^ Ptuj, torek, :c-- 22. avgusta 2006 letnik LIX • št. 64 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i® cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 Smešna cena. Izredno ugodno financiranje. Volkswagen Golf z m V Štajerski o Po o Golf ^ Dominko d.o.o., Zadniini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 4.poli MAKATOf^ šE 19 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si Sport Kolesarstvo • Ptujčani iz Nemčije z ekipno zmago Stran 15 □□□ MOfflcffl konec te^ so» ma^ sta^č^ njiVi pTU soBetinciK Rřeaen ^k^ov^ svoje sposobnosti m^ogši oo^ ionjaču pomeni iTakoenostavrno, ^so O^ksanJEmioa^ Nogomet • Prebujenje Drave v drugem polčasu Stran 13 Tednikov pogovor Po naših občinah Gospodarstvo Karmen W. Svegl Podlehnik • Po Ptuj • Podpis • Dobiti zgodbo je tragični smrti župana pogodbe za izgradnjo absolutna prioriteta delo po planu hotela v Termah Stran 3 Stran 2 Stran 5 Po naših občinah Stoperce • Po asfaltu tudi na Fiderški vrh Stran 4 Podlehnik • Po tragični smrti župana « »Vsa dela tečejo po planu! Morebitna skrb občanov, da se bo poslovanje občine, predvsem pa načrtovane in že vodene investicije, po tragični smrti župana Vekoslava Frica ustavilo, je popolnoma odveč. »Glede na nastalo situacijo sem v preteklih dneh preko uprave občine Podlehnik že uspel okvirno posneti stanje, sicer pa sem bil z aktivnostmi delno že seznanjen kot podžupan in svetnik. Tako lahko z gotovostjo zatrdim, da občinska uprava in organi v sestavi občine opravljajo naloge po planu vsak na svojem področju,« je povedal Anton Žerak, ki je v skladu z zakonodajo prevzel posle župana do izvolitve novega. Po njegovih besedah teče vse normalno, v skladu s sprejetimi sklepi in načrti. Tako je bila ministrstvu za notranje zadeve že prodana parcela za izgradnjo nove policijske postaje v Podleh-niku: »Lastništvo ministrstva je tudi že zemljiškoknjižno urejeno. Občina je z izpeljavo prodaje parcele in sprejetjem lokacijskega načrta svoje delo opravila, sedaj je na potezi ministrstvo. Predstavniki MNZ so nam na sestanku minuli petek, 18. avgusta, pojasnili, da so za novo PP že izdelani vsi projekti ter da se bo gradnja pričela predvidoma decembra letos, zaključila pa decembra 2007, ko je tudi zadnji rok za zagotovitev nadzora meje po schengenskih kriterijih, prav tako pa tudi rok za koriščenje sredstev EU za ta namen.« Uvodnik Cesta Strajna in otvoritev dvorane v roku Prav tako so, po besedah Žeraka, v teku predvidene investicije, zlasti kar zadeva modernizacijo cestnih odsekov in dokončanja večnamenske dvorane: »Znano je, da investicije, ki se zaključujejo, še niso finančno pokrite in da bo v ta namen nujno potrebno najeti kreditna sredstva; v prvi fazi v višini 200 milijonov tolarjev, za kar že obstaja sklep občinskega sveta. Zdaj si prizadevamo za izgradnjo ceste Strajna v dolžini slabega kilometra in za odsek ceste Rodni Vrh v smeri Pajnkiher na povezovalni cesti z občino Videm, kjer gre za medobčinski projekt, ter še za nadaljevanje že Je kozarec napol poln ali napol prazen? Saj poznate to zgodbo. Dva človeka imata pred sabo pol kozarca vode in prvi pravi, oh, kako lepo, saj je še do polovice poln. Drugi pa za isti kozarec reče, daje vse skupaj smola, saj je kozarec napol prazen. Optimisti so sposobni v vsaki, še tako slabi situaciji, najti kanček pozitivnega in jo oceniti kot dobro. Pesimisti pa v povsem enaki situaciji vidijo le negativnosti. Za Slovence se mi močno zdi, da jih preplavlja kolektivni pesimizem. Ljudje se ne znajo več ničesar razveseliti in so najbolj nesrečni, ko nimajo o čem tožiti. Če gre v njihovem življenju vse kot po maslu, si najdejo povsem za lase privlečene razloge, da lahko negodujejo. To so tisti, ki v teh dneh tarnajo o vremenu tako silno, kot da bi bilo od njega odvisno njihovo življenje. Prav zares redko po obveznem »Dobre dan, kako ste kaj?