£tšna v gotovini Štev. 195. Izkljnčna pooblaščenka za oglašt. izvora: Uniona Pubblicitčk Itak. Cena - Prezzo Lir 0.40 Ljubljani, v tor eh, 20. avgusta 1941-XIX | Uredništvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. g Leto VI. Concessionaria esclusiva per la pubblicitA 'di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Nezaslišano nasilje proti Perziji Vdor angleške in sovjetske vojske na nevtralna perzijska tla V Nemčiji ni napad vzbudil nobenega presenečenja Bern, 26. avgusta, r. Angleške in sovjetske čete so včeraj zjutraj prekoračile perzijsko mejo ter vdrle na perzijsko ozemlje. Pred napadom sta Anglija in Sovjetska Rusija poslali perzijski vladi ultimat, v katerem sta znova zahtevali, naj izžene s svojega ozemlja vse Nemce. Sovjetska Rusija je še sporočila, da bo v nasprotnem primeru uveljavila določila vojaške nogodbe s Perzijo iz 1. 1921, po kateri ima Sovjetska Rusija pravico poslati na perzijsko ozemlje svojo vojsko če bi katera tretja država hotela perzijsko ozemlje izkoristiti kot oporišče za napad proti Sovjetom. Sovjetski ultimat govori dalje o številu Nemcev v Perziji, navaja izmišljene trditve o oporiščih, ki da so jih nemški strokovnjaki urejali. Dalje pravi, da naj bi bila Nemčija nameravala izvesti v Perziji vojaški prevrat, vdreti z juga na sovjetsko petrolejsko ozemlje pri Bakuju ter ee ga polastiti. Perzijska vlada je sovjetske in angleške zahteve odklonila kot neutemeljene, njihove razloge II bollettino No. 447 II Quartiere Generale delle Forze Armate eo-m linica: Nulla di notevole da segnalare sui fronti degli scacchieri terrestri. Nella notte sul 24 aerei nemici hanno lan-ciato bombe e spezzoni incendiari sulla localita di Tempio Pausania (Sassari), causando un morto, quattro feriti e danni di searsa entita. Durante una missione nel Mediterraneo un nostro velivolo assalito da una formazione da cac-cia nemica e benche gravemente eolpitn e con leritj a hordo, riusciva a disimpegnarsi dopo avo-re abbattuto un apparecchio avversario. Vojno poročilo št 447 447. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Nič pomembnega na suhozemskih frontah. V noči na 24. avgusta so sovražna letala metala zažigalne bombe na kraj Tempio Pausania (Sassari) in povzročila en smrtni primer in štiri ranjence ter brezpomembne Škot'e. Za časa svoje misije nad Sredozemljem je bi- lo eno naših letal napadeno po sovražnikovi lovski formaciji in je, čeprav je bilo hudo zadeto in je imelo ranjence na krovu, uspelo, da se reši, potem ko je zbilo eno nasprotno letalo. pa označila za nične. Zaradi tega so sovjetske in angleške čete včeraj zjutraj vdrle na perzijsko ozemlje. Sovjeti so vdrli v Iran s severa, od Kavkaza. Po ^švicarskih poročilih štejejo njihove sile 150.000 mož z eno motorizirano brigado in z mnogo tanki ter oklepnimi vozili. Rim, 26. avg. s. Angleška uradna poročevalska agencija javlja, da so se angleški oddelki izkrcali v pristanišču Bender-Sahpur, od koder vodi nova, lani dodelana železnica v prestolnico Teheran. Angleške čete so tam menda naletele na odpor. Ni še znano, kakšen je bil odpor in kje je do njega prišlo. Angleške sile sestavljajo Angleži ter Indijci, ni pa v njih vojakov iz dominionov. Rim, 26. avgusta, s. Napad na Perzijo je dejanje nezaslišanega nasilja, ki ga je moči opazovati le z angleško oblastnostjo. Za Sirijo in Irakom je prišla na vrsto Perzija kot podoba na angleški vojaški šahovnici. Ni mogoče več navajati razloga, da hi 700 nemških podanikov v Perziji ogražalo varnost angleškega imperija in Sovjetske Rusije. Zato angleški tisk odkrito priznava, da je Perzija bila napadena, ker so tako narekovale višje angleške koristi. To ee pravi, da hoče Anglija ustvariti enotno rusko fronto na Kavkazu ter si zagotoviti perzijski petrolej, če bi morala izgubitd sovjetski petrolej iz Bakuja. Zato je treba odpraviti ali pa pohoditi nevtralnost Turčije, Perzije in Afganistana. Turška vojaška pripravljenost in nekaj poniževalnih vojaških dogodkoiv v Afganistanu, vse to je svetovalo napad na Perzijo. Njena nevtralnost je bila oskrunjena na Churchillovo zapoved. Berlin, 26. avg. s. V nemških političnih krogih ni novica o tem, da so angleške in sovjetske čete vdrle na perzijsko ozemlje, vzbudila nobenega presenečenja. Po spletkah in korakih zadnjih tednov je bilo jasno, da Anglija in Sovjeti iščejo kakršnokoli pretvezo, da uresničijo dobro znani načrt angleškega vrhovnega poveljstva. Spomenica, ki sta jo Anglija in Rusija poslali perzijski vladi, je izključevala sleherno nadaljnje diplomatsko razgovarjanje. Ze sama spomenica je predstavljala silovito kršitev perzijske nevtralnosti. Perzija je odgorila vljudno, toda odločno. Odbila je izgon domnevne >pete kolone«. ki jo sestavlja okoli 600 Nemcev z ženami in otroki vred. Na to odklonitev so Angleži in Sovjeti odgovorili z vojnim dejanjem, z odkritim in divjaškim napadom. Ta napad nima primere in prednika v svetovni zgodovini. Ni dovoljeno nobeno opravičevanje in ni sprejemljiv noben olajševalni razlog. Perzija je hotela samo braniti lastno neodvisnost in ni hotela sprejeti zahteve, ki je nasprotovala njeni odkriti nevtralnosti. Višek nesramnosti je trditev, da je Perzija postajala nevarno nemško oporišče in da so Rusi prisiljeni poslati v Perzijo svojo vojsko, češ da je ta država ogrožena po tretji državi. Pripomniti je treba, da je omenjena pogodba med Perzijo in Rusijo bila sklenjena za primer angleškega napada. Ni dvoma, da so jo potegnili iz zaprašenega predala na prigovarjanja angleškega zunanjega ministrstva. Napad na Perzijo priča, da je Anglija pripravljena vreči v boljševizem katero koli državo, če ji tako kaže. Nadaljevanje bojev na ruski fronti Sovjetski protinapadi na srednjem bojišču odbiti Berlin, 26. avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo je o poteku bojev na Vzhodu včeraj izdalo naslednje uradno vojno poročilo: Operacije na vzhodni fronti dobro napreduje. Berlin, 26 avgusta s. Da bi zavrli napredovanje nemških odelkov, so Sovjeti zadnje dni izvedli na osrednjem delu bojiča silovite protinapade. Da bi podprli svoje potolčene polke, so vrgli v boj velike oklepne oddelke pod varstvom topniškega ognja proti postojankam nemške pehote. V dolgih in junaških bojih so nemški vojaki Novi položaj na bregovih Jadrana Zagreb, 26. avgusta. 8. »Hrvatsko gospodarstvo«, najvažnejši gospodarski list v Zagrebu, prinaša zanimiv članek z naslovom »Nov položaj na jadranskih bregovih«. V članku dokazuje, da so sile Osi stopile v vojno, da bi rešile svet maso-nov, boljševikov in bogatinov ter da bi dosegle pravično razdelitev zemeljskih dobrin med naro-vsta^° gibanje je tudi v prejšnjih '*as. zvesto sodelovalo s svojimi velikimi zaveznici na.t®J ^rt*> zdaj pa isto nalogo izpolnjuje hrvaška viada pod modrim vodstvom poglavnikovim, kar je dokazala zlasti z zadnjimi ukrepi glede nove uprave in vojaške ureditve obmorskega pasu med Reko m Črno goro. Nova Preureditev in novo vodstvo hrvaških vstašev Zagreb, 26. avgusta, s. Poglavnik je podpisal odlok, s katerim je za vrhovnega poveljnika vsta-ške milice imenovan vrhovni^ vojskovodja vseh hrvaških oboroženih sil vojni minister maršal Kvaternik. Drugi poglavnikov odlok določa ustanovitev »Vstaške nadzorstvene službe«, ki bo imela tri oddelke: vstaško policijo, vstaško informacijsko službo in vstaško obrambo. Z drugim odlokom poglavnika je za voditelja vstaške nadzorstvene službe imenovan Evg. Kvaternik. Nemški spor z novimi ameriškimi državami Berlin, 26 avgusta, s. Nemška vlada je bila prisiljena vzeti dovljenje za poslovanje konzulom ameriških republik Haitija in Ecuadorja. Konzulom je dan do 5. septembra rok za končanje poslov. Zaprt je bil tudi častni konzulat republike Cube v Berlinu. Romunija je Nemčiji hvaležna za sedanjo vojno Bukarešta. 26. avgusta, s. Podpredsednik romunske vlade in propagandni minister prof. An-tonescu je priredil včeraj kosilo nemškim časnikarjem, ki so na študijskem potovanju po Romu* niji. Antonescu je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudarjal, da obiskujejo nemški časnikarji Romunijo v težavni uri, da pa bodo imeli priliko opaziti bratstvo med romunskim in nemškim orožjem, bratstvo, ki je utrjeno po skupni krvavi žrtvi. Romunija je Nemčiji hvaležna za sveto vojno proti komunizmu. Z navdušenimi besedami je poveličeval boj Osi proti komunizmu in izrazil radost romunske vojske, da se lahko udeležuje tega križarskega pohoda pod poveljstvom maršala Antonesca. Izmišljene vesti o italijanskem ultimatu Hrvatski Zagreb, 26. avg. r. Tiskovni oddelek hrvaškega zunanjega ministrstva poroča: Glavno ravnateljstvo za tuji tisk v Rimu je tujim časnikarjem sporočilo, da je zlobno izmišljena in brez podlage novica neke tuje poročevalske družbe, da bi bila kraljevina Italija Hrvaški poslala nekak ultimat, ki vsebuje zahteve o od-stopitvi nekaterih hrvaških pokrajin. Odnošaji med italijansko državo in med neodvisno Hrvaško so, kakor vedno, navdihovanj po prisrčnem in prijateljskem sodelovanju. Zastopnk nemškega zunanj. ministrstva poslanik Schmidt je pri sestanku z zastopniki tujega tiska izjavil o premikanju italijanskih čet vzdolž jadranske obale, da gre samo za ojačenje italijanskih posadk, kar naj služi skupni obrambi Hrvat-ske in Italije zoper skupnega sovražnika. Hrvaški konzulat v Ljubljani V Ljubljani je pričel te dni poslovati konzulat države Hrvaške. Hrvaški konzul v Ljubljani je dr. Ivanič. Prostori hrvaškega konzulata so v Prešernovi ulici 54 (hotel Slon, vhod iz pasaže). Tam bo hrvaški konzulat le začasno, ker se pozneje preseli v večje prostore. Novi hrvaški konzul in njegovo osebje bosta imela dovoli