Stran 362.
Obrtnija.
Množenje ljudstva.
Po nazorih modernih politikov, in med te spadamo seveda tudi mi Slovenci, je le oni narod velik in močan, ki ima več milijonov prebivalcev. Kajti države se ceni le po številu njihovih podanikov.
Zadnje ljudsko štetje je prineslo statističen izkaz o prirastku ali nazadovanju prebivalstva v evropskih državah in ta izkaz pove, da so vse evropske države dokaj napredovale v naraščaju ljudstva, le Francija je nazadovala.
Rusija je v zadnjih petdesetih letih napredovala za 62 milijonov prirastka, Nemčija za 21 milijonov, AvstroOgrska in Anglija za 14 milijonov, Italija za 8 milijonov in Francija izkazuje prirastka le 3 in pol milijona ljudi. To nazadovanje v naraščaju ljudstva je pričelo seveda skrbeti narodne ekonome v Franciji in jeli so se vpraševati, kaj bode s Francijo, če se bode mogla vzdržati na višini vojne velevlasti, kako bode oskrbovala svoje kolonije, ako ji prične izmanj-kovati naroda?
Kako bode vodila in vzdrževala še nadalje svojo veliko obrt in industrijo, ako ne bo ljudi, t. j. potrebnega materijala za izvrševanje vsega tega?
Toda na to vprašanje so že dobili odgovor od resnih  politikov in  ta  odgovor   se  glasi: čem večje
Stran 363.
število prebivalcev ima kaka država, temveč državnega dolga si nalaga: državni dolg in Število prebivalstva si podajata roki.
Da ima Francija danes, ko šteje 38y2 milijonov duš, močneje prebivalstvo, kakor je še imelo pred 50 leti, ko je štelo samo 3 milijone manj, t. j. 35 milijonov, je dokazano. Francija, ako njeno prebivalstvo ni rapidno napredovalo, pa nikakor ni gospodarski na slabšem, marveč celo na boljem. V zadnjih letih je v Franciji izginil proletarijat na kmetih in kmetje, ki brezskrbno žive, so ondi nekaj navadnega. Ker ni odveč ljudi, tudi posameznik ne izrablja do skrajne meje svojega življenja svojih telesnih močij, marveč meje živeti komodno še predno je otrpnil na duši in na telesu. Delavsko vprašanje na kmetih ne dela Francozom več istih preglavic, kakoršne tarejo še nas. Na Francoskem je stroj izpodrinil oziroma nadomestil trmoglave posle. Malo je še kmetij na Francoskem, ki bi se ne opravljale s poljedelskimi stroji. Malo je pa tudi ali celo nič več tako malih kmetij, ki bi svojih lastnikov ne mogle več živiti. In tako je Francoska prišla blizu one točke, da postane raj svojemu prebivalstvu: ona je razdelila svojo posest razumno med svoje ljudstvo tako, da ni nikjer preobljudenja, da ljudje niso drug drugemu na poti ter da jim ni treba zapuščali svoje domovine in hoditi s trebuhom za kruhom, kakor morajo to narodi mnogih drugih držav. Najmanj je po drugih državah Francozov, ker ostajajo v svoji domovini. A v kolonijah imajo dovolj koloni-jalnega domačega prebivalstva. Nikakor pa se ta pro-vedba v Franciji ne vrši nalašč in proti naravi, marveč polagoma se je to izvršilo ob strojih in pod uplivom civilizacije: Francija noče več izdajati milijard državnega denarja za vzdrževanja potepencev in nezmožnih ljudi j.
Taka preuredba bi bila prav koristna tudi v drugih državah in prav bi bilo, ako bi se sledilo praktično idejalni Franciji.
Toda vse drugače je v Nemčiji, Italiji in Rusiji.
Nemčija ima s svojim naraščajem ljudstva politične namene, ki so nevarni drugim državam. Na kak način skrbi Nemčija za naraščaj svojega naroda, zlasti v kolonijah, o tem niti ne smemo mnogo govoriti, menda zadostuje reči, da so v Nemčiji posebna podjetja, ki skrbe za naraščaj v svojih kolonijah. Tu se pošilja iz Nemčije ves iznesek družbe v kolonije in v razna nemška ozemlja po svetu, da se ondi dela pod nemško zastavo za naraščaj nemškega prebivalstva. Nemčija vidi svoj obstanek in svojo moč jedino le v ogromnem številu nemškega in nemško mislečega prebivalstva, kajti njej je glavni smoter — velika industrija in pa vojna. V osrednji Nemčiji za toliko množenje ljudstva ni prostora, zato se je izpeha po svetu, po nemških zemljah, kjer so Nemci v nadlego in v napotje drugim narodom. In to je nemška politika.
In kako je z Italijo?
Tudi v Italiji se je pomnožilo prebivalstvo. Toda popolnoma v nasprotju z Nemčijo in Francijo naraščaj italijanskega prebivalstva nima prav nobenega smisla. Kajti Italija ne misli na to, da bi zadovoljila svoje ljudstvo, a tudi nima sreče v kolonizovanju, to pa zaradi značaja njenega prebivalstva, ki je življenju bližnjega nevarno, kamor pride. Njeno prebivalstvo Italiji ni v srečo, še manj pa še v srečo drugim državam. Ako se je italijansko prebivalstvo množilo, namnožila se je ob jednem tega ljudstva beda. in kolikor je ljudstva tu odveč, toliko več ga morajo rediti druge države na škodo svojemu prebivalstvu.
Tako je z Italijo.
A v naši državi?
Ako kateri državi, prijalo bi Avstriji preurediti razmerje s svojim prebivalstvom po francoskem uzorcu, t. j. Avstrija naj bi skrbela za to, da bi postala varno zavetje svojim narodom. Ali tu vlada tako nerodno razmerje, da je joj! Da ravno se je pri nas prebivalstvo namnožilo, vender ga primanjkuje na — kmetih, kjer ga je ob jednem tudi preveč. Kajti delavstva na kmetih ni, na naših malih kmetijah, kjer ni in ne more biti strojev, ki so prisiljene držati se ob žuljevi dlani delavca. Radi tega kmetija propada in še lastniki kmetij morajo iz domovine. Čemu pa se avstrijsko prebivalstvo množi, ako pa mora skoro jednako italijanskemu zapuščati domovino in iti po svetu? Čemu pravim, ako pa ne ostane — Avstriji. Ali niso to naj-nenaravnejše razmere, kakršnih se najti more?
Ali je nemogoče preurediti stvar tako, da bi ostalo ljudstvo doma in živelo ondi srečno in zadovoljno? O da! Vse to se da prenarediti! Toda kaj pak: Nemčija je na potu! Ona z njenimi ljudskimi masami kani na to, da z vojnim hrupom podjarmi Avstrijo. Zakaj pa ima Nemčija to zlobno politiko? Ali se ne sme nobena država poleg nje čutiti varne in zadovoljne? Vse kaj druzega je z Rusijo. Rusija še davno ne bode preobljudena in njeno prebivalstvo se lahko množi brez strahu, da bi si bilo v napotje. Rusija ob svojih sto milijonih prebivalstva lahko osreči svoja ljudstva, da bodo zadovoljno živela v svoji domovini. A zato  je treba  silnega dela po vsi ogromni državi.
In tako bi bilo lahko vseh držav ljudstva živela mirno in zadovoljno doma, ako bi ne bilo na svetu krivične politike. Nobeni državi ni potrebno preobljudenja, ker je isto le v kvar državi sami in narodom.
Ali moderni duh je proti temu, duh krivice, duh egoizma.
Ne oziraje se na politiko krivičnih držav, potrebuje — veliki kapital mase ljudstva za svoje sebične namene. Kaj bi bilo z veliko produkcijo, iz katere vlečejo krvosesi milijarde, ako bi ne bilo milijonov rok, ki se gibljejo krvosesom v korist? Naraščaj narodov je le v prid tem pijavkam, a na silno škodo
Stran 364
državi  in  občini, ki mora trositi milijone za prehra-njenje na veliki   industriji obnemoglega  prebivalstva.
So ljudje, ki pravijo, da le v veliki industriji je napredek naroda. Taki ljudje so agentje kapitalizma. Velika industrija je nepotrebna m zakonodaja bi jo morala odpraviti, a mesto nje omogočiti malo industrijo, ki ljudstva ne ukončuje.
Preogromen naraščaj v državah, kjer ni za to ugodnih pogojev, je državi le v škodo in radi tega ne more biti na tak napredek ponosna nobena država, ki hoče svojim narodom dobro.