« slišiš, da kdo odgovori: »Hvala, dobro!« Kot da bi bilo pri nas prepovedano počutiti se dobro in za trenutek živeti brez skrbi. Kot da si pravi Slovenček šele takrat, ko si sposoben vsaj nekaj minut nakladati o vsem, kar v tvojem življenju ne gre tako ali tako hitro, kot bi moralo. To stanje pesimizma je najverjetneje naravni obrambni mehanizem pred našo pregovorno nevoščljivostjo, dokler nam gre slabo, nas bodo sosedje pustili pri miru. Bojimo se priznati in spustiti v svojo zavest, da nam gre pravzaprav dobro. Spadamo k tistemu majhnemu odstotku ljudi na tem svetu, ki živijo brez vojne, brez pomanjkanja, ki bi ogrožalo naše življenje, imamo takšno ali drugačno streho nad glavo in če smo to sposobni opaziti, je v našem življenju tudi gotovo kdo, ki nas ima rad. Če bi se tega zavedali bolj pogosto, bi bil tudi naš kozarec pogosteje napol poln. viki klemenčič ivanuša Anton Žerak: »Na vprašanje, ali bom kandidiral za župana, v tem trenutku ne morem odgovoriti! Moja sedanja okupacija v okviru občine je predvsem izvrševanje rednih nalog!« začete izgradnje kanalizacije. Za omenjena dela je bilo kot najboljši ponudnik izbrano podjetje Nizke gradnje s Ptuja. Z njimi sem že opravil razgovor, ki je bil usmerjen predvsem na možne roke izvedbe po planu, z namenom, da se te investicije izvedejo še v tem letu.« Odgovora glede najetja kredita v omenjeni višini 200 milijonov iz finančnega ministrstva na občini še niso prejeli, zato, kot pojasnjuje Žerak, tudi še ni znana natančna višina kredita: »Ne glede na to pa delo v občinski upravi poteka nemoteno in vse prireditve, vključno z občinskim praznikom in otvoritvijo večnamenske dvorane, ostajajo v napovedanih časovnih okvirih!« Sicer pa naj bi se v kratkem zgodila tudi redna seja ob- činskega sveta: »Na seji bom svetnike seznanil s situacijo oz. problematiko delovanja. Naše delo bo usmerjeno predvsem na pridobivanje dodatnih sredstev za investicije!« Kdo bo kandidiral za župana? Gotovo pa je glavno vprašanje (ob vseh v članku odgovorjenih, ki kažejo, da v občini vse teče, kot mora), ki te dni okupira večino Podlehni-čanov, kdo bo novi župan te občine, oz. kdo bo sploh kandidiral. Na naše vprašanje, ali o kandidaturi za župana razmišlja tudi sam, je Anton Žerak odgovoril: »V tem trenutku na to vprašanje ne morem odgovoriti! Moja sedanja okupacija v okviru občine je predvsem izvrševanje rednih nalog!« Kako bo sedanji v. d. župana razmišljal čez dober mesec dni, pa ostaja uganka. Zaenkrat je tako za občino Podlehnik uradno potrjena le kandidatura Mance Zupanič (SDS), ki pa je domačinom neznanka, saj je bila do nedavnega prijavljena na Ptuju. Ljudske govorice pa na površje mečejo še kar nekaj imen, seveda pa gre izključno za neuradne informacije. Tako naj bi se med imeni za županskega kandidata pojavljali še Sebastjan Toplak, predsednik NO Roman Cesar, govori se tudi o Jožici Svenšek ali Alojzu Grabrovcu (oba skupaj naj ne bi najavljala kandidature, sicer pa sta izkušnje doslej nabirala kot občinska svetnika), morebiti pa zna biti na listi celo svetnik Novak. Gotovo pa je, kot pravijo poznavalci razmer, pričakovati še kakšnega neodvisnega kandidata; najresnejši naj bi prihajal z Gorce, možna pa je tudi kakšna kandidatura iz vrst »šolnikov«. Kakorkoli že, če nihče ne bo zbral poguma, da se javno predstavi, bodo vse kandidature z imeni znane najkasneje 27. septembra, ko se izteče rok za oddajo list. In v Pod-lehniku je lahko letos nadvse zanimivo _ SM Ormož • Akcija Nove Slovenije Slovenija - ker smo tu doma V soboto se je v severovzhodni Sloveniji mudil avtobus Nove Slovenije, ki v sklopu akcije Slovenija - ker smo tu doma potuje po Sloveniji. Proti večeru, že skoraj ob koncu poti, so se politiki N.Si ustavili tudi v Ormožu