dela, zlasti glede izdaje potnih listov in prepustnic, ker so prometni, kakor tudi gospodarski stiki Ljubljanske pokrajine in države Hrvaške še vedno dovolj živahni. Pregon bivših francoskih poslancev in senatorjev iz Vichyja Pariš, 22. avgusta, s. Francosko javno mnenje je z živim zadovoljstvom sprejelo odlok maršala Petaina, da z eno potezo peresa odstrani iz Vichyja vse bivše poslance in senatorje. Različni drugi ukrepi proti bivšim parlamentarcem so vzeli poslancem in senatorjem plače in brezplačne železniške vozovnice. Pariški tisk pravi, da so vsa ti ukrepi in odstranitev poslancev ter senatorjev iz začasne prestolnice kazen za tiste, ki jih je treba smatrati kot glavne krivce francoskega zloma. Zakaj je bila sedanja vojna potrebna Bremen, 26. avgusta, s. Pri neki manifestaciji narodno socialistične stranke je hitlerjevski ideolog Rosenberg imel govor, v katerem je razložil, zakaj je bila sedanja vojna potrebna in torej neizogibna. Hitler je hotel mir in je napenjal vse sile, da bi ga ohranil in branil, toda nasprotniki so po načrtu odbijali vse njegove plemenite ponudbe. Za vsako ceno so hoteli spraviti s poti nevarnega tekmeca in ga uničiti. Konec koncev se je nemško ljudstvo znašlo pred odločitvijo, kateri se ni moglo izogniti: ali braniti se ali poginiti —. in ee je branilo. odbili vse sovražnikove napade ter prizadeli nasprotniku znatne izgube v ljudeh in orožju. V kratkem razdobju treh dni je pred nemškimi črtami obležalo 95 sovjetskih oboroženih voz, med njimi nekateri po 32 in 45 ton. Tudi na osrednjem delu bojišča je uspešni odgovor izjalovil vsaj osem valov sovjetskih napadov. Pri nekem nemškem napadu je sovražnik imel številne izgube, ki pa še niso točno ugotovljene. Berlin, 26. avgusta, s. Uspešno se nadaljujejo boji vzdolž Dnjepra za osvojitev preostalih sovjetskih mostišč. Včeraj je bilo zajetih novih 5000 mož ter obsežen plen. Budimpešta, 26. avg. s. Madžarska brzojavna agencija poroča, da skupina zavezniških naglih sil, med katerimi so tudi brzi madžarski oddelki, naglo uničuje zadnji sovjetski odpor ob nekaterih mostovih čez Dnjeper in da se pripravlja za nadaljnje napredovanje. Madžarska letala so z uspehom zadevala sovjetske utrjene postojanke onstran Dnjepra. Navzlic siloviti vročini, je morala madžarskih čet kar najvišja. Helsinki, 26. avgusta, s. Uradno poročajo, da so bile Sovjetom zadnje dni prizadete zelo hude izgube. V Finskem zalivu je bil uničen en rušilec, trije pobiralci min in šest prevoznih parnikov, med njimi dva petrolejska. Hudo je bdi poškodovan en parnik in en pobiralec min. Zasedeni so bili otoki Virolahti blizu finsko-sovjetske meje, pri čemer je bil potopljen sovjetski parnik, poln orožja in vozil. Zažganih je bilo več drugih sovjetskih ladij in vlačilcev. Bukarešta, 26. avgusta, s. Kralj Mihael in maršal Antonescu sta včeraj obiskala kraje v Besarabiji in ozemlje onstran Dnjestra. Povsod sta bila deležna toplih manifestacij. Ameriška vojska Je na Rooseveltovo zapoved zasedla velike ladjedelnice v mestu Kearnyju, ker eo tamošnji delavci že tri tedne stavkali. Samo liter vina na teden bodo odslej mogli kupovati prebivalci pariške pokrajine. Liter vina je poprej bila običajna mera pri vsaki jedi. Po kavarnah In restavracijah bodo smeli odslej enemu človeku postreči samo s četrtinko litra vina. Vsi pariški listi pozdravljajo ostre ukrepe, ki jih je francoski poslanik de Brinon razglasil zaradi vedno pogostejših sabotažnih napadov na francoske železniške proge. Dejal je, da je v zadnjih štirinajstih dneh bilo izvedenih pet takih atentatov, ki so ogražali življenje tisočev ljudi. Sovjetski maršal Vorošilov je v Leningradu zaradi rastoče nevarnosti razglasil obsedno stanje. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da se podmornica »Union« ni vrnila in da jo je treba smatrati za izgubljeno. Izključeno je, da bi angleška in ameriška pomoč mogla vplivati na sedanje operacije v Rusiji. Glede teb si bo morala Rusija pomagati samo s svojimi silami. Ameriška vlada je odobrila načrt za petrolejski vod iz južnih ameriških pokrajin v severne. Cevovod^ bodo zgradili zaradi tega, da bi Združene države lahko odstopile Angliji več petrolejskih ladij, ki so jih zdaj potrebovale zase. Japonski listi poročajo, da je v sovjetsko pristanišče Vladivostok prišla prva ameriška petrolejska ladja s tovorom letalskega bencina za Rusijo. Listi pravijo, da je za Japonsko poniževalno, če dovoljuje ameriškim ladjam prehod med svojimi otoki, ko je pa Panamski prekop za japonske ladje zaprt. Po sovjetskem uradnem poročilu je v Moskvi zaradi dosedanjih štiriindvajset letalskih napadov 736 mrtvih, 444 hudo, 2000 pa malo ranjenih. II principe di Piemonte visita le colonie estive Terni, 26 agosto. II Principe di Piemonte ha visitato la colonia 9 Maggio e Piediluco, Colonia che ospita le bambine libiche. L‘Augusto Principe dopo essersi itrattenuto cordialmente con le gio-vani ospiti si e recato nel campo dei graduati della GIL dove ha passato in rassegna i reparti. II Principe fe stato ovunque fatto segno a calorose manifesta?,ioni alle quali si e unita la folla. Knez Piemontski na obisku v počitniških kolonijah Terni, 26. avgusta, s. Knez Piemontski je obiskal dve počitniški koloniji, v katerih prebivajo libijske deklice. Knez se je prisrčno pogovarjal i deklicami, potem pa je odšel v taborišče častnikov liktorske mladine, kjer je pregledal oddelke. Povsod je bil sprejet s toplimi manifestacijami, katerim so se pridružile tudi ljudske množice. Un bando del Duce Roma 25. Gazzetta Uificiale publica il seguen-te bando del Duce: Articolo 1° Quando i registri per gli atti di morte o di nascita tenuti nella zona di operazio-ne di comandi o enti militari ai sensi degli articoli 109 et seguenti della legge di guerra siano andati smarriti o distrutti, il comando pu6 disporre che si provveda alla rinnovazione degli atti ivi iscritti e ove la rinnovazione non sia possibile alla loro ricostruzione, la ricostituzione e determinata un commissione forma di tre ufficiali delle forze armate, di cui il piu elevato in grado, che assume le funzioni di presidente, deve essere ufficiale superiore. Alla nomina della commissione ne prov-vede al comando di grande unita all'uopo desi^-nato dal comando supremo. ART 2° Per la rinnovazione degli atti si osservino le norme stabilite dalla legge di guerra per la loro formazione facendosi menzione dei motivi che la hanno determinata per la ricostruzione degli atti, la commissione indicata nello articolo precedente procede alle indagini e agli accerta-menti necessari ed ha facolta di sentire testimoni sotto al vincolo del giuramcnto. In seguito agli ac-certamenti fatti, la commissione qualora abbia raccolto sicuri elementi delibera la ricostituzione dell'atto. II processo verbale della deliberazione e unito all’atto ricostituito il quale č sottoscritto dai componenti della commissione. ART 3° Gli atti rinnovati e ricostituiti ven-gono transcritti sui registri di morte e tengono luogo di quelli distrutti o smarriti. Vesti 26. avgusta Grško ljudstvo mora c vso dušo sodelovati z državami Osi, ki imaita z njim najboljše namene. Napeti mora vse sile za novi red, kateremu pripada zemljepisno in moralno. Trenutki so usodni in grška rešitev je odvisna od dejanj grškega ljudstva ter od izpolnjevanja dolžnosti, ki jih nalaga stvarnost. Vsako nasprotno dejanje bi Grčijo končno uničilo, piše atenski dnevnik »Vradini«. Predsednik Združenih držav je dovolil zaposlovati tuje državljane za posadke na nemških in italijanskih trgovskih ladjah, ki so jih zasegle Združene države. Iz tega je razvidno, da misli Amerika te parnike dati Angliji in da bodo nanje spravili angleške posadke. Argentinska vlada je včeraj uradno objavila sporazum z Italijo o nakupu italijanskih ladij, ki so po raznih argentinskih pristaniščih. V Budimpešto je dopotovalo zastopstvo hrvaških industrijcev, ki bo skušalo ojačiti trgovske in gospodarske zveze z Madžaru Predsednik angleške vlade Churchill je v nedeljo imel govor, v katerem je po radiu poročal o svojem sestanku z Rooseveltom, ni pa o vsebini posveta povedal nič stvarnega. Hudo je napadel Japonsko ter ji grozil. Dejal je tudi, da mislita Anglija in Amerika preprečiti bodoče vojne s tem, da bosta razorožili vse države, ki se danes vojskujejo, sami pa ee bosta čim močneje oborožili. Po zapovedi vstaškega poveljnika za Bosno in Hercegovino so bili v Sarajevu ustreljeni štirje vstaši, ker so na svojo pest odvedli nekaj četnikov in jih postrelili. V boju s četniki in komunisti je padlo spet šest hrvaških vstašev. Prvi sneg je Se daleč. Ko bo padel na ogromno prostranost sovjetskih poljan, bo vojna v Rusiji dosegla že največje uspehe, nemška in za-. vezniška vojska pa bosta tedaj že poskrbeli vse potrebno zase. Mraz ni samo v Rusiji in sneg ne pada samo v Rusiji. V strašni in siloviti stiski bo samo rusko ljudstvo, poroča posebni dopisnik agencije Stefani z vzhodnega bojišča, ko obračunava s propagandnimi napovedmi o učinkih bodoče zime na nemško ofenzivo. Z® novega sovjetskega vrhovnega poveljnika bo najbrž imenovan maršal Boris Šapošnikov, napoveduje »Donau Zeitung«. Nemški propagandni minister dr. Gdbbels se bo 2. septembra udeležil v Bratislavi začetka donavskega velesejma. Hrvaški uradni list prinaša odlok o ustanovitvi disciplinskega sodišča za vstaše. Pred to sodišče bodo postavljeni člani Paveličeve garde, vstaške milice in vstaški nadzorniki. Najmilejša kazen za prestopke je izključitev iz vsta-štva, najhujša pa smrtna kazen. Hrvaški poglavnik je zapovedal ustanoviti medministrski odbor za gospodarstvo. Predsedoval mu bo