svoj dom, na kotle, na svojo deco, na črno skrinjico io končno razmislil. G!as-no je sam sebi potrdil: »Volil b&m ljud-sko oblast«. Dve leti zatem je zopet potrkalo. »No Gričar, kako je,« je dejal Kravos, ko je prestopil prag. »Gre, gre, kar dobro gre.« je odvrnil zadcrvoljen Gričar. »Ali ti nisem pravil,« )e začel kot pred dvema letoma, »vse nam bodo vzeli in zem^jo in živino, mi pa v zadruge, skup-nahrana, kaj.« »Ne verjamem,« je odvrnil Gričar. »Si mar slep, ali nič ne vidiš, vse gTe narobe, ropajo, plenijo.« »Ne ropajo, le tisto jemljejo, kar eo nam ti pokradli,« je Gričar nejevoljno advnnil. »No, pa nri povej, ali je to kakšno gospodarjenje, kar «e dela v zadrugah, in ali baš volil tako oblast?« »Zadnige,« je mirao odgovarjal Gri-čar, »*o kakor prvič preorane ledine. Prvo leto dajo malo, drugo leto veliko več, tretj-e leto pa bodo njlhove shrambe preo-zke za obiten pridelek.« »Slepec si, poglej, tvoja deca ao napol bosa. čevljcv ni, obleske ni, berači bomo kmalu ...« »Ne bi dejal,« ga je prekiail Gričar, »že dolgo nisem srečal berača, mojih pet otrok pa je že pri kruhu. Najstarejšl je traktorist, dva sta na 6trokovnih te-čajih, dekleta so v tovarnah; ni več be-račev, ne blapcev, ne dekel, aiti dnl-narjev ni več. Poslušaj Kravos, ali se ti je kdaj sanjalo, da bo bajtarjev sin študiral v ginmazijij moj Franček je bil sprejet v gimna-zijo. Sedem otrok sem zredil in se deset bi jih za to oblast.« Kravos se je grenko nasmehnil, vstal in odšel. Gričar pa ui več razmi^ljal koga naj volL Ejko. Popravek: V štev. 35. na 4. strani v 2. CKistavku 2. stolpca se mora pravilno glasiti »Trniie« ne Trnižče. Ljudje, kadri so najdragocenejše kar imamo Berlak Marlja, roi 1929 iz Btr kovec, poliska delavka, udarnica Mestne ekonomije v Ptuju. Je marljiva in vestneu Duevno normo presega za 25. odst. ČehTerezija, stara 63 let, poljska ilelavka iz Ptuja, Rogozniška c. št. 30. Ha Mestni ekonomiji dela že ves čas po osvoboditvi. Med člani kolektiva ie zcr radi marljivosti zelo priliubljena. Lfubec Matilda, roj. 1926. leta, iz Markovec, poljska delavka, udamica Mestne ekonomije v Ptuju. Zelo marljiva in požrlvoveJna. 2e v letu 1948 je pre* jefa denarno nagrado. Dnevno normo pre~ koračuje za 25 odst. Ljudska oblast pomaga starim in onemoglim, da bodo še dolgo časa občudovali mladino, ki urejuje naš svobodni svet Nepravični družbeni red stare Jugcr slavije je pustU na stare dni nepreskrb~ Ijene poljske delavce, battarie, hlapce, dekle in drnge pomožne delavce. Mladi in zdravi so bili prepuščeni izkoiiščanju. živiienju za danes. Na njihovo življenje y dneh starosti in onemoglosti rdkdo ni hvtel misliti. V zenitnih pogodbah sinov in kčwn bogatih kmetov }e bilo vedno ttapisam, da pustita starša mlajšima gospodarjema celoino gospodarstvo, mkfer pc m bilo nič omenjeno, komu pre-paščata stara gospodarja onemogle ter žahe, fti so iima pomagaU vzdrževati gospodarstvo. O težakih ni bilo nikjer nič nopisano, saj so bUi po svojem bistva nezatumivi, le od časa do časa jih je bUo treba zbrati na njivah travnikih aii gozdovih, da so opravili dnevno delo. Liudska oblast pa ne gre mimo teh t&idi. Nošla je izkoriščevalce in odkrila njihove žrtve. Prevzela Hh je v svojo jaščtio in jim nudi skromne. vendar sf-gente dohodke. da se preživljajo v starih dneh žšvl}en}a. Poverjemštvo za socialno skrbstvo pri OLO prejeaia iz vasi prošnje starih, one-moglih in obubožamh, v katerih prosijo za denarno pomoč ali za sprejem v Dom starih m onemoglih. Mnogi med nitmi niso v živijenja radi prosili. Z delom so »' pomagaH, dokler je le bilo mogoče. Pintarič Marija iz Ormoža je vlož&a 2. decembra L L prošnjo za pod~ poro. Rojena je 1882. leta, vdovq. D-valnice OZKZ Desternik. V noči, ko je poslovodja zaspal, mu ie Marin ukrade! iz predala v mizi 900 din in si iste