na Kerenčičevem trgu. Zbrane Ormožane je v imenu gostov pozdravil domačin Alojz Sok, sicer podpredsednik N.Si. Povedal je, da se politika dogaja med ljudmi in ne le v Ljubljani, prav zato so se v stranki odločili podati na pot in prisluhniti ljudem. V po-potniški ekipi je bil tudi dr. Jure Zupan, minister za višje šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je povedal, da prav v stikih z ljudmi, ki se poklicno ne ukvarjajo s politiko, izvedo, kako je bil med njimi razumljen oziroma sprejet posamezen zakon in kaj bi bilo treba spremeniti. Med potniki sta bila tudi dobro razpoložena evropska poslanka Ljudmila Novak in poslanec državnega zbora Jože Horvat. Politiki so prisluhnili svojim simpatizerjem in volivcem, skupaj so nazdravili s kozarčkom ormoškega vina, razdelili pa so jim tudi denarnice za drobiž s čokoladnimi evro kovanci. S tem so jih želeli spomniti na to, da se sprejem evra nezadržno približuje. Obisk N.Si v Ormožu je popestrila tudi glasba sredi-ške godbe na pihala. vki Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Foto: vki Ormož • Pogovor s Karmen W. Švegl Dobiti zgodbo je absolutna prioriteta V minulih tednih so bili televizijski dnevniki polni pretresljivih novic z Bližnjega vzhoda, ki jih je za RTV Slovenija pripravljala Karmen W. Švegl, Ormožanka, ki uživa v svojem malo nevsakdanjem življenju. V novinarstvo je zašla povsem slučajno. Študirala je primerjalno književnost, leto dni tudi v Berlinu, kjer je spoznala GunnarjaWillu-ma, svojega sedanjega moža, ki je v začetku letošnjega poletja prispeval skrivnostni W. med njeno ime in priimek. Gunnar je bil takrat dopisnik nekega danskega časopisa, delal je tudi na Kosovu in Karmen mu je pomagala prevajati besedila, fotografirati. Tako je prišla v stik z novinarstvom, čeprav za slovenske medije ni pisala, saj, kot pravi, enostavno ni bilo možno priti zraven. Kasneje ji je uspelo nekaj objaviti v Jani in Magu. Tako se je začelo. Sicer pa je v veliki meri njenemu dokončnemu presedlanju med novinarje botrovalo naključje, bila je ob pravem času na pravem mestu. Dva tedna pred 11. septembrom 2001 se je »spomnila«, da bi se s prijateljem lahko preselila v Izrael. »Čeprav nisem imela pojma, kam odhajam, ker sem bila do takrat ignorantska do politike. Cilj je bil potovati in si hkrati zaslužiti dovolj denarja za pot. S terorističnim napadom pa je postal Izrael najboljše mesto za poročanje in stvari so stekle.« Najprej je delala za radio, pisala za različne časopise, »čeprav so bile te stvari absurdno slabo plačane,« kot pravi sama. Nostalgično se spominja tudi dobrih reči iz začetkov svojega bivanja na Bližnjem vzhodu. Takrat je bila še svobodna novinarka in se je lahko po lastni presoji odločala, kam jo bo zanesla pot. Od leta 2004 je zaposlena na RTV Slovenija in njen manevrski prostor se je hudo skrčil. Moti jo okoreli sistem, v katerem se moraš najprej »pet mesecev« koordinirati, preden lahko odpotuješ na naslednjo krizno žarišče in do takrat je zgodba že mrtva. Ta togost sistema je vidna tudi v načinu njene zaposlitve, saj je pol leta zaposlena na radiu, pol leta pa na televiziji, ker še nima uradnega dopisništva. Ustanovitev dopisništva namreč mora odobriti svet RTV. Zadolžena je za Bližnji vzhod, sama pa meni, da bi bilo veliko bolj smiselno dopisništvo razširiti na muslimanski svet kot zaključeno celoto, »razmišljati je potrebno bolj globalno, v smislu islama«. V RTV Slovenija je premalo profesionalne komunikacije. Pravi, da zadeve v drugih hišah tečejo drugače, pa ne le v kakšnih velikih, tudi novinarji avstrijske in hrvaške televizije funkcionirajo drugače. Ker je zagnana in veliko dela, ima tudi po trideset prispevkov na mesec. Največ novinarjev na kvadratni kilometer Čeprav živi v nemirnem svetu, pa ni odrezana od sveta in