obrambni minister, v njem pa bodo zunanji, finančni, gospodarski, prometni, kmetijski m poitni minister, predsednik gospodarskega sveta in predsednik hrvaške - - zbornice. Dobro žetev nam je dalo nebo Ljubljana, 26. avgusta. Prva poročila o letošnji ievSii,ne ™e- sta Ljubliane bo jutri v sredo ob 3 pop. v duhovskem semeniSču. Diplomirani denfist zobozdravstvo in r zobno tehniko VINKO SLANOVEC. Ljubljana, Gerbičeva ul. 20 (Trnovo-Koleziiu), sprejema od 7—12 in 13—18 Socialni akciji Rdečega kriša je daroval gospod Jazbec Miha iz Ljubljane 50 Lir. Za plemenit dar izrekamo naj iskrenejšo zahvalo. " " ■ —■■■ 1 — 20 Muntha: »Spomini in utrinki« 1 ^ Nikdar ne bom pozabit le noči vpis v I. letnike odsekov tehniške srednje šole 6e bodo sprejemale prijave v ponedeljek 1. septembra od 8 do 11. Za vpis v I. letnike delovodske šole, moške in ženske obrtne šole se bodo sprejemale prijave v torek 2. septembra od 8 do 11. Na delo-vodski šoli se bodo v letošnjem šolskem letu sprejemali novi učenci (zidarski, tesarski in kamnoseški pomočniki) samo na gradbenem oddelku. Za višje letnike bo na vseh navedenih šolah (odsekih in oddelkih) vpisovanje v petek 5. septembra cd 8 do 11. Podrobni pogoji za vpis so objavljeni v šolskem ve6tibulu (Aškerčeva cesta 9); potrebna ustna pojasnila se dobe v direkcijski pisarni. Pričetek rednega pouka v ponedeljek 22. septembra ob 8. — Popravni in razredni izpiti se bodo vršili po objavljenem razporedu 23., 29. in 30. avgusta. Pokrajinska Iola za glasbila v Ljubljani (na Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani, Aškerčeva cesta 9). Novi učenci za I. letnik se bodo sprejemali v ponedeljek 1. septembra od 8 do 11. Vpisovanje v višje letnike bo v petek 5. septembra od 8 do 11. Ker bo v letošnjem šolskem letu večje število prostih mest, se nudi mladeničem, ki imajo veselje do izdelovanja kitar in godalnih instrumentov, prilika za izučitev te umetnostne obrtne stroke. Prošnje akademičark za sprejem v »Dom visokošolk« v Ljubljani naznanja, da bo za zimski semester šolskega leta 1941-42 sprejetih večje število akademičark na hrano in stanovanje v Dom visokošolk. Prednost za sprejem imajo revnejše abiturijentke. ki so dovršile srednjo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom. Aka-demičarke naj nrilože prošnjam za sprejem zadnja kolokvijska izpričevala odnosno izpričevalo o položenih izpitih. Prosilke pa, ki prosijo prvič za sprejem, naj prilože svojim prošnjam rojstni in krstni list in izpričevalo o višjem teč. izpitu. Prcšnje je napraviti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri Upravi Doma visokošolk v Ljubljani, univerza. Rok za vlaganje prošeni je 6. september 194t. Vselitev v Dom visokošolk bo možna 1. oktobra t. 1. Točnejša pojasnila glede prehrane kakor tudi glede eene daje ekonom Doma visokošolk v Ljubljani, univerza, soba št. 100. in sicer dnevno od 13. do 14. ure. Dve nesreči Ljubljana, 26. avg. Včeraj so bili reševalci poklicani v Zavetišče na Vidovdanski cesti. Oskrbovanka Marija Žilič je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. — Ob Ljubljanici si je v navalu duševne depresije prerezal žile na rokah in na vratu 40 letni nočni čuvaj A. P. Prepeljan je bil v bolnišnico. Njegovo stanje je izven nevarnosti. Iz Srbije 1 milijarda dinarjev za javna dela v Srbiji. Na zavzemanje nemškega poveljstva v Belgradu je srbski komisarski svet odredil znesek 1 milijardo dinarjev za velika javna dela v Srbiji. Izsušili bodo več močvirij, uredili ceste in. reke in gradili več vodovodov v podeželju. Komisar zn gradbe inž. Josipovič, po poreklu Jud, je dal izjavo, v kateri je naštel ves program javnih del in pristavil, da se bodo vsa dela v najkrajšem času začela izvajati. Nove cene za slive. Srbski komisar za cene je odločil za slive naslednje najvišje cene: za sveže odlične slive 3.25 din za kilogram, za slive slabše kakovosti pa 2.25 din. Po dva dinarja smejo biti slive, ki so prikladne za pripravljanje marmelade. Po 1.65 smejo biti slive za kuhanje žganja. Kilogram suhih sliv bo veljal po 9 din, kilogram marmelade pa po osem din. Potem ko je konzul odšel, sva s Cesarejem imela vojni posvet. Najino Mupauje v uradno oblast ni nikdar bilo prav posebno trdno in Cesare jo gojil neko mržnjo do policije, ki je celo prekašala mojo. Se isti večer je Cosare Sel na Piazza Mercato, da bi skušal najti starega čevljarja. Okrog enajstih istega večera me je obiskal neki možak, ki je bil po vnanjosti tak, da bi se ga ustrašil do smrti, če bi ga bil zagledal v svoji sobi kako noč pod drugimi okolnostmi. Pozdravil me je prav prisrčno in me vprašal, če ga kaj poznam. Moral sem mu priznati, da ml je neznan — bil je podoben 6amemu hudobcu. Sporočil mi je pozdrav Dona Salvatoreja, ki je bil tako nujno zadržan, da ni mogel priti. "Sam pa je dodal, da me prosi, naj bom prepričan, da je tudi on moj prav dobri prijatelj. Zahvalil sem se mu za prijazna čustva, ki jih je imel do mene, in povedal vse o Tappiju. Izpraznil sem svojo denarnico na postelji in mu povedal, da podarim vse svoje premoženje tistemu, ki mi bo pripeljal nazaj psa. Za denar sem bil vedno v zadregi, zdi se mi pa, da sem naštel okrog dve sto lir. Pazno je poslušal in nikdar ne bom pozabil njegovih besedi, ki jih je izgovoril, potem ko sem jas končal: »Če ni mrtev, ga boste imeli jutri zvečeri« Bal sem se, da preveč zaupa samemu sebi ki povedal aetn ura, da prav dobro vem, kako jpre&ani nepridipravi eo MM psov. Toda, ko ml jo vzneseno odvrnil: >Vsi so moji prijatelji,« som čutil, da sem podcenjeval njegovo važno osebnost Zahvalil 6em se mu za upanje, s katerim me je njegov obisk navdal, in voščil mi je zbogom. Na pragu se je obrnil in prosil Blaženo Devico in San Gennara, naj me varujeta. Prav v tem hipu sem ga prepoznal. Bil Je tisti mož, ki me je tako pogosto zasledoval, potem ko so Salvatorejevega brata aretirali v pristanišču. Isto noč sem bolje spal, drugo jutro pa je bilo že kar jasno, da bi konzul lahko brzojavil domov, da sem »živ«, ne da bi se moral bati morebitnih stroškov, če bi moral novico preklicati. Toda ure so jiotekale in čedalje bolj sem se vznemirjal. Med drugimi stvarmi, ki sem se jih spominjal, ko sem ležal bolan, je bilo tudi to, da sem bil trd — da ne rečem krivičen — do ubogega Tappija zaradi neke malenkosti večer, preden sem zbolel. Ne morete si misliti, kako se mi je ta misel stalno vračala in kako me je mučila. Prišel je večer, a nobene novice. Cesareju je bilo naročeno, naj čaka na cesti in pazi; zdaj me je začel spet ubogati, zato je šel in me za nekaj časa pustil samega. Tako sem bil utrujen od svojo skrbi, da sem nazadnje zadremal. Ne vem več, kako sem se spet zbudil. Cesare je pridrvel v sobo, slišal sem hlipanje po stopnicah, ki me je skoraj spravilo iz postelje, in nenadoma je pri- S štajerskega Po 15 letih odkrit zločin. Pred 15 leti, natančno 3. avgusta 1926, so v Javhovi pri Mariboru našli v skednju obešenega kmeta Ivana Hodla. Na obrazu obešenca so se sicer videli nekateri znaki nasilja, toda navzlic temu je oblast pritrdila prijavi pokojnikovih svojcev, da je H8dl naredil samomor. Truplo je bilo tedaj pokopano. Toda v vasi so stalno krožile govorice, da pokojnik ni umrl naravne smrti. Te govorice so se ohranile do današnjega dne. Ljudje so govorili, da je svojega očeta spravil s sveta njegov sin Lojze, sedaj star že 61 let, s pomočjo nekega hlapca. Sedaj so orožniki ponovno začeli s preiskavo. Prijeli so mlajšega Hodla, njegovo ženo Jožefo in od njiju nazadnje dobili priznanje, da sta umorila starega Hodla. Doma sta se oče in sin sprla im spoprijela, nakar je priskočil Alojziju na pomoč hlapec Franc Zemljič in sta tako starega zadavila, potem odvlekla v skedenj in ga tam obesila na vrv kot da bi se stari sam obesil. Vse tri, namreč Alojzija Hddla, njegovo ženo in Zemljiča so sedaj prijeli in odpeljali v Maribor. V Maribora so umrli: Neustrašeni bojevnik za nemštvo na Štajerskem Sepp Hornitzky, kakor poroča »Marburger Zeitung«. Dalje 57 letni zdravnik dr. Just iz Studencev in 36 letni posestnikov sin Jožef Papež. Imenovanje. Za vladnega svetnika je bil v Grazu imenovan svetnik pri graški polioiji dr. Roland Petriček. Petriček je po rodu iz Slovenj-gradca. Letošnjo sj>omlad se je udeležil nemškega vojnega pohoda v Grčijo in na Kreto kot topničar. Nevesto poskušal utopiti. Paul Ebner iz St. Pavla v Labodski dolini se je zaročil z nekim mlajšim kmečkim dekletom, ki je imelo večje posestvo. Oba sta odšla pred dnevi na bližnjo občino, da bi tam prijavila poroko. Toda opoldne je Ebner predlagal nevesti, da bi se šla skupaj kopat v Dravo. Ko sta bila na bregu, pa je pograbil nevesto in jo vrgel v reko. Ko se je dekle skušalo rešiti, pa jo je še dvakrat potlačil v vodo. Toda navzlic temu mu načrti niso uspeli. Dekle se je rešilo, fant pa je pobegnil. Toda kmalu nato so ga orožniki že prijeli. Novinarsko društvo v Ljubljani bo imelo v petek 5. septembra t. 1. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih, Novinarski dom. Spored občnega zbora je običajen. S Hrvaškega Voditelji nemške mladine v Zagrebu. V Zagreb je prispelo iz Nemčije sedem voditeljev šol hitlerjevske mladine. Ti bodo več tednov pomagali ustaškemu vodstvu pri vzgajanju ustaške mladine. Posebno odposlanstvo ustaške mladine pa bo odšlo v Vratislavo, kjer bo sodelovalo pri tekmah Hitlerjeve nemške mladine. čiščenje v ustaškem gibanju. Vodstvo usta-škega gibanja je objavilo pred dnevi pojasnilo, v katerem pravi, da ustaši kot člani ustaškega gibanja nimajo nobene eksekutivne oblasti in da zato ne smejo postopati samovoljno v nobenem pogledu. V Sarajevu so bili obsojeni in ustreljeni štirje ustaši, ki so zlorabili svoj položaj in izvršili dejanja, za katera niso imeli pooblastila. Vsak ustaš, ki bi samovoljno nastopal, bo takoj postavljen pred sodišče in obsojen. Prevzemanje judovskih podjetij. V Zagrebu deluje posebna komisija, ki ocenjuje premoženje judovskih tvrdk in odloča o prevzemu podjetja od strani kakega Hrvata. Sedaj ocenjujejo podjetja, ki so vredna več kakor 200.000 kun. Pri prevzemni komisiji sodelujejo poleg predstavnikov oblasti tudi zastopniki delavstva in delodajalcev. Večino podjetij, ki niso imela vrednosti za 200.000 kun, so pa že prevzeli Hrvatje. Kmet mora ostati kmet. Hrvaška vlada je sklenila preprečiti beg podeželskega prebivalstva v mesto, posebno pa iz krajev, ki so preveč naseljeni. Na ta način poskuša vlada razbremeniti naval na delavska tržišča v mestih, po drugi strani pa zagotoviti deželi zadostne delovne sile, ki jih bodo pošiljali v takšne kraje, kjer primanjkuje kmetijskega delavstva, plodne ali celo neobdelane zemlje pa je dovolj. Obenem bo vlada uredila vprašanje tako, da bo povečala število kmetijskih strokovnih šol, da se bo kmečki naraščaj lahko temeljito vzgajal v vprašanjih svojega stanu. Vso organizacijo bodo uredili po nemškem vzorcu in v ta namen je dobil svetnik hrvaškega poslaništva v Berlinu, Bašič, nalog, naj natančno preštudira vse nemške ukrepe te vrste. Na smrt obsojeni zagrebiki kanonik. Naglo sodišče v Zagrebu je sodilo pred kratkim znanemu zagrebškemu kanoniku dr. Pavlu Lončarju, ki se je menda žaljivo izražal o poglavniku Paveliču, obenem pa je povsod kazal svoje protidržav-no in protiustaško razpoloženje. Naglo sodišče je kanonika dr. Lončarja obsodilo na smrt, toda pravosodni minister dr. Puk je kazen znižal in jo spremenil na dvajset let težke ječe. Zahtevajte povsod naš list! skakal Tappio ter vlekel za seboj Don Salvatoreja. Don Salvatore je izpustil vrv in moj dragi stari pes je v skokih planil proti postelji. Svoje tace mi je položil na rame, glavo pa mehko naslonil na moja prsa. Njegova bleščeča se dlaka je bila zmršena in krvava, okrog vratu pa je imel zavezano debelo vrv. Nikdo od naju ni spregovoril besedice, sicer pa nama niso nikoli bile potrebne besede za razumevanje. Lezel je bliže in bliže in nazadnje zlezel na posteljo, kolikor je bil velik. Lahko vam povem, da mu je bilo to ta dan dovoljeno. Don Salvatore je ostal pri vratih. Bil je videti bled in izmučen. Čeprav je imel ves suknjič razcapan, si še zmeraj lahko opazil bele robove, ki so bili všiti na njem. (Kadar zboli otrok, se 6tarši zaobljubijo blaženi Devici. Obljubijo, da bodo za neko dobo — včasih kar leta in leta — nosili njene barve in nič na tem svetu jih ne more spraviti do tega, da bi jih odstranili, preden ne poteče čas. Rjava barva z belim obrobkom je barva, ki jo nosijo v čast Madonne del Carmine; bela z rdečo zavezo v čast Madonne delle Salette itd.) Iztegnil sem roko in se mu zahvalil za ve- selje, ki mi ga je prinesel. Bil je videti sramežljiv in opazil sem, da 6e je ogibal mojega pogleda. »Sem človek slabega življenja,« je dejal, >in nisem vreden, da bi se dotaknil vaše roke.« Rekel sem mu, da nimam razloga, da bi bil strog do koga; da pa imam mnogo razlogov, da nisem strog. Potem sem mu dal denar. Toda položil ga je nazaj na posteljo in dejal: »Vi ste rešili mojo hčerko, jaz pa sem našel psa — zdaj je vse pravi« Vrgel je svoj plašč preko ramen in odšel. Toda zdi se mi, da moram biti Donu Salva-toreju hvaležen za mnogo več kakor za psa. Novice iz Države Hčerkina pozabljivost vzrok materine smrti. V Piacenzi bivajoča Marija Ferrari je na trgu kupila košek raznega sadja z namenom, da ga bo podarila svoji materi. Spotoma pa se je domislila, da ne bi bilo napak, če bi kupila tudi steklenico strupa, s katerim bi mogla mati uničiti muhe in številni mrčes v hiši. Strup je nalila v steklenico od piva in jo vtaknila v košek. Ko je na trgu srečala mater, ji je izročila darilo, jx>zabila pa je povedati, da je v steklenici strup. Ko je mati prišla domov in izpraznila košek, je našla tudi steklenico. Ker je bila trudna in žejna, je v prepričanju, da je v steklenici pivo, nagnila steklenico in potegnila nekaj krepkih požirkov. Toda takoj so jo popadle silne bolečine v grlu in želodcu. Če prav 6ta mož in sin takoj poskrbela za njen prevoz v bolnišnico, je bila vsaka r>omoč zaman. Medtem se je bila tudi hčerka spomnila, da je pozabila materi j>ovedati, kaj je v steklenici. Dobila je svojega znanca in mu naročila, naj gre mater opozorit, da ne bo v napačne namene jx>rabila vsebine pivske steklenice. Toda ta sel je prišel že prejx>zno, ker je bila nesrečna mati že izdihnila v silnih bolečinah. Karabinjerji so prijeli Ferrarijevo pod obtožbo, da je namenoma hotela spraviti s sveta svojo mater. Nesreča dvojčkov ob istem času in na isti način. Nenavadna nesreča se je pripetila dvojčkoma Lojzetu in Cesarju Ravenna, ki sta doma iz okolice Genove. Ob isti uri se je obema dogodila enaka nesreča, čeprav je bil vsakdo od njiju drugje zaposlen. Lojze je imel opravka pri žagi in 6i je po nesreči močno poškodoval desno roko. Ob isti uri si je desno roko enako poškodoval tudi njegov brat Cesare, ki je bil zajx>slen kot mehanik. Oba sta morala v bolnišnico. Trk vlakov v Varazzi. Potniški vlak, ki je prihajal iz Savone v postajo Varazzo, se je zaletel v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Trčili sta sta druga v drugo lokomotivi obeh vlakov in se razbili, razven tega pa sta se razbila po dva vozova od vsakega vlaka ter en voz na bližnjem tiru. K sreči ni bilo smrtnih žrtev, pač pa je bilo pet potnikov osebnega vlaka lažje ranjenih. Oponašal grlico, pa dobil strel v hrbet. Mi-lančan Siro Bernasconi je znal imenitno oponašati grlice. Tako je nekega popoldneva odšel v gozd, splezal na drevo in začel oponašati grlice. Nenadoma pa je počil strel in šibre so Sira zadele v hrbet. Neki lovec, ki je prav tedaj, ko je Bernasconi oponašal grlico, lazil za ptiči, je bil prepričan, da gre za pravega ptiča in je ustrelil v tisto smer, odkoder je prihajal grličin glas. Bernasco-nove jx)škodbe so težjega značaja. Madžarska omejila uvoz ameriških filmov. Povprečno po 250 filmov je vsako leto iz združenih ameriških držav prišlo na Madžarsko, ki ima tudi svojo lastno filmsko proizvodnjo in sicer okrog 50 filmov letno. Iz političnih razlogov pa bo uvoz ameriških filmov omejen in j’h bo v sezoifli 1941-42 6melo priti iz Amerike v Midžarsko le 47. Zaradi tega je nastalo pomanjkanje okrog 200 filmov, katerih večino bo sedaj Madžarski mogla dobaviti Italija, za njo pa tudi Nemčija. Dva tramvaja se zaletela drug v drugega. V Rimu sta se dva tramvaja v soboto zvečer zaletela drug v drugega. Trk je bil močan in je bilo težje ranjenih osem oseb. Nesrečo je zakrivil sprevodnik tramvaja, ki je vozil za prvim, pa ni videl signala, da prednji tramvaj stoji. Lov na tune v Italiji. Lov na tune je v Italiji že star in dobro razvit. Ribiči na te vrste ribe imajo posebne visoke stolpe ob morju, n katerih opazujejo približevanje ali premikanje tunov- Nat- več teh priprav je na obrežjih Sardinije in Sicilije. Vsega skupaj je okrog 2500 takšnih lovil-nic. Pri zadnjem lovu na tune so v vsej Italiji ujeli za 8668 ton tunov. i V treh vrstah... Vreme. Davi najnižja jutranja toplota +15, včeraj^ najvišja +26 stopinj C. Davi megleno, drugače nato jasno in sončno. Doslej avgusta je bilo zaznamovanih 9 deževnih dni s 111.8 mm dežja, kar predstavlja velikansko množino vode, ko je padlo na površino ljubljanske občine do 89,440.000 hi dežja. Preselitev. Odvetnik dr. Josip Schley se je preselil iz Ljubljane v Celje. Prevzel je pisarno odvetnika dr. Ernesta Kalana. Regulacija Malega grabna, že pred leti so Ereureoili strugo Malega grabna od izliva v jubljanico navzgor do Mestnega loga. Letos urejujejo strugo tega potoka v Mestnem M$u in jo bodo tako izpeljali, da bo šla od Erbežnika kar naravnost v dolžini do 300 m. Na več krajih je drugače ponižni, toda ob velikih povodnjih divji Mali graben izpodjedel mnora rodovitne zemlje in jo odnesel naprej v Ljuo-Ijamico. J Slovenci v Zagrebu. Po podatkih zagrebške v Zagrebu uradno prijavljenih 9^00 Slovencev. Za filateliste. V kratkem bodo prišle na Hrvatskem v promet nove znamke po 5 kun, na katerih bo naslikano naselje Konjiča v Hercegovini, rojstni kraj poglavnika. Pozneje pridejo v promet še znamke po 6, 8, 30 in 50 kun. Za te znamke vlada tudi med ljubljanskimi filatelisti živahno zanimanje. Za ljubljanske poštne znamke, ki so pretiskane, vlada še vedno živahno zanimanje in je zanje ne samo veliko povpraševanje, marveč tudi še vedno vneto kupčevanje. Čebelarji so se oglasili. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je te dni izdalo 7. in 8. številko svojega glasila »Slovenski čebelar« s prav zanimivo vsebino. Vrnila se je domov. Že od 18. t m. pogrešana dijakinja Slavka Bontova se je vrnila domov. Njeni starši se zahvaljujejo javnosti, ki jim je bila v pomoč pri iskanju pogrešane dijakinje. Vrnila se je zdrava in nepoškodovana EIAR - Radio Ljubljana Sreda, 27. avgusta. 7.'5o Poročila v slovenščini. — ^.45 Pisana glasba. — 8.15 Poročila. — 12:30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka godba. — 13 Najioved časa in poročila. — 13.15 Vojno poročilo. — 13.17 Orkester pod vodstvom g- Manna. — 13.45 Pokrajinski zbori. — 14 Poročila. — 14.15 Kvartet sester Stritar ob spremljavi narmonikaša g. Stanka: slovenske pesmi. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert učencev glasbene akademije Chigi. — 19 Italijanščino poučuje dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnin dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert Glasbene Matice jx>d vodstvom L. M. Škerjanca. — 21.20 Koncert basista T. Petrovčiča in pevskega kvarteta bratov Lombar. — 22 Pogovor v slovenščini. — 22.10 Koncert pianistke Cifarelli. — 22.45 Poročila ▼ slovenščini. Obvezno cepljenje proti davici v Ljubljani /isoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, št. 291, člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-X1X, člena 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX, št. 452, in člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št. 454, kakor tudi zakona z dne 10. januarja 1931 in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 28. marca 1930, katerih slednja dva se nanašata na zatiranje nalezljivih bolezni in na cepljenje zoper nje, glede na to, da se v ljubljanski občini endemična gnezdišča vztrajno ponavljajo, smatrajoč za potrebno, da se odredi obveznost cepljenja zoper davico na ozemlju ljubljanske občine, in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda, odreja: Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18 mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju ljubljan. občine. Člen 2. Zoper davico je treba cepiti z difte-ričnim cepivom, ki vsebuje najmanj 25 U. A. na 1 cm* in ki ne sme biti starejše od treh let. Člen 3. Higienski zavod v Ljubljani oskrbi nakup anatoksina tiste kakovosti, ki jo predlaga mestno poglavarstvo ljubljansko. Člen 4. če se uporablja difterični anatoksin a 25 U. A., se praviloma dajeta dva podkožna vbrizga in sicer po 1 in 2 cm’ v razmaku 15—21 dni. Ob morebitni potrebi profilakse je dovoljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblastva, še tretji vbrizg z 2 cm* iste vrste cepiva, in to 6 mesecev ali eno leto po drugem vbrizgu. Člen 5. Cepljenja so oproščeni, po presoji ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani ali mestnega fizika ljubljanskega, otroci, ki so slabotni, limfatični. jetični, z ledvičnimi obolenji, ki bolujejo za eksudativno diatezo, na srcu in tisti, ki so že imeli davico ali bili cepljeni zoper davico. Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki. Zasebni zdravniki smejo cepiti po naročilu otrokove rodbine, a vselej le po gornjih pogojih. O vsaki cepitvi morajo takoj, ko opravijo drugi vbrizg, poročati pismeno občinskemu zdravstvenemu uradu (mestnemu fizikatu) in pri tem navesti za otroka ime, priimek, očetovo ime in starost, izvor cepiva, uporabljeno metodo in število narejenih vbrizgov. V takih primerih se cepivo lahko dobi iz zalog« Higienskega zavoda za plačilo samo nabavnih stroškov. Člen 7. Občinski zdravstveni urad (mestni fi-zikat) mora imeti vse cepljence v točnem razvidu. Člen 8. Za sprejem v klimatične kolonije in druge otroške skupnosti je potreben dokaz, da Lastovke in škorci se že selijo Ljubljana, 25. avgusta. Čeprav smo že meseca avgusta, vendar se od nas že postavljajo prve ptice selivke. Okoli Ljubljane vidimo sedaj pogosto večje trope ptic, ki se pripravljajo, da odlete iz naših krajev. Tako vidimo, kako posedajo lastovke v množinah po brzojavnih žicah, po poljih pa se družijo škorci v jate. Se nekaj dni in ne bomo videli več teh koristnih živalic. Pač pa se recimo kosi nič več ne menijo za selitev. V mestu in okolici se že tako pri-n vadili, da ostanejo tu tudi čez zimo Bolje bi bilo, , če bi ljudje kosa malo bolj preganjali, ker ta uničuje koristne ptice pevke. Kos namreč ropa gnezda malih ptic in jim uničuj« jajčeca. S tem povzroča ogromno škodo, kar se je letos poznalo zlasti po sadovnjakih in zeijnikih. Ker je koristnih ptic žužkojed od leta do leta manj, so se zelo razpasli škodljivi metulji in njihove gosenice, ki uničujejo zlasti jabolka in pa zelje. se je ccpljenje opravilo vsaj en mesec pred prihodom v zavetišče. Člen 9. Ljubljanskemu županu in ravnatelju Higienskega zavoda se poverja izvedba te na-redbe in določitev kraja, dneva in ure, kjer in kdaj naj se opravlja cepljenje. Člen 10. Osebe, ki imajo nad obvezniki cepljenja očetovsko oblast, varuštvo ali skrbstvo, in vsi drugi, ki bi prekršili določbe te naredbe, se kaznujejo v denarju do 1000 lir Člen 11. Ta naredba stopi takoj v veljavo in s« objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 23. avgusta 1941-X1X. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli, Bukov žir je izvrstna oljarica Ljubljana, avgusta. Zadnjič smo poročali o gibanju dolenjskih kmetov, ki letos sejejo več osrščice in repice, da bi tako pridelali več olja. Kmetje dobe na ta način več denarja za prodane rastline, po-vrlu tega pa dobe iz oljarn tudi pogače, ki se izvrstno pokladajo živini, seveda znati je treba pravilno krmiti. Po dogovoru z oljarnami morejo kmetje seveda dobiti tudi primerno količino olja za svojo uporabo. Ne smemo pa pozabili še ene oljarice, ki je res izvrstna in imenitna, ker je ni treba ne sejati, ne obdelovati, temveč samo nabirati, namreč bukov žir, ki prav sedaj zori. Notranjska in Dolenjska sta bogata bukovih gozdov in mladina ima tu izvrstno priliko, da nabira bukov žir ter ga prodaja oljarnam. Stari ljudje vedo povedati, da so že prejšnje stoletje nabirali žir ter delali iz njega olje. Zirovo olje je lepo dišeče in ga niti ni treba toliko rafinirati, kakor repično ali ogrščično. Žir sam da 50 odstotkov olja, torej toliko, kakor najboljše ogrščično seme in več kakor repično. Kmetje po Slavoniji to vedo in krmijo z žirom prašiče, ki si to hrano sami nabirajo, to se pravi, da se pasejo po bukovih gozdovih. Že med prejšnjo svetovno vojno smo nabirali žir, sedaj ga moramo tembolj. Izmed drugih oljaric je važen tudi hrastov želod. Večje oljarne bi utegnile iz želoda pridobivati vsaj industrijsko olje, če ne drugega. Želod je še dober kot izvrstno nadomestilo za kavo, ker bo stiska tudi za žitno kavo — vse žito moramo porabiti namreč za hrano, pri kavi pa se redilne vrednosti žita precej izgube. Med prejšnjo vojno smo dosti želoda pražili za ka-vin nadomestek. Seveda je želod — bodisi surov ali kuhan, izvrstna piča za prašiče. Važni oljarici, sončnično in bučno seme kažeta bolj slabo. Kmetje so premalo vsejali, sončnici pa je bramor mnogo škodil, ker je obgrizel korenine. Buče so obrodile, kjer so jih zasadili, toda kmetje najrajši buče pokladajo prašičem. Vendar je bučno olje imenitno ter ga imajo nekateri rajši kakor repično. Seme buč pride pri predelavi v olje mnogo bolj do veljave in se njegova tolšča neprimerno bolj izkoristi, kakor pa, če ga pokladamo prašičem. Vino Vino C H I A N T I Mario Picclnl, Poggibonsi (Siena, Italia) Najboljše I — Zahtevajte ga na prvem mestu! II m i gl i o rel Preferitelo I MACCHIKE DA CAIC0L0 RAČUNSKI STROJI Naročite naš popoldnevnik najcenejši »Slovenski dom«! Trasformazione di autovetture e autocarri a gassogeno Data la attuale Mimitata disponibilitš di car-burante ai consigliano i proprietari di autovetture e autocarri a procedere al piu presto alla trasformazione dfei predeli autoveiooli a gassogeno. Per informaaioni tecniche gli mteressati pos-sono rivolgersi al competente Ufficio Motorizzazio-ne Civile dell’Alto Commissariato, Lubiana, Via Gledališka 11. Preureditev osebnih in tovornih avtomobilov na lesni plin Upoštevaje današnje stanje pogonskih sredstev, ki so v omejenem obsegu na razpolago, se priporoča vsem lastnikom osebnih in tovornih avtomobilov, da ukrenejo potrebno za čimprejšnjo predelavo teh motornih vozil na lesni plin. Strokovna pojasnila v zadevi daje zanimancem Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata v Ljubljani, Gledališka ulica 11. Po pet najboljših rezultatov v lahki atletiki Ljubljanske pokrajine Tek na 100 m: 1. Lušicky (Pl.) 11.2, 2. Račič (H) 11.4, 3. Polak (H) 11.4, 4. Kolenc (H) 11.5, 5. Sodnik (II.) 11.6, 6. Bratož (Pl.) 11.6 Tek na 200 m: 1. Polak (H) ‘23.8, 2. Bratož (Pl.) 24.0, 3. Lušioky (Pl.) 24.1, 4. Kolenc (H) 24.1, 5. Pleničar (II.) 24.3. Tek na 400 m: 1. Oberšek (II.) 52.8, 2. Skušek (Pl.) 53.2, 3. Nabernik (Pl.) 53.7, 4. Kraner (Pl.) 55.4, 5. Glonar (11.) 55.3. Tek na 800 m: 1. Košir (Pl.) 1:59, 2. Jovan (Pl.) 2:08, 3. Glonar (II.) 2:08.3, 4. Potočnik (Pl.) 2:10.3, 5. Magušar (II.) 2:12.4. Tek na 1500 m: 1. Košir (Pl.) 3:57.6, 2. Oberšek (II.) 4:18.4, 3. Magušar (II.) 4:19, 4. Srakar (H) 4:19, 5. Kien (Pl.) 4:20.2. Tek na 5000 m: Kien (Pl.) 16:37.4. Skok v daljavo: 1. Bratož (Pl.) 6.30, 2. Nabernik (Pl.) 6.28, 3. Lončarič (Pl.) &27, 4. Bačnik (Pl.) 6.17, 5. Polak (H) 6.10. Skok v višino: 1. Milanovič (II.) 1.80, 2. Bratovi (H) 1.70, 3. Slanina (H) 1.70, 4. Čuček (H) 1.70, 5. Mihelčič (Pl.) 1.65 in Polak (H) 1.65. Skok ob palici: 1. Bratovi (H) 3.40, 2. Pribov-šek (II.) 3.30, 3. Janež (Pl.) 3.30, 4. Sega (II.) 3.20, 5. Gašperšič (II) 3.10. Troskok: 1. Nabernik (Pl.) 13.14, 2. Smolej (Pl.) 12.44, 3. Kraner (Pl.) 12.25, 4. Merala M. (Pl.) 11.65, 5. Kuk (Pl.) 11.50. Met krogle: 1. Zupančič (II.) 12.34, 2. Malič (H) 12.01, 3. Merala (Pl.) 11.98, 4. Kosec (II) 11.75, 5. Stepišnik (II.) 11.73. Met kopja: 1. Mavsar (Pl.) 62.32, 2. Rigler (Pl.) 50.79, 3. Kraner (Pl.) 49.40, 4. Urbančič (Pl.) 44.20, 5. Trček (U.) 44.02. Met kladiva: 1. Stepišnik (U.) 52.85, 2. Zupančič (II.) 41.68, 3. Skasa (II.) 36.21, 4. Novak (11.) 29.75. Met diska: 1. Kajfež (H) 37.87, 2. Dobovšek (II.) 37.54, 3. Kosec (H) 37.35, 4. Slamič (II.) 36.66, 5. Lužnik (Pl.) 36.00. 4X100 m: 1. Planina: Bratož, Lušicky, Skušek, Lončarič 46.2, 2. Hermes: Polak, Zupančič, Kolenc, Boltavzer 46.3, 3. Planina II: Šušteršič, Smolej, Bačnik, Nabernik I 46.6, 4. Planina III: Mravlje II, Mravlje I, Nabernik II, Kraner 46.8, 5. Ilirija: Jager, Krečič, Mencinger, Zupančič 47. Sest najboljših rezultatov sploh: Stepišnik, kladivo: 957 točk, 52.35 m. Košiir, 1500 m: 953 točk, 3:57.6 min. Mavsar, kopje: 830 točk, 62.92 m. Košir, 800 m: 820 točk, 1:59 min. Milanovič, višina: 786 točk, 180 cm. Lušicky, 100 m:'787 točk, 11.2. Stepišnik je s tem metom deveti, Košir pa v teku na 1500 m šestindvajseti v Evropi. Oba bosta pa močno popravila svoji poziciji 21. septembra na dvoboju Nemčija : Italija v Milanu. V petek, 29. t. m., bo zadnja večja priprava SK Planine la veliko prvenstvo moštev in posameznikov, ki bo 7. in 8. septembra. Na sporedu so discipline: za sprinterje 60 m in 150 m s handi-capom, 400 melraši: tek na 250 in 500 m, sredmje-progaši: 1200 in 500 m, dolgoprogaši: 4000 m, zapreke 80 m in 110 metrov. Strokovna nadaljevalna šola in tehnološki obrtniški muzej Velika Ljubljana se bo v kratkem uvrstila med ostalih 25 velikih mest Italije, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Da ie zares veliko mesto, dokazujejo mnogoštevilne šole, ki Jih imamo v Ljubljani. Samo za srednješolce je sedem lastnih šolskih poslopij, na teh šolah imamo 5266 dijakov in 1250 dijakinj. Naša univerza je dobila zadnje čase dve novi poslopij, dve pa se zidata, in sicer: kemični in mineraloški institut. Zavod za strojništvo je bil izgotovljen pred meseci. Kupljeno je tudi zemljišče za institut za vodne zgradbe na Mirju pri vodi Gra-daščici. Zavod za preiskavo materiala je že dozidan. Ljudskih, osnovnih in meščanskih šol je vse polno okrog Ljubljane, tako v bivši Spodnji in Zgornji Šiški, v Mostah, na Viču, za Bežigradom, na Barju, na Šmartinski cesti pri Sv. Križu, potem v mestu dekliška šola pri Sv. Jakobu, na Vrtači, na Grabnu, na Prulah in na Ledini. Zadnjih pet imenovanih šol pa obiskujejo vajenci in vajenke. Za trgovske vajence je trgovski gremij zidal že pred več leti lastno trgovsko vajeniško šolo na dvoriščnem traktu Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, poslopje je dvonadstropno in opremljeno z vsemi potrebščinami za trgovsko strokovno nadaljevalno šolo. Samo obrtni vajenci in vajenke nimajo lastne velike moderne šole z učilnicami, kar bi se moralo že pred desetletji zidati, ne pa kupiti samo zemljišče v izmeri 11.000 m* na Linhartovi cesti. Strokovna nadaljevalna šola bi tudi služila za tehnološki obrtniški muzej. Gradbeno parcelo so zato tudi kupili. Na tej šoli bi bili tudi pomočniški in mojstrski tečaji, celodnevni mesečni tečaji, kakor jih imajo elektrotehnični vajenci že 18 let na Srednji tehnični šoli. Poučujejo profesorji, inženirji in strokovni mojstrski učitelji. Na tem tečaju napravijo vajenci, ki se uče zadnje leto ali pa so se ravno izučili, izpite iz svoje elektrotehnične stroke. Med Slovenci v Ameriki V Clevelandu je umrla Amalija Kasinac iz East 39th St, v starosti 29 let. Rojena je bila v Clevelandu. Zapušča starše Tomaža in Terezijo Kasinac, dve sestri in dva brata. V Luzerne je umrl rojak John Matičič, v starosti 56 let. Rojen je bil v Grčarjevcih pri Rakeku na Notranjskem in je prišel v Ameriko pred kakimi tridesetimi leti. Zapušča ženo, sina in tri hčere. V Rockinghamu, Pa. je umrl ro.jfik Josip Černilogar, v starosti 57 let. Doma je bil v Gornji Opčini pri Spodnji Idriji na Notranjskem in je prišel v Ameriko pred 27. leti. Zapušča ženo, sina in hčer. V Denverju, Colo, je v bolnišnici sv. Anto- V Chicagu je smrt pobrala rojaka Josepha Cerjaka, 1916 W. 22nd Pl., ki zapušča tukaj ženo, tri hčere in enega sina l* stare domovine je prispel pred 28. leti. Koledar Danes, torek, 26. avgusta: Cefirin, p. Sreda, 27. avgusta: Jožef, Kalas. v Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška 47. Staršem toplo priporočamo, da skrbijo tudi za glasbeno izobrazbo mladine. V Ljubljani deduje že 59 let šola Glasbene Matice, ki nudi pouk v vseh instrumentih im teoretičnih predmetih. Vpisovanje v šolo se bo vršilo v dneh od 1. do 4. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Redni pouk ee bo začel takoj 5. septembra. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice v Vegovi uliioi 7. Po sili razmer brezposelna učiteljica išče kakršne koli zaposlitve bodisi kot otroška varuhinja, otroška vzgojiteljica, učiteljica ročnih del in podobno ali pa v kaiki pisarni, samo da se preživi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Učiteljica« 10625. CAPOIAVORI DELLA TECNICA MODERNA MOJSTROVINA MODERNE TEHNIKE SrA. SERIO - MILANO Neizpolnjene san]e o petroleju Nemški list »Donau Zeitung« prinaša i nizacija« petrolejske industrije d. v eni zadnjih številk razmotrivanja o | od 29. maja 1940. Takrat je bilo ruskem izrabljanju petrolejskega bogastva. Iz članka povzemamo naslednje: Izpolnitev tretjega petletnega načrta 'vid< lejsko proizvodnjo a1* milijo za Sovjetsko Zvezo. V zadnjih letih se Izpolnite v USSR je za leto “1942" predvidevala petrolejsko proizvodnjo 54 milijonov ton je ta proizvodnja razvijala takole (v tisoč tonah); letna produkcija povišek 1935: 26.795 1936: 29.200 2405 1937 : 30.715 1515 1938: 32.225 1510 1939: 33.500 1295 1940: 34.200 700 Iz teh številk je razvidno, da se je produkcijski povišek iz leta v leto manjšal. Če se je pri tem_ v zadnjih petin letih produciralo približno pet milijonov ton več, 6e je vendarle zazdelo, da j« izključeno, da bi se bila tudi v mirnih razmerah produkcija v letu 1940/41 zvišala za 20 milijonov ton. Prav tako neugodno sliko kaže tudi je 6 6 milijonov ton v letu 1932 na 1,900.000 ton petrolejski izvoz jgoano USSR. Zdrknil v letu 1937 (v tisoč tonah): 1932: 6002 1933: 4891 1934: 4315 1935: 3354 1936: 2665 1937: 1929 1938: circa 1400 Vzrok za to je bil naraščajoči notranji konzum USSR, ki je v glavnem izhajal iz tega, da je — kakor se je jasno videlo iz pogostih sporočil — prihajalo do izrednega zapravljanja rudninskih izdelkov in sicer kot pogonskega materiala v industriji, na železnicah itd. Razen tega je igrala veliko vlogo tudi visoka raz-svetljevalna potreba širne dežele, motorizacija gospodarstva itd. Razmere v sovjetskem petrolejskem gospodarstvu, ki se smejo šteti kot značilne za vso industrijo USSR, so imele različne vzroke. Najmlajša »nova orga- ske industrije datira šele ustanovljenih sedem velikih petrolejskih kombinatov, ki so bili podrejeni ljudskemu ko- truste in obrate na določenih ozemljih. Približno 95% petrolejske proizvodnje v deželi obsegajo. Ostalih 45% v dragih področjih pa je podrejenih neposredno ljudskemu komisariatu. Ustvarjeni 60 bili obsežni teritorialni aparati, razpuščene stare glavne uprave, ustvarjene nove, nove velike kontrolne instance poklicane v življenje: skratka ustvarili so spet enkrat enega onih neokretnih, dragih in pregosto zasedenih upravnih aparatov, da bi zvišali proizvodnjo, mesto, da bi ukrenili potrebne korake za proizvodnjo samo: tak aparat daleč preč od prakse se ne more »uigrati«, ubija vsako iniciativo — sistem sam nosi v sebi neuspeh. To postane še jasnejše pri naslednjih podatkih: Malenko, tajnik osrednjega komiteja komunistične stranke je na 18. kongresu stranke med drugim sporočil, da se le 20% tam zaposlenih strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo neposredno ukvarja z vodstvom proizvodnje, medtem ko je 80% zaposlenih v upravi kombinatov itd. z uradniškimi deli. Radi tega so v proizvodnji na vodilnih mestih namesto kemikov in tehnikov zaposlene neštete nezadostno šolane moči. Prav tako kakor v petrolejski industriji je sicer tudi v drugih sovjetskih gospodarstvih: tako n. pr. je med voditelji v delavnicah sovjet* ske industrije le 22% takih, ki 60 imeli izobrazbo na strokovnih šolah. 2e nekaj časa pred nemško-rusko vojno je bila v načrtu »amerikanizacija«, to se pravi moderniziranje s pomočjo ameriških petrolejsko - industrijskih naprav. Spodletela pa je ob problemih pomanjkanja inženirjev in kvalificiranih delavcev. Strokovnjakov pa niso samo radi uprave odvračali od dejanj6kih nalog, temveč jih je mnogo od njih padlo tudi kot žrtev »čistke«, to se pravi čistilne akcije po političnih zreliSčih, kar je svoje- časno izzvalo radikalno spremembo v sestavu vodilnega osebja ruske petrolejske industrije. Malenko je tudi te škode priznal v svojem poročilu s tem, da je rekel, »da se bolj bavijo s poreklom oseb, ki bi rade prišle na kakšna mesta, kot pa z njihovimi osebnimi kvalifikacijami«. Menil je, da so boljši strok, šolani »nepartijski boljševiki« kot pa strankini člani. Vsekakor je značilno, da so že leta 1940 — po dvajsetletni izkušnji prišli do tega spoznanja. Stamo »sem in tja organiziranje« m napačno zastavljanje dela sta bila glavna vzroka za težave v sovjetskem petrolejskem gospodarstvu. Tretji vzrok pa je bilo pomanjkanje na tehnični opremi industrije. Medtem ko je komisija 40 strokovnjakov pod Barinovom leta 1936 v USA še naročila za 30 milijonov dolarjev strojnih naprav za petrolejsko industrijo, je kakor hitro je bila ta 6tvar odpravljena, nastopila doba, v kateri je ta tendenca naglo nazadovala, zlasti ie, ker je takrat ruska industrija mislila, da bo sama lahko take aparate napravljala. Leta 1939 so spoznali, da je strojna industrija USSR na različnih področjih glede produkcije takih naprav (vrtalne in rafinerijske naprave) za napredki zamejstva ostala precej daleč zadaj in tedaj so pričela šele spet prihajati nova naročila v Združene države. Ta stvar pa je imela zaradi vojne predvsem ob 6voječasnem »Rooseveltovem moralnem embargu« sprva znatne težave. Torej tudi tu popolnoma nenačrtno beganje. Ce človek opazuje to stanje, se mora v resnici začuditi, da je ruska petrolejska industrija kljub temu od leta 1935 ko je bik) 8,500.000 ton povečala svo*o proizvodnjo do leta 1940 na 34,200.000 ton. Pri tem šele prav spoznamo izredno naklonjenost prirode, ki pri tem delovnem načinu proizvodnje daje tolikšne zaklade. Dežela kajpada razpolaga z največjimi petrolejskimi rezervami na svetu. Te so cenjene na 6.400,000.000 ton, medtem ko nevidne zaloge vsega ostalega eveta trenutno lahko ocenimo s 3.500,000.000 tonami. Sovjetski sistem pa je seveda tudi ob toliko ugodnih okoliščinah bistveno do-1 segle le neznatne delne cilje,. Razburljive in zagonetne skrivnosti vas privežejo z vso silo že ob začetku našega novega romana v slikah »Žalost in veselje«. Zagonetno je poreklo najdenčka Aleša, osrednjega junaka pisanih dogodivščin v tem romanu. Samotar Peter Grmar ga reši takoj v začetku izpod zločinskega noža, kmalu nato pa iz' hudo-delčeve roke nad prepadom, kamor ga je hotela poslati zapoved neznanega morilskega očeta. - Nadaljnje življenje najdenčka Aleša je prav tako zagonetno razburljivo in presenečenj polno. - Če hočete zvedeti njegove prigode, kakor jih bo prinašal naš roman »Žalost in veselje«, naročite si s septembrom »Slovenski dom«, ki velja le 6.— lir mesečno. Cerkev in njeni knezi za slovenske vojne žrtve Iz zadnjega »Domoljuba« posnemamo: Listi so v juliju poročali, da je tržaški škof msgr. Anton Santin posredoval pri najvišjih krogih italijanske vlade v Rimu, naj izpuste slovenske internirance, ki so se nahajali v taboriščih v Italiji. Načelnik vlade je to prošnjo blagohotno sprejel in je odredil, da se pomiloste in izpuste vsi tisti Slovenci. Sv. oče je imenoval posebne odposlance, duhovnike, ki obiskujejo vojne ujetnike po raznih taboriščih. Prejeli sm oporočila, da so ti papeževi odposlanci obiskali tudi nekatera taborišča v Egiptu, kjer je nekaj slovenskih ujetnikov. Razdelili so jim nekaj denarne podpore ter pobrali podatke in pošto od tistih, ki iščejo svojce. Ti obiski 60 ujetnikom v veliko tolažbo in pomoč. Papež je ustanovil pri svojem državnem tajništvu v Vatikanu poizvedovalni urad za vojne žrtve. Tja prihajajo iz vojskujočih se držav vsak dan vreče pisem: mati išče sina, Sirote sprašujejo po očetu, razseljeni nesrečniki iščejo svojce, ujetniki sprašujejo po domačih . V tem uradu je nastavljen poseben uradnik za slovenske zadeve. Tudi goriški nadškof Msgr. Margotti se je s toplim razumevanjem ponovno zavzel, da olajša življenje slovenskim ujetnikom. Spričo teh najnovejših dokazov, kako Apo- stolski sedež skuša po svojih močeh pomagati Slovencem, moremo z gotovostjo reči, da se papež trudi učinkovito pomagati tudi drugim delom slovenskega naroda, ki občutijo vojno gorje. Zvestoba za zvestobol V viharju velike vojne se je katoliška Cerkev 6pet izkazala, da je slovenskemu narodu zvesta pomočnica in tolažnica. Prepričani smo, da bodo tudi tisti Slovenci, ki so se oddaljili od Cerkve, ta dejstva pošteno priznali in svoje stališče do Apostolskega sedeža spremenili, kar se je pri resnih možeh deloma že zgodilo. Draga ženska glava Japonci so razpisali nagrado 50.000 funtov šterlingov za tistega, ki se mu posreči prinesti živo ali mrtvo glavo kitajske vohunke Yang Hui-ming. Kitajci slave Yang kot Francozi Devico orleansko. Pred vojno je bila voditeljica kitajskega mladinskega gibanja. Ko je izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko, si je odrezala lase, oblekla moško obleko in tako se ji je posrečilo prodreti v prve japonske vrste ter prinašati kitajskemu poveljstvu važna sporočila in vojaške skrivnosti. Tisočem kitajskih vojakov je rešila življenje. Zato ni čudno, če so razpisali Japonci tako visoko vsoto na njeno glavo. žuželka - hujša in nevarnejša od leva Minili so časi, ko 60 se smatrale divje zveri kot največja nevarnost na svetu. Dandanes se človek bolj kot levov boji nekaterih majhnih žuželk. Bolj se trudi, da se obvaruje nekaterih prav majhnih živalic, kakor pa da bi gradil plotove, da se ubrani sestradanih volkov. Trmaste stanovalke K četi naših najbujšifi' sovražnikov spadajo muhe, navadne hišne muhe, ki so razširjene po vseh obljudenih deželah, trmaste stanovalke vsakega človeškega bivališča, brezobzirni gostje vsake mize, poželjive iskateljice vsake umazanije. S svojimi malimi krili letajo neprestano od odpadkov do jedil, od pljunkov na naše telo. Ker so njihove noge opremljene z ostrimi kremplji in z dvema žametastima in vlažnima krpicama, morejo hoditi tudi po gladkem in navpičnem steklu ter po stropu. Ni kotička, ki bi jim nudil hrano ali vsaj zavetišče, ki bi ga ne našle. Ker muhe niso izbirčne, pač pa nenasitljive in povsod zelo številne, poleg tega pa se jih je težko ubraniti, predstavljajo v poletnih mesecih za nas največjo nevarnost, ker prenašajo bolezenske klice in razširjajo brezštevilne bacile. Razumljivo je zanimanje, ki ga posvečajo znanstveniki ugotovitvi, v koliki meri prispevajo muhe k razširjanju raznih bolezni. Natančno se je že dalo ugotoviti, v koliki meri muhe mehanično prenašajo bolezenske klice iz enega kraja do drugega. Njih rilček in noge se najlažje umažejo z okuženimi tvarinami. Muha ima navado, da si vedno drgne nožiče drugo ob drugo in si z njimi snaži rilec, krila in ostale dele telesa. Na ta način raznese po vsem telesu klice, katere je nabrala z nogami in z rilcem. Zato razširja te klice z vsem svojim telesom. Bacil legarja živi v muhi 23 dni 6e bolj nevarni pa so njeni odpadki. Bacili, kateri pridejo v njeno telo, najdejo tukaj dovolj hrane in primeren kraj, kjer se morejo v miru razvijati in množi*!. Dolgo časa jih potem lahko še raznaša po naši hrani in po naši koži. Koliko časa morejo muhe še prenašati oku-ženje, če so se hranile s kakšno okuženo snovjo? Fiker trdi, da morejo okuževati s svojimi odpadki, ki vsebujejo bacile trebušnega legarja, še celih 23 dni, ko so se hranile z okuženimi stvarmi. Thomson pa trdi, da je takšno okuženje mogoče samo dva dni. Teodor se je znova zanimal za to vprašanje in je ugotovil, da živi bacil legarja in ohrani vse svoje sposobnosti več dni, brez dvoma pa najmanj pet. Zato je lahko razumljivo, kakšno veliko nevarnost predstavlja dejstvo, da se muhe hranijo z odpadki ljudi, okuženih z legarjem. Muha ni najbolj primerna za razširjanje vseh bolezenskih klic. Mnoge ne vzdržijo v njenem telesu tako, kakor klice legarja, tuberkuloze in griže, vendar pa mnogo pripomorejo k razširjanju kolere, davice in mnogih drugih bolezni. Tudi nobena žival ni varna pred muhami. Celo sviloprejko more okužiti z eno izmed najbolj nevarnih epidemij, ki uničujejo sviloprejnice. Skoraj kot za nekako povračilo, so tudi muhe podvržene raznim epidemijam, ki pa jih žal ne uničijo. Pasjednevne muhe Do sedaj smo govorili o hišni muhi. Toda tudi druge, njej podobne, imajo iste 6labe lastnosti. To so pasjednevne muhe ter modre in sive mesarske muhe. Najbolj so nevarne tiste, ki letajo okrog mrličev in ki 6e hranijo z gnilim mesom. Saj one tudi prenašajo mikroorganizme, ki povzročajo gnitje. Muhe v Ugandi Poleg ogromne množine muh, katere smo do sedaj omenili, so še druge, nič manj nevarne, tiste namreč, ki pikajo. Ena izmed teh je konjska muha, ki pije tudi človeško kri in če je okužena, prenaša tudi na človeka razne bolezni. K sreči pa najhujše muhe te vrste ne prebivajo v naših krajih. Nekatere izmed teh prenašajo mnoge strašne bolezni. V Kongu, v nekaterih krajih Zahodne Afrike in posebno v Ugandi živi v bližini rek muha tse-tse, ki pika med dnevom. Te muhe so pogostokrat okužene z bacilom, ki povzroča smrtonosno spalno bolezen. Bolj kot proučujemo muhe, bolj nas je groza pred njimi. K sreči pa napredujejo tudi bojna sredstva proti njim in proti zlu, ki ga povzročajo. Belgrajska »Donau Zeitung« poroča, da so katoliške cerkve v Clevelandu prepovedale pri porokah igrati znano svatbeno koračnica izwag-nerjeve opere Lohengrin, češ da je poganska, ker ni v njenem besedilu nič govora o zaupanju v Boga, kar je temelj krščanskega zakona. Električno drevo in drevo, ki požira svoje tovariše Med najbolj čudna drevesa na svetu spada gotovo električno drevo, ki ga je dobiti poredkoma v pragozdovih Srednje Indije. Listi tega drevesa so izredno občutljivi in tako nabiti z elektriko, da dobiš hud udarec, če se jih dotakneš. Kako močni so ti naboji, je najbolje razvidno od tega, da vplivajo še na daljavo nad 200 m na magnetno iglo. Električni naboji so v drevesu ob raznem dnevnem času različni, najmočnejši so opoldne, najšibkejši okrog polnoči. V vlažnem vremenu jih skoraj ni. Zelo umljivo je, da se ptice tega drevesa izogibajo in da tudi žuželk niso nikoli videli na njem. V nepalskih džunglah pa imajo drevo, ki druga drevesa — požira. To je tako imenovani sajmal ali volneno drevo. Semena tega drevesa prenašajo ptice na druga drevesa, kjer včasih obstanejo in pričnejo kliti. Iz kali se spušča nekakšna korenina navzdol in požene vejo, ki vzra-ste iz nje spet nova veja. Tako prepletejo sajma-love veje počasi gostiteljsko drevo, ga izsrkavajo in uničijo, dokler ne ostane na njegovem mestu lep sajmal z žareče belo, gladko skorjo in čudno oblikovanim deblom. Romunska vlada je s posebnim odlokom zasegla vse imetje gospe Lupescu, priležnice bivšega romunskega kralja Karla. Ali veste, da solze ubijajo ? Solze, posebno ženske solze imajo veliko moč. Ni treba posebej naglašati, kdaj in kje, ker je to že marsikdo skusil. Naravoslovci pa poznajo še dva druga zanimiva učinka solz. Poskusi s solzno tekočino so pokazali, da solze ubijajo bakterije. Solze razmočijo površino očesa in tako odplavijo vso umazanost. Dokazali so tudi, da ima solza še mnogo večji pomen. Ce damo na primer nekoliko solz v steklenico, v kateri gojimo bakterije, opazimo, da bakterije hirajo in končno poginejo. Nasprotno pa se bakterije, ki niso prišle v stik s solzno tekočino, razvijajo še naprej. Tega ne povzroča sol, ki jo solza vsebuje, marveč pred nedavnim odkrili lizocim. Če je lizo-cim pravi vzrok pogina bakterij, potem se je vprav temu sredstvu treba zahvaliti, da je tako malo očesnega vnetja. Skalnak v vrtu Število ljubiteljev planinskih vrtov in planinskega cvetja iz dneva v dan bolj in bolj narašča. Skoraj vsakdo si želi imeti v svojem vrtu košček planin z vsemi njenimi krasotami in pestrostmi. Zato si zgradi na vrtu skalnak, kamor prenese in zasadi cvetje s planin. Poleg skalnakov pa gradimo tudi miniaturna jezerca, kamor sadimo vodno floro. Jezerca pa ne smejo biti nikdar prevelika in tudi ne premajhna, marveč 6e morajo skladati z velikostjo planinskega griča. Vsem onim, ki žele imeti v svojem vrtu košček planin, hočem podati nekaj misli, kako si lahko zgradimo planinski grič, da bo čim narav-nejši in bo nudil planinskim rastlinam v čim večji meri vse, kar imajo v svoji pravi domovini, na naših planinah. Skalnaka ne postavljamo tako, da znesemo skupaj kup kamenja in med skale zatlačimo prst ter vanje vsadimo rastline — ne, to bi bil slab skalnak in rastline bi se v njem čutile kot ujetnice. Na takih gričih nam ne bo planinska flora nikdar dobro uspevala. Za planinski grič si moramo najprej izbrati primeren prostor. To pa dostikrat ni lahko. Gledati moramo, da bo stal skalnak povsem na prostem ter da ne bo bila kap s strehe ali z drevesa nanj. Vendar ga ne smemo postaviti tako, da bi ga obsevalo sonce nepretrgoma od jutra do večera. Zemlje je med skalami že itak malo, pa bi 6e še ta ob preveliki vročini posušila. Najbolje napravimo, če postavimo grič na tak kraj, kjer ga obseva sonce največ 6—8 ur dnevno. Kako visok naj bo skalnak in kakšne razsežnosti naj zavzema, to naj bo pripuščeno okusu in razmeram lastnika vrta. Paziti pa moramo, da ne bo videti kot gmota brez oblik, ali pa kot majhna in smešna igračka. Material, iz katerega napravimo grič, mora biti neobdelan in pojx»lnoma enoten. S tem, da bi vzeli obdelano kamenje, ali več vrst in barv, bi popolnoma pokvarili naravni vtis, ki ga mora imeti vsak 6kalnak. Kamenje, ki naj bo po možnosti veliko, mora biti vodoravno položeno in ne sme stati nikdar pokonci. Zavedati se moramo, da hočemo čim natančnejše posnemati planinsko naravo in vse njene značilnosti. Kamenje moramo postavljati trdno, da Lahko stopimo nanj pri delu m kasneje pri zalivanju. Skale vežemo po potrebi s cementom, a tako, da se to ne opazi. Posamezne vrhove na griču moramo izpeljati polagoma, posebno previdno pa narejamo nasipe s peskom, ui« V novejšem času se pojavljajo v vrtnarski arhitekturi »skalni vrtovi«, ki pa nimajo nič skupnega s planinskimi griči. Sem sadimo le bilnice, nizko grmičevje, poletne trajnice, plezalke in druge rastline. Skalnake pa zasadimo izključno le s planinsko floro in to po možnosti le nizko. Najprimernejše in najlepše vrste so: kamenokreči (šaxifragae), zvončnice (campanullae), jegliči (primulaej, vijolice (violae), nageljni (cariophvllaceael, jetičniki (veronica), svišči (gentianae), planike (leontopodi-um) i. dr. Večina planinske flore ie trajna, le nekaj malega je eno- ali dvoletnic. Na skalnak pa sadimo le trajnice. Tu naj pripomnim, da nekatere visoko-planinske cvetlice ne prenesejo našega podnebja m v dveh ali treh letih zamro (planika). Pri saditvi skalnaka 6e moramo ozirati tudi na poedino rastlino in ji določiti mesto, ki najbolj ustreza prostoru, na katerem je raetla v prosti naravi. Ako sami ne poznamo rastlin in ne vemo, v kakšnih okoliščinah rastejo, je najbolje, da pokličemo strokovnjaka, da nam ta zasadi grič. Tako se izognemo škodi, ki bi nastala, če bi občutljive gorske rastline sadili na napačna mesta. G. L. Bonelli: m 31 Črni križar { £5 _ Zgodovinski roman r štirje izmed vojščakov, ki so imeli boljše konje, so odšli naprej proti vzhoda na ogled, a so se vrnili čez nekaj ar, ne da bi naleteli na kak oddelek Saracenov. »Toliko boljše I Desno krilo je najbolj spredaj. Ni nam treba torej dirjati in znova se lahko nsmerimo proti Lidi.« Medtem so beduini, katere so prejšnji dan videli Andrejevi izvidniki, poslali sle glavni četi hi svetovali, naj se požuri. Ko sta Hasan, ki je imel poveljstvo nad glavnim delom vojščakov, in El-Kasi, ki je poveljeval levemu krilu, dobila to sporočilo, sta dala svojim ljudem ukaz, naj poženejo svoje konje v dir. Hasan je klel črnega viteza in se čudil, da so konji beguncev tako urni. Tudi El-Kasi ni bil nič manj začuden. »Prepričan sem bil, da so konji križarjev manj hitri od naših, toda...« »Res je to, El-Kasi. Toda ti razbojniki imajo arabske konje in še vedno izredno dobre.« »Naj bo kakorkoli, dohiteti jih moramo, pa tudi če nam poginejo vsi naši konji. Kaj bi si drugi mislili o nas, če bi ne mogli zajeti teh par nevernikov, ko smo jih enkrat zagledali.« Sonce je stalo že visoko, ko so šejkovi ljudje dosegli beduine in od njih izvedeli, da so begunci le nekaj milj pred njimi. Po kratkem počitku so Saraceni nadaljevali z zasledovanjem. Toda pretekle so še tri ure, preden so v daljavi zagledali peščico križarjev, ki je bežala preko skoraj gole ravnine. Krik zmagoslavja se je izvil iz prsi Saracenov in Hasan je izdrl meč ter ga zavihtel nad glava »Tn so! Smrt črnemu hudiču I Pokončajmo nevernike!« Njegovim besedam je sledilo divje kričanje Arabcev in na stotine mečev se je zabliskalo v soncu. Veter je te besne krike prinesel do ušes beguncev in Andrej, katerega so izvidniki že obvestili o bližajočem se sovražniku, se je veselo zasmejal. »Ali slišite, kako lajajo psi?« je dejal tovarišem, ki so ga obkrožali. »Brez dvoma so že do smrti izmučili svoje konje, da so nas mogli dohiteti in sedaj se že veselijo, ker mislijo, da nas imajo že v rokah.« »Ali naj pospešimo naš beg ali pa hočemo ohraniti isto razdaljo?« je vprašal eden izmed tovarišev, ko se je ozrl in videl, da so Saraceni oddaljeni le še eno miljo od njih in da se njihove vrste razširjajo v obliki pahljače. »Ohranimo isto razdaljol Ne mučimo svojih živali, razen v najskrajnejšem slučaju.« Toda kmalu so begunci opazili, da se jim zasledovalci počasi, a neprestano bližajo. Razvneti zaradi sovražnikove bližine so zasledovalci divje vzpodbodli svoje konje in razdalja med obema skupinama se je stalno manjšala. Tudi križarji so morali vzpod-bosti svoje živali. Jasno pa je bilo, da ta beg ne bo mogel trajati dolgo; konji so bili že izmučeni in nekateri so že začeli! zaostajati. Andreja je že začela vsa zadeva skrbeti ko je v razdalji dveh milj zagledal široko reko. Ob pogledu mu je znova zrastlo upanje. »Uadi Zakur!« je vzkliknil, ko je spoznal, da je to prva izmed rek, ki tečejo skozi Efraimsko pogorje. »Hitro! še nekoliko napora in dospeli bomo do mesta, kjer je mogoče reko prebresti. Tam se bomo postavili v bran in preprečili onim kričačem prehod. Sledite mi!« Spodbodel je konja in krenil nekoliko na desno. Tovariši so mu sledili. Medtem se je sonce naglo bližalo zatonu. Mrak je zajel zasledovalce in begunce, medtem ko so ti slednji pognali svoje konje v vodo, da jo prebredejo. »Primite za loke in zabranite Saracenom, da bi nam sledili preko reke!« je velel Andrej in se povzpel na nasprotni breg Sam je dal zgled tovarišem s tem, da je skočil s konja, odpel s sedla lok in se postavil za eno izmed skal s katerimi je bilo posejano obrežje. Medtem ko sta dva izmed križarjev pazila na konje, so se ostali^ skrili za skale in se pripravili da sprejmejo zasledovalce z dežjem puščic. Ni jim bilo treba dolgo čakati. Že čez nekaj minut so se prve skupine Saracenov približale bregu in se nemudoma spustile po strmem obrežju k vodi. Skoraj v istem hipu pa je z nasprotnega brega priletelo kakšnih deest puščic, katerih skoraj nobena ni zgrešila svojega cilja. Nekaj konj je zarezgetalo od bolečine in skočilo vstran, ker pa je bil prehod zelo ozek, jih je tok zanesel obenem z njihovimi jezdeci v globoko vodo in nato dalje proti dolini^ Arabci so besno zakričali, toda nov dež pušic jim je svetoval, naj ne poskusijo več prebresti reke. V neredu so se umaknili. Križarji so opazili, kako so se voditelji posameznih oddelkov zbrali k posvetovanju, čez nekaj časa sta se oddaljili dve močni skupini in sta se oddaljili vzdolž reke, v obeh smereh. Ostali pa so se skrili za grmovje in skale ter tudi začeli obsipati nasprotni breg z puščicami. Toda zaradi naraščajoče teme so morali meriti kar v slepo in zato je prav kmalu nastalo premirje. Prav kmalu so na obeh straneh zagoreli veliki ognji. Križarji so z njimi hoteli razsvetliti prehod^ če z reko, da bi se Saraceni ne okoristili s temo in jih presenetili, Arabci pa so pazili, da bi jim begunci v temi ne bi nšli.^ Eden izmed križarjev se je približal Andreju. »Kam neki sta odšla ona dva oddelka, ki sta se oddaljila od ostalih Saracenov?« »Vzdolž reke je brez dvoma še več prehodov in ta dva oddelka sta jih odšla iskat. Prekoračila bo6ta reko in nas napadla s te strani.« »Zakaj torej ne bežimo? V nočni temini...« »Bilo bi brez pomena, prijatelj. Sovražnik na oni strani bi naš poskns takoj opazil in bi nas nemudoma začel zasledovati. Njegovo zasledovanje bi bilo še bolj divje, kakor doslej, ker je razdražen zaradi poraza, katerega je pravkar doživel. Ne preostaja nam drugega, kot da počakamo jutra in prodamo svoje življenje, kolikor mogoče drago.« Za Ljudsko tiskarne v Ljubljani: Jeie Kramarič — Izdajatelj: InL loie Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov na vračamo — »Slovenski dom« isbaja vsak Javnik ob 12 Mesečna naročnina Je • Br, n hmiemstve 10 Lir — Uredničino: Kopitarjeva ulica 8/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Tel e Ion itev. 40-01 do 40-05 . 'Toiliuiniea: Novo mesto