pri-svojil. Pokradel je še več manjših pred-metov. Budnost organov NM m orcanov notranicga odseka je preprečila inieno-vanemu, da bi svoje umazano delo iz-vrševal dalje, ter ga postavili tia. kamor taki elementi spadajo. Za vse to se bo še zagovarjal pred ljudskim sodiščem. K.V. Na videz ponižne prošnje, v resnici pa načrtno drobljenje gospoderstev Odprodafa parcd od večjih posestev zaradi nstvarjanja maniših, razdrobljenih posestev, administrativm prenos lastninr skih pravic z imena siaršev na imena sinov in hčera, žerdiev nUadoietnih fan~ tov in deklet zaradi prevzenui posestev itd. niso slučaini pojavi zadnjega časa, temveč premišljeni in v raznih pogodbah registriram poskusi ustvaritve takih gn s ter* iudi obseg ob~ vez, na drugi siro^i pa da bi nastalo šte~ vilo novih malih posestev, ki bi sc posltr ževala zaštite malih posestnikov. Pri tcm pozabljajo poedinci da gre v socialističm družbi zasčita Ijudem. ki so bili vedno izkoriščam ne pa Ijudem. ki so izkoriščali in ki bi se radi sedaj umak-nili brcmenom s položaja, ki so ga vedno zavzemali. Mali poscstniki in delavri so desetletja zdržali v borbi za obstoj in se trudili, da bi se njihova beda in pcr manjkanje zmanjsalo, kljub temu Pa \e ostajal svet do njih neizprosen. Današnji družbeni red ne bo dopustil drobitve posestev, ko gre za uslvaritev velikih zadružnih kmetijskih gospodar-stev in ne bo dal možnosti raznim špo kulantom. da bi prehajali sedaj na pozirtje delavcev in malih kmetov, temveč edmo možnost. da se odpovedo špeknlacijam, vkliučijo svojo zemljo v kmet. obdelov. zadruge ter skupno z malimi in srednjimi kmeti ter pollskimi delavci ustvarijo za vse dvlovno Ijudstvo na vasi tnke ziv^ lieniske pogoje kot so Hh nekdai sami imeli. L. F. Dne 9. dec. 1949 je umrl gramozni de-lavec Medved Ivan iz Šfkol 25 in je za-pustil 7člansko družino brez dohodkqv. Mladinci iz Šikol so zbrali za prizadeto družino 5070 din prostovolinih prispev-kov. S tera so si zaslužai, da jih postavimo za vzgled mladincem v ostalih vaseh v ptuiskem okraiu. M. Iljin Priroda in ljudje KNJIGOVODSTVO MORJA Volga nam bo dajala pogonsko silo. Zato ne bo v njej nič manj vode. Toda v naslednjih treh petletkah bo-nu> vzeli iz nje mnogo vode za nama-kanje Zavolžja in za potrebe mest in tovarn. In koliko vode bo izhlapevalo, ko zgradimo jezove in bo vadna gladi-oa Volge večja! A »Volga se izliva v Kaspijsko mor-je«. Te 6tare resnice ne moremo obiti. Dotok vode v Kaspijsko morie se bo torej zmanjšal. Kaj pa bo potem s Kaspijskim morjem? Ali ne bo začelo usihati? Morje je del našega velikanskega gospodarstva. Prej morje ni imelo ra-zumnega gospodarja, sedaj ga ima. In ta gospodar mora porazmisliti o vsem, mora vse preračtuiati. V dobrem gospo-darstvu imamo knjige, v katere zapisu-jemo dohodke in izdatke. Tako knjigo moramo uvesti tudj za morje. Ta knjiga ne bo taka, kakršne so na-vadne knjige. Številke v stolpcih ne bodo pomenile ne rubljev ne kilogra-mov ne metrov, ampak kubičme kiio-metre. Morje je veliko in zanj mora biti tudi mera velika. Na levi strani bodo med dohodki reke, deževja, nalivi in sneg. Na desni med izdatki bodo pa oblaki in megle, to je voda, ki izhla-peva s površine morja. Kaj bomo vknjižili med dohodke? Največ vode prinese morju Volga. Vsa-ko pomlad jo polni z vodo snežna odeja neizmerne ruske ravnine. Več ko tisoč rek in jezer ji oddaja svojo vodo, pri čemer malih potokov ne štejemo. Vsak naliv se zlije vanjo in ji dvigne raven. Volga kakor velikanska gobd zdaj na-raste, ko se nasrka vode, zdaj pa se ekrči. Vsa ta voda teče v Kaspijsko morje. Po poti je dosti izhlapi v zrak, a vendarl-e pride v letu dni po Volgi v moije 270 kubičnih kilometrov vode. Ali ve«te, koliko j€ to — 270 kubič-nih kilometrov vode? To je primeroma tolika kad, ki bi bila v obsegu večja