domovine. Z dogodki doma je na tekočem, po televiziji in internetu dobi vse informacije, ki jih želi. Življenje v Jeruzalemu prinaša s seboj veliko papirologije, za vsako stvar je treba imeti kak papir ali dovoljenje. Na drugi strani pa v arabskih državah ne smeš pokazati potnega lista, ki dokazuje, da si bil kdaj v Izraelu. »Vsi tuji novinarji imajo po dva potna lista, pri nas pa je to prepovedano. V Aman moraš iz Izraela leteti, pa čeprav je le 60 kilometrov proč. Le tako dobiš zaznamek letališča in ne mejnega prehoda v potni list. Za Kuvajt je potrebna viza, kar pa je za mlade neporočene ženske lahko problem.« Na vprašanje kako je lahko vedno na mestu dogajanja, ki so nepredvidljiva, pove, da so ljudje na palestinskih območjih navajeni medijev, sicer pa je treba poznati ljudi, da si na pravem mestu ob pravem času. »Reagirati je treba hitro, ker je včasih le ena ura, v kateri se vse odvije in na koncu je pomembno le, ali ti je uspelo narediti posnetke ali ne. Pri tem so nepogrešljivi lokalni novinarji, na Bližnjem vzhodu je verjetno največja gostota novinarjev na kvadratni kilometer, so dobesedno v vsaki vasi in so solidarni, ker si nismo konkurenca.« Za posnetke skrbi Gunnar, Karmen pa obvladuje montažo, besedila in prevode. »Pri televizijskem mediju je tehnologija usodno pomembna, tri četrtine dela se vloži v tehnična opravila. Pomembno je, da znaš čimveč napraviti sam, saj stane snemalec okrog 500 dolarjev, za kakšen poseben dogodek snemalci zaračunajo tudi po 1000 dolarjev, montaža nadaljnjih 400, pa Karmen W. Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Jeruzalema tudi pošiljanje s satelitom ni poceni.« Bombni napadi niso generalna nevarnost, so pa del vsakdana Biti dopisnik z vojnega območja je stresno, s seboj prinaša soočenost s smrtjo, nevarnostjo in najbrž tudi strahom za lastno življenje. Karmen pravi: »Če v Izraelu ne uporabljaš avtobusov, se izogibaš poceni restavracij, ki nimajo stražarjev, in ne zahajaš v diskoteke, je nevarnost, da boš sam postal žrtev, izredno majhna. V medijih so bombni napadi predstavljeni kot generalna nevarnost, pa ni tako. Žrtve so po večini nižji sloji, ki nimajo avtov, mladi, ki obiskujejo diskoteke. Čeprav sem imela leta 2002 navado, da sem redno kupovala pecivo v določeni židovski pekarni v Jeruzalemu. Nekega jutra je nekaj minut zatem, ko sem kupila pecivo, odjek- nila 20 metrov naprej velika eksplozija. Včasih sem se vozila okrog z avtobusi, kar so prijatelji označili za izzivanje nesreče. Seveda je nevarno in je možno, da sam postaneš žrtev, vendar o tem ne razmišljam pogosto.« Pri tovrstnem delu je novinar soočen s stiskami ljudi in slikami, ki ne sodijo v običajen vsakdanjik. Zanimalo me je, kako uspeva predelati videno in ali objavi vse, kar ji je dostopno. »Vtisi in spomini pridejo kasneje, tudi čez več mesecev, ko je retrospektiva dogodkov bolj realna. Kakor koli se sliši ironično, ko prideš na kraj eksplozije, si ne moreš privoščiti, da bi te stvari odnesle. Takrat je v prvem planu boj za zgodbo. Če snemaš, kar je ostalo po eksploziji, te v taki meri ne prizadene, huje je, ko srečaš preživele. Ampak to je tam del vsakdanjika. Včasih se mi je novinarstvo zdel profan poklic, sedaj v tej vlogi ne razmišljam tako. Absolutna prioriteta je, da dobim zgodbo. Res pa je, da vsi tega ne zmorejo. Včasih pomagam kakšnemu kolegu, ki je malo bolj sramežljiv, sploh ko je sogovornikom treba pokazati, da jih razumeš, da sočustvuješ z njimi ali jim pritrjuješ, če pač hočejo. Enkrat sogovornik pozabi na kamero, se ne kontrolira in imaš posnetek. Napišem tisto, kar se mi zdi relevantno. V dilemi moralno : nemoralno razmislim predvsem, kakšne posledice bo imela zgodba za človeka, o katerem govori. Včasih grem preko moralne meje, in to zavestno, ko objavim prispevek, še enkrat razmislim.