od Moskve vn višja od Kazbeka. A Kaspijsko morje ima poleg Volge še druge reke, ki ga hranijo. S kav-kašikih gor mu prinašata vodo Kura in Terek. S s^evera se izliva vanj Ural. To so le poglavitne reke, je pa še na tu-cate drttgih. Vse skupaj prinašajo Kas-piju dobrih 90 kubičnih kilometrov vode na Ieto. To so reke. Poleg njih je treba vknji-žiti med dohodke še dež in sneg. Vsi dohodiki skupaj znašajo na-d 450 ku-bičnih kilom-etrov na leto. Kako pa morje to vodo trosi? Kaspijsko morje ne oddaja svoje vode dragdm morjem. Kam pa jo daje? če bi namreč vode sploh ne trošilo, bi se vsako leto njegova gladina dvignila za več ko meter. Voda bi 6e bila že davno zlila čez rob in poiplavila sosedne pu-stinje in stepe. To pa se ni zgodilo. Morje ostaja v svojih obalah. To se pravi, da troši vodo, ki jo prejema. Vada nekam uhaja. Kam? Navzgor, v zrak. Med dohodki Kaspija so oblaici, ki ga hranijo % dežjem in snegora. A tudi med izdatki so oblaki. Voda izhlapeva. Kam gre potem dalje po zraku? To *e še nerešena uganka. Mogoče hrani Ka-spijeva voda kavkaške ledenike, morda se zliva v dežju na gore Srednje Azije in namaka bombaževa polja ob njiho-vem vznožju. Po dolgih in zamotanib. potih potuje voda po zeinlji. Nekje na seveni, v gozdovih ob Kami pade sneg. Spomladi se snežnica steka v Kamo, iz nje v Volgo, iz Volge v Kaspij. Tam se dvigne navzgor in odleti po zračni poti kot oblak v Srednio Azijo, se spufiti kot deževnic na gorska pobočja in steče končno po gorskih po-tokih navzdoi na polja. A to še ni vsa njena pot. To je samo odsek njene dolge poti, ki ji ni videti konca. V prirodi je vse povezano: bomba-ževa polja v Srednji Aziji in gozdovi ob Kaini, kavkaške reke, sneg Ruske ravnine jn vode Kaspijskega morja. Še!e sedaj začenjamo to povezanost v pd-rodi prav čutiti, prav spoznavati. Ali ne prav zato, ker je šele sedaj posta]a pri-roda pri nas eno skupno gospodarstvo? USODA KASPIJA Kaspijskega morja ni. 2e zdavnaj, zdavnaj ga ni več. Nekoč, ko je še bilo, je bilo kakor vsako morje — zvezano z Jrugimi morji. Bil je preliv, ki je spajal Kaspijsko morje s Črnim. A zemeljska skorja ni nepremična. Veli-kanski njen kos se je dvignil in ločil Kaspij od ostalib. voda zemeljske krogle. Morje je prenehalo biti morje in je po-6talo jezero. Kaspijskega morja ni. am-pak le Kaspijsko jezero. Jezero pa živi popolnoma dmgačno življenje kakor morje. Morja so pove-zana med 6eboj — pri njih gre vse v skupno blagajno. Popolnoma drugače pa je z jezerom. To živi na svoj lastni ra-čun, f,amo mora zvezati konec s kon-cem. Če je dotok vode manjši kakor odtok, potem jezero nima kje vzeti vodo, s katero bi nadomestilo izgubo. Kaj se torej zgodi? Vodna gladina v morju je zmerom enako visoka, prav tako kakor v dru-gih morjih. Pri jezeru pa se vodna gla-dina vedno spreroinja. Deževje lahko jezero poveča, suša pa ga zmanjša. Ko je Kaspijsko morje postalo jezero, mu je ilo spočetka elabo; odtok vode |e bil večii kakor dotok. Vode je več izhlapevalo. kakor pa pritekalo. »Morje« je začelo usihati. Voda je uhajala bd bregov in razgaljala dno. Vodna gladina je vedno bolj padala. Todla morje ni po-polnoma usabnilo. Posrečilo se mu je, izboljšati svoj položaj. Čim manjše je bilo, tem manj vode je izhlapevalo z njegove površine. In konec koncev se je odtok izenačil ali 6koraj izenačil z dotokom. Morje je prlšlo v ravnotežje, Timirilo se je v svojih obalah. Tako ie nastalo najbolj čudno med vsemi mor]l. Morje, ki ni morje, ampak jezero. Morje, katereaa gladina je 26 metrov pod mor-sko gladino. Ce primerjamo zemljevide iz srede preteklega stoletja r današnjimi, vidimo. da se je gladina Kaspijskega morja zni-žala približno za roeter, Kaj bo s Kaspijem v prihodnosti? Preurediti hočemo Volgo in tudi druge reke, ki tečejo v Kaspl]. Vsako leto bomo vzeli za namakanje polj na tucate kubičnib kilometrov vode ii Volge, Urala, Kura in Sulaka. Kako bo Kaspij to prenesel? Kaspij nam je potreben. Po Kaspiju plujejo ladje s tovorom in potniki. Kaspi] nam daje ribe, in sicer polovico vseh rib, ki se nalovijo v naši deželi. Kaj se bo torej zgodilo? Dotok se bo zmanjšal, odtok z izhlapevanjem pa bo ostal isti kakor prej. Kaspij bo spet zače! usihati kakor nekoč, ko se je ločil od Črnega morja. A tokrat ne bodo iz-zvale tega podzemeljske sile. ampak človekovo delo. V desetih letih se bo gladina vode v njem znižala za dober meter, v dvajse-tih letih za dva metra, v petdesetib. za tri metre. Morje bo vedno bolj plitvo. A niti sedaj ni globoko. 2e daneš se moramo boriti za vsak meter globine, moramo črpati naplavine v ustjih rek in poglabljati dno okoli pristanišč. Voda bo ušla od obal za tucate kilo-metrov. Mnoga pristanišca bodo nena-doma na suhem. Morali jih bomo pre-neeti na nove obale ali pa kopati do njih dolge kanale. Z morjem zvezana majhna jezera ob obalah bodo usahnila. Mnogi rokavi v ustiih rek se bodo posušili. A prav v teb plitvih in mirnih vodah ki obstoje iz na pol 6ladke vode, se ribe drstijo in »ee pase« njibov mladi- zarod. Te ribje pašnike bomo uničili. Ribe bodo poginile. To pa nam nikakor ni vseeno Če bi hoteli nadomestiti ribe, ki jih daje Kaspij, z mesom, bi potrebovali štiri sto tisoč glav goveje živine. A ži- vino je tTeba rediti, medtem ko ribe same rastejo in jih je treba le loviti. Karabugarski zaliv se bo lofil od morja in usahnil. A Karabugaski zaliv je to-varna kemičnih surovin, ki ]o je ustva-rile priroda sama. Tu se na obalab na-birajo 6oli. ki so nam potrebne za mnoge panoge proizvodnje. Če usahne Karabugaski zaliv. bo morala ta tovarna surovin ustaviti delo, kajti potem ne bo več novega dotoka soli iz morja. Razgalila se bo nedogledna, nevesela površina dna in imeli bomo na desetti-soče kvadratnih kilometrov novih sol-nih ln peščenih pustinj. In podnebje na vsem iugu naše dežele bo še boli suho, še bolj vrofe. A tudj to še ni vse. Velikanska vodna površina Kaepija ščiti sedai Povolžje, donske stepe in Ukrajino pred suhim je-zikom pustinje. Če zmanišamo površino Kaspija, sami odpremo pot »suhovejem«, 6ami podpremo naekok pustinje. _ Kaksni bodo torej nasledki? ¦ Na enem kraju uničimo pustinio. na drucjem pa io ustvarimo. Na enem kraju zbolipamo podnebje, na drugero pa ga poslabšamo Tako ne gre. Ne smemo z drugo roko rušiti, kar gradi prva. So ljudje,- ki pravijo: Ali ima smisel, gledati tako daleč v prihodnost? Saj se vse to ne bo zqodilo tako kmalu, ampak šele čez petdeset ali celo sto let! Mi pa ne moremo tako preudarjati. Za posameznika je petdeset ali celo sto let dolgo obdobie. Prei niso Ijudje ni-koli resno razmišljali. kaj bo če7 sto let. Vsakdo se je brigal le za sebe in za svoje trenutne koristi. Zato pa so liudje gospodarili tako kakor roparjl. Koliko premoga, nafte. gozdov in železa 6o brez smisla uničili! Drugače ravna socialistična družba, velikanski kolektivni človek, ki obstoji iz milijonov ljudi Njegovo živlienje se ne šteje po letih, ampak stoletfih. Zasnoval je velikanskc delo, izvršiti hoče pravi geološki prevrat. Huda mu bo predla, če ne bo premi6lil vsega do konca, če se prebujene sile prirode obrnejo zoper njega samega. Prosim naj ostane med nami , ..u.m j>v rarf/ pritožnleio čez doži-^ vetja s potovanja na vlakih in uvtobusih tivka-tre je motila gnječu, Jruge čakanje, iretje vročina, slab :ruk in sliino. Škoda, da se nc moreio pntožiti iudi »aketi. Paket za Turkuš Adolfa iz Mar •^perka 4 bi se sigurno pritožil. . V soboip 17. decernbra t l. ga je misiil poštni sprevodnik KoUirič le-zati y Ptum na nvtnhnsni postoii v mlaki. dnkler ga niso molcregu dvii:* uli na avtobus in odpeljah proti Mar ^perku * r\ipornost pri Ijudeh ie mogoče ^ spoznati po tem kako dolgo kdo vzdrži v vročini ali mrazu, moc tovcr 'ištva pa po tem. kako dolgo vzdrži v družbi, ki je ni navajen Na državnem posestvu v Podlehniku $0 imeli 14. decembra t. l. domačo oroslavo. V okviru programa so pro-šlasili udarnike. v okviru slučajnosti na so napravili poskušnio ndpornosti m tovarištva s sledcčim rczultatom V mrzli sttskalnici sc doigo časo vzdržali liudje iz Haloz, v topli sobi na še dalie časa gostje iz Maribora in Ptuja. Poskušnja glede tovarištva se m obnesla, ker so hili zu to potrehn ' irostori obojestronsko neprikladni. + T)mmi so z večjimi pošilikami nu pošti in železnici v skrbeh. da ne bi zmrznile Te skrhj je bila prejšnji tcden de~ 'ržnn tudi pošiljka *Ncišcga dela« na mariborski posti //. Da ne bi na vlaku zinrznila v petek rvcčer .ali v soboto zjutrcij so h raic obdržali na pošti. Ko h> v soboto do-'loldnc poštni kontrnlnr ngotnvii da c mraz nekoliko nnpustil. $'J daii P°~ iiliko na'/jvtnbns Maribor-'Pt"i Med \'ožn}o prot* Staršam je p^f^° hlad-•irif. zntn ;i ' AM-ov avtnbns. V/ čudno, da zamndiin nošiljkf s krnmpirjem m drvgimi šivili. če je žc 'isnpisjj pnfvcčena taka poznrrtos* vv/ mrazom. Y *7't izvrlene usivee Vmdie različnr *~> izražafo hvaJeznost. Učiteliicp v Marknvcih so dolpo ča-r'n1e, prednn ie Cevljarskn zodrvša •' Nnvi vasf vzcfa v pnnravilo njihovr ~cv1ie, V znok hvaležnosti so dah> ""rtcliice čevljartem po opraviicnem ¦fcln pismeno priznanje, ki je obescno " delavnici. Zonrmfvn \e, kahn fp tzrazfl zadrrtri vnjn hvnirznost Kvknvpr Antnn r v«v<» vo.«?/. hn $o mrt iripmnmn w brp- 'nlirppff caknrtin nnvnviii v radrvtp' '•-r.cn/) nny * ?hnrrj!t> DRUŠTVO ESPERANTISTOV V PTUJU JE IMELO PREDA- VANJE Clani in tečajmkj Esperanfskega društvf v Ptnju ?n imeh 15. dc-cembra t. l. na MlJ) v Ptnja pre davanje v pnčastitcv 90-letnice rojstva dr. L Zamenhofa, začct nika pomnžnega jezika Esperanro. Udelcženci preduvanja so si tndi ogledali esperantsko pošto. ki jo prejema drnštvo iz raznih držav, ki podpirajo širitev jezika Espe-ranto. Dobri člani OF iz Ptuja in okolice so zopet pokazali veliko razumevanie za novoletno obdaritev otrok in starcev V vrsto običajev, ki smo jih začasno prevzeli po osvobnditvi od starega druž-beneKa reda v zvezi z Novim letom. spada tudi običai obdantve socialno ne-preskrblienih osirotelih otrok, starih in onemoglih iz mesta ih OKolice, ki so ve-zani na družbeno pomoč. Vsako leto so stopile dobre članice OF od člana do člana v svoiih raionih ter so od n.iih zbrale denarna sredstva za nabavo materialnih ali denamih daril. Tudi letos ie uspela v Ptuju taka pro-stovoljna akciia MOF. Požrtvovalnost zbiralcev, višina in števiir. prispevkov kaže. da je v Ptuju mnojio Ijudi.vkii so vedno radi pomagali osirotelim otrokom, onemoglim in starim, iz občutka osam-lienosti in zapuščenosti v času. ko se zbiraio okrog staršev otroci z namenom. da se vsaj enkrat na leto skupno razve-selijo in medseboinn obdaruieio Zbrane prispevke so predale članice OF, ki so jih zbrale, Mestnemu ljudskemu odboru in sicer: Prejac Antonija ie zbrala 2460 din. Čevljarska zadru^a ie prispevala par jrojzarc 5t 38. Zejja FJizabeta je zbrala na Zk. Bregu 2000 din. Bratanič Frania v OrmDškem raionu 2000 din.' Kosec Ma-rija v Brstju 1885 din Kostanjevec Ma- rica v Prešernovi ulici 1480 din Kocmut Karolina na Srbskem trgu 1580 diin. Pre-jač Justina v Lackovi ulici \16W din. Ostennan Pavla na Kvedrovem trgu 1260 din. lirženjak Nežica na Sp. Bresu 1000 din. Vodopivec lrma na Turnišču l(X>0 din. Kozenburger Martin v Sodincih 7mpir»a in drnsrih pridelkov so dali o^ohiu poklnvalnice dovoli prtiike za izčrparie svoiih sil. ()b takih prili-kah so tudi najori'a/nei5e prodaialke boij kratkobesedne. Včasih izjjleda. da so stranke nrprii;izne. dnigič pa ii^lnžbenci. Pa so imeli potrnšniki od zeleniadnega od^eka nm >eo. ¦lokaztijeio sledeče šte-vilke o prod.4ji pridelkov; |)n začetka decembra t. 1. ie bilo letos prodano potrošnikom-Jianom zadruge 194.237 kg krompiria. 22.m kg iabolk. 16.435 kg panrike. 12.587 kc čebnle. 10.S1T. kg salate. 14.084 kg hrušk. 8678 kg paradiživkov. 850.^ kc kumarc. 6744 kg zeiia. 3780 kg češeni. 3549 kg breskev. 18fi5 kc crnzclia 1052 kg sliv. 960 kg ohrovta, 947 kg kislega zelja. 860 kg cvetače, 840 ks peteršilja. 824 kg buč 770 kg fižola, 679 kg pese, 654 kg hude paprike, 322 kg česnja, 78 kg rdeče pese. 56 kg korenja. Vrsta gori navedene zeienjave je rastla po raznih vrtovih na vaseh. vendar 5e letos ni prišlo tako daleč da bi «;ospo-dinje prodaiale zadrugi višek zelenjave ki je niso porabile zase. temveč so io porabljale doma za krmo živine. med-tem ko ie v industriiskih centriii pri-manikovalo zeienjave. VečjH doprinos zelenjave 7a prehrano deiavskih centrnv lti mesta sta dali IV\estna ekonnmiia m zadmjra Hristov Minčn. dočitn ie dopri-nos iz ostalih ekonnmiii in zadrug bil znatno maniši. naimaniSi pa iz privat-nega sektoria. Zato ni čudno. če so se na veliko začele ustanavljati ekonomije. Vi <5o edini garant raznim menzam. da bodo imele izbiro zelenjave za abonente TaVo ie dokaza! zeleniadni odsek Pn-trošniške zadroge v Ptujn, da daje za-dnižni sektor več želenjave kolektivni prehrani kot privatni sektor, zato ni čudno. da ie zadruga regulirala cene na trgtJ za razne predrnete V prihodniem letu bo zadruga nedvomno dosegla z ze-lenjadnim odsekom še večje uspehe ter s tem korfstiia razvojn sociaiistične drnžbe. L. F. Važno za razpečevalec našega lista Napro^amo poslovodfe Kmet?iskfh za-drug In poslovalnic OkraJnega matr^/ina. naj nam takoj sporočMo. če so pripra^'-lienf tiid? v letn I9S0 razpečevafi siasilo OF »Naše dek), med nakupovaice v svoj?h trgovJnah. Če ne prejmemo do 1. jannaria 19-SO odklontlnega odgovora, hotno smntrali. da lahko naprej po^iljamo vsaki teden dosedanie število Izvodov. ¦ ZaTmidnfkom narr^nitie smo te dn! po-slal! posledn.il oponiin. Pričaknjemo, da bodo do 1. januarja 1950 poravnalj za-ostanek, sicer botno smatrali, da ne želijo dalje prejematl našega tednlka. Uprava Kulturno prosvetno delo na Humu pri Ormožu se je začelo One 18. nov. 1949 6e je vršil ustanovni občni zbor IZUD v osn. šoli na Humu. Tov. Pišek Lovro je obrazložil pomen iZUD in prikazal dosedanje uspehe kul-turno-prosvetnega dela ppsameznih mno-žičnih orga-nizacij. S podrobno analizo je dokazal, da vsled prevelike razcepljeno-sti ni bilo doseženo, kar je bilo v na-črtu v kulturno-prosvetnem delu po6a-meznih organizacij. Predlagal je, da se za šolski okoliš Hum ustanovi IZUD. Na-vzoči so predlog z odobravaniem spreje. li ter 6e takoj vpisali za redne člane. Za predsednika je bil izvoljen tov. Kukec Ludvik 17 Huma, ki je i6točasno predsednik OF Hum in obenem tudi naj-starejši obiskovalec izobraževalnega te-čaja. Izvoljen je bi! upravni ln nadzorni odbor IZUD Hum. Po sklepu občnega zbora so se ustano-vile tudi sledeče sekcije: Knjižnica 6 čitalnico — vodja tov. Vti-čar Slava; Igralska skupina — vodja tov. Pišek Lovro; Instrumentalna skupina — vodja tov. Zadravec Pavel; Izobraževalni tečaj — vodja Pišek Lovro. Dne 22. nov. 1949 je bil pričetek izo-braževalnega tečaia. V tečaj je vpi&anrih 28 tečajnikov, katerega po večini tudi re.d'no obiskujejo. Tečaj se vrši 2 krat te-densko. Tečajniki so iz vrst LMS, OF ia gasilcev. V obiskovanju tečajasejepo sebno izkazala mladina iz Huma in Lo-peršic, dočim mladina iz Frankovec še ni doumela potrebe novega časa. Predavanja vodita tov Pišek Lovix\ šol. upravjtelj in tov. Ivanuša Pavla, uči-teliica na Humu. . ' Razen tega se pripravlja uprizoriter komeddje »Krapi« — Ingoiič. Zaželjeno je, da se vključijo v hsobra-ževalni tečaj se ostali, predvsem mlaro-silci prebivajo V teh prošniah mora;o brepogojno navesti 6ledeče podatme: 1. Ime, priimek, datum in kra; roiSiva; 2 kraj svoiega prebivališča (t \ stal-nega bivališča); 3. opis svojega oroija ter prl tem označiti model, kaliber in ^ovarniško številko orožja; 4 registrsko števiio *>voiega orož-nega listd in naziv organa ljud^ke oblasti k. je o^-ožni list izda!. Pt sestnike orožja. ki po losedanjih predpisih še niso zaprosili za izdao orožn^a lista in de'ansko roži^, *o orožje brezpngojno prijaviti m <;tCGr vsai do 25 decerabra 1949 Prjpormnja-mc. da istorasno « prijavo lahko fudi zapro6ijo za izdajo dovo]jen;a za posest in nošenje tega orožja. V prijavi morato prijavitelji navesti iste podatke. koV so nctvedeni v točkah 1., 2. in 3 prejšn,eqa odetavka Namesto 4. torke pa m>rdjo natančno opT«aM oko?" '(^^^fW šli do orožja Te pn; lovijo pa iste organe kot prosilci za podalilan^e veljavnosti orožnih listov ter iih odda'o prav tako izključno na tistih postaiab NM, v katerih območju prebivajo. V primeru, da prijavitelj orožja želi is»o-časno še dovoljenje za posest in noSe-šenje orožja ft. j. orožni list), naj fo navede v posebni prošnji. ki jo nriloži priiavi. Pripominjamo, da morajo biti tako »prosnje za podaljšanje veljavni^ti orožnih listov« kot tudi »prošnie 7a '!*>-volienje za pospst in nošenie orožja — orožne Iiste^ (za orožie, ki ga nanovn prnavl;aio) kolkovano in sicer: a) 10 din za vlogo prošn]e; b! 50 din za taksiranje orožnega lista. ki ga oodr pristojnj organi izdaii ra leto 1950 To v primeru, če pos^simk orožja poseduje samo 1 koraad. V ori-meru pa da qre za izdajo orožnega lista za več komadov orožja. pa se taksira vsak nadaljni komad še po 50 dinariev pospbe]. Opozarjamo, da sta roka za vložitev prijav in prošenj razmeroma zelo kra'ka (in zapadeta za prijave že 26. decembia 1949. za prošnje pa 1. januarja 1950). Zato naj vsi posestniki orožja (prijav- Ijenega in neprilavljene-ga) pohite z iz- polnitvijo dolžnosti, ki jim jo nalaga novi zakon o posesti in nošenju orožia. Iz pisarnp mmistrstva za notranie tadeve LRS IZPOLNILI SO PLAN Kolektiv gradbenega podjetja »Duimv« v Beogradu, ki je do Dneva republike iz-polnil svojo letno proizvodno nalogo « 101%, je z dobro organizaciio obdrždl za delo tez /imo 80"'o delavcev. Cez zimo bodo delali na sedrmh večjih obiektih. Doslej so postavili že tri zgradbe, ki so jih Dokrili. kar bo omogočiJo neovirano delo preko zime. V borbi za izpolniter plana se ;e izka^žai predvšem .fdar tpoj-stet Aioiz Mazefič, ki z nspe!~ '-i- ša svoje strokovno znanjp na - lavce. Vasilije Tasič, ki dela kot ziciar ¦ - večkratni udarnik stalno po novem ' načinu zidama, povprečno presega nor-mo za 2OO"/o. mladinpc'Diord'e Gučevski, /ida» na zgraribt Ve'erinarske fakultete, pa že od septembra daHe izpoinjuje dnevno norm^ z 280*^ Fizkultura TD »Sloga« v Ormožu je začela pred kratkim graditi novo modernp keglišče, ki Ik) eno nailef ššh v Mariborski oblasti. Na tem keglišču se bodo lahko igrale rudi prvenstvene tektne. Fizkulturntkj »Sloge« so se obvezali, da bodo zgradili keglišče do 1. febrnaria. V«ak dan mar* liivo delajo. Največ dela.bodo opravifi z udaniiškim delom. lov. (iaberc Fran« če kse je najboli izkazal. On tudi vodl orgamzacijo dela. Clani keglaškega od» seka z veseljem pričakuiejo otvorite^ i novega keglišča, kjer ^' bodo lahko po» , merili z na.ibolisir SlovertijL ^^^jSIoga<^nia^v> od^ki^par_ rezultate -na raznih tektnovanjih. Tako so na primer sodelovali leta 1947 na tur-nirju v Varaždinu, kjer so se pomerili s najboijšimi keglači Varaždina in Zagreba. Na tem tekmovanju so dosegl^ dobre re» zultate in so bili tudi nngraifcni. Pomen rili so se tudi večkrat z »Elektro« iz Va» raždina, zabeležiii so 4 zmage in en po" raz. Za te dobre nspelie moramo vseka« kor pohvaliti tov. Oaberca. Horvata, Ka-keca, Zidariča m Likavca. TD T>?log:a« razpolaga z dobrimi ke-glači. ki bodo marsikaterenra društvn tpIo trd orph.1 Jo OBVESTILO Kdor Je našel 15. decembra L L n* cesti od Dobrave do postaje Ormof žepno uro brez stekla, naj jo odda proti na-gradi v upravi »Na5e delo« v Ptnju. Z izqubo ure je os.kodovan dijak IV. raz-reda gimnazi)e v Ptuju. Prodam pod ugodnlmi pogoji 5 mese-cev starega psa volčjaka. Naslov vnpra-vi lista. TEORIJA V ZADRUŽNl PRAKSI Pri pitanju prašičev te treba paziti na ekonomičnost krmil DipL ing. Zorec Egon Ce hočemo pitatl prašiče na gospodar-ski način, tnoramo iineti pred očmi dvoje: cilj ekonuuiičnosti in račun rentaDilnosti. Pri prvem streniimo za tem. da s čini man.i hrane v čim krajšem času dosežemo pri prašičili čcm večji prirastek na te-lesni te/.i. torej čim več kvalitetnega tnesa m masti. V drugem pa streinimo za pravilmtn -razineriem (Cim ugodnej-šim) med vrednostjo knne (prven-st^eno kiepkel. vrtdtmstjo miadih prašicev . in vrednostjo pitauvh svirn Povpre^no vzeto je za prirastek 1 kg žive teže potrebnih 5 kg krepke krmue mešanice (85% žittiesa zdroba in 15% beliakovin). Rentabilnost pa dosežemo tndi s" tilkozvano Skrohno vrednostjio (za priraMtk ! k-,; /»ve teže ie potrebnih 3,5 do 4 kg škrobne vrednosti). Kaj je prav-zaprav škrobna vrednost? Pod tem iz-razoin razumemo vrednost nekega krmila v pogledu tvorjenja masti v primeri s čisto škrobno* moko. Ječmen ima šKrobno vrednost 72 ali 83 (svinja izkoristi krmo 30 do 33% bolje kakcr vol) kar pomeni, da predstavlia 100 ka iečmena pri tvorbi masti Drav tolfrkr .vrednbst kot 72 ali $1 !,(. ^l. r->hfle • rnokf )'/ 1 Wr< 'škvihn^ n>' ¦ ri nVrojf XU ' srr ' • 1!;: 1'->I k^: lesne. masti. Skrobna vrednost je torej merilo za medsebojno primerjanie vred-nosti različnih krrini. Na podiagi tega ie niožno izračuuati tudi. kako drag ie 1 kg škrobne vrednosti v raznili krmilih (škrobna vrednost je izračunana za vsa knmla). Kazumliivo je. da je prvi predpogoj za rentabilnost pitania poleg krnie in nege predvsem zdravje živali ter ded-nost dobrih fastnnsti za pitanje V naših krajih irnaino pasnie, s katerimi lahko dosezemo lepe nspehe. Med njimi so: nemška oplemeniena. štajerska bela, jorkširci ter manKolica. ki je izredno' dober prodiicent tnasti. Pri pitaniu prašičev zasleduiemo tnrei cilj pridobitve niesa in masti. Po pri-bližno treh mesecih starosti prašiče raz-delimo. kakor pač u.smerimo rejo. Prve začnemo takoj pitati, z drugimi pa gremo na pašo. Znano je da je paša za mlade živali velike važnosti (sonce, zrak. giiba-nie). Za svirije je naiboliša paša^ na de-telušču, na črni detelii z laško Ijulko. Računamo. da 1 ha paše zadostuje za 10 do 15 kom. pra^ičev v starn¦. ^^«- nje vse hrane za 24%. Poskusi so poka- zali, da je dnevni prirastek 418 gr, čc dajemn ktihan kromt5- toda le 349 gr, če dajemo surovcga Pitmiip s siirnviin krompirjein ie torej gn • krmlien.ie s kuhanim krr: ali mrzlim pa vetike hraniinv; Na l-ianskem n pr. v ieseni k pir spravijo v silos in takcsa eez zimo polagajo. Zelo dobra hrana za svinje (daie finc, tanko me^n) je korenje. ^veža krma, pesa, repa. koleraba. To krmo dajemo zrezano Repa podalištiie dobo krmlic-nja, toda le, Ce smo ie dati nad 20% od vse krme. Ct krmimn ^vin;e z dodatkom korenja, bomo ned- bolišo kvaliteto tnesa knko ¦-» samo z zrniem. ^e .'¦¦ i>. če dc- dajanio koleral nici odg«r varja 9 kg pesf ; aii 8 5 kz korenja. Ce pf ¦ in pesno listie, moramo do"ui v;\- zrnja. Potrebno le še premotriti krmljeT1. z močnim. — koncentriraniTni krmi". Zdrobljena zrna žifanc. f'žo!a. soie. bobs, lupine, kor'ize, ajde. m!skarrl-:i oduadki itd. so zelo učinVovita '-hhU-i 73 p:tnnje. Pobri šo tudi ntro'^ "''- ' živali. M raste'0. r?^iio he|: krmo ž5- ri'