« Za delo na Bližnjem vzhodu je pomembna predvsem angleščina, arabščino govori Karmen bolj slabo, brati pa sploh ne zna, kar v deželi, kjer je veliko nepismenih, tudi ni problem. Sogovornike spodbudi, da govorijo angleško, potem strnejo svoje misli, če začnejo govoriti v arabščini, se ne ustavijo vsaj deset minut. Ko se ji stoži po Slovencih, obišče kakšnega. V Jordaniji jih živi okrog 100, v Izraelu je nekaj slovenskih Židov, ki pa slabo govorijo slovensko, ker so takoj po drugi svetovni vojni iz koncentracijskih taborišč odšli v takratno Palestino, nekaj jih je v Egiptu, v Aleksandriji, nova destinacija za priseljevanje Slovencev pa je Dubaj. Sicer pa je na Bližnjem vzhodu dostopno vse, kar je tudi pri nas. Prehranjuje se povsem evropsko, alkohol je v arabskem svetu nemuslimanom dostopen v trgovinah z alkoholom, ki jih imajo kristjani. Sistemi teh dežel so zelo podobni, podobna je mentaliteta ljudi, podoben je odnos do žensk. »Tujko, ki se postavi zase, sprejmejo kot enakovredno in ne pričakujejo, da bi tuja ženska imela na glavi šal. Vendar gre za posebno toleranco, ki velja le za tujke. Odnos do domačink je tam res tak, kot si ga predstavljamo na zahodu. Vendar za medije so zanimive le radikalne zgodbe, ki pa jih je v resnici zelo malo. Po Koranu morajo moški zaščititi žensko, saj je ona nekaj svetega, ker daje družino, rodi otroka, to pa je v muslimanskem svetu najpomembneje. Vse, kar se z žensko počne, je v njeno zaščito. Seveda se to lahko tudi izkorišča. Meni se zdi, da je mogoče ta odnos primerjati s tistim, ko se ženske poročajo s 30 let starejšimi moškimi. Poznam nekaj za-hodnjakinj, ki so poročene z Arabci in so prostovoljno sprejele tak način življenja.« Poleg ljudi pogreša predvsem banalne stvari, ki so značilne za civilizacijo. To, da je vse čisto, da lahko svobodno potuješ v tistem trenutku, ko se ti zljubi, dobro zdravstveno oskrbo. Včasih tudi kakšno hrano - recimo slivove cmoke. Družino je za njo v začetku zelo skrbelo, sedaj manj. Dejstvo, da se je poročila, za njo ne spremeni ničesar in zaradi tega ne želi delati hudih kompromisov. Verjame, da so otroci zelo prilagodljiva bitja in da lepo uspevajo na vseh koncih sveta, zato svoje prihodnosti še kmalu ne vidi v Sloveniji. viki klemenčič ivanuša Kog • Dnevi turizma na Kogu Za domačine in goste Dnevi turizma na Kogu so se pričeli v četrtek zvečer s slovesnostjo ob odkritju spominskega obeležja Maistrovim borcem s Koga, naslednja dva dneva prireditve pa sta bila namenjena družabnosti in zabavi. Tone Luskovič, ki je nagovoril zbrane, je poudaril, da se s Koga daleč vidi, zato na Kogu ni nobene zaprtosti in zatoh-losti, tukaj živi zaveden, ponosen rod, ki je v vseh vojnah na različnih bojiščih položil svoj davek na oltar domovine. Tudi med Maistrovimi borci je bilo 28 borcev s Koga. Na pobudo Odbora Maistrovih borcev je bila organizirana obramba meje na Kogu pred vpadi Madžarov, zato so leta 1918 na Kogu zaprli šolo in jo spremenili v vojašnico. V njej se je proti Madžarom borilo 42 mož, največji problem pa jim je predstavljalo pomanjkanje pušk in streliva za obrambo. Za ilustracijo njihove aktivnosti pa le podatek, da so osvobodili celo Štrigovo. Popolnega seznama Spomenik Maistrovim borcem sta odkrila sin Maistrovega borca Stanko Curin in vnuk Maistrovega borca Mirko Lukman. Spomenik je delo Iztoka Kukovca s Ptuja. z imeni teh borcev ni, edini vir je ljudsko izročilo in podatek, zapisan v kroniki OŠ Kog. Na Kogu je bilo tako 70 Maistrovih borcev, čeprav tistim, ki so se borili na jugovzhodni meji, tega statusa nikoli niso priznali. V spominskem parku pred OŠ Kog sta Zgodovinsko društvo Ormož in Turistično društvo Kog v spomin in opomin na te dogodke postavila spomenik, ki bo mimoidoče opozarjal, da so se Kogovčani v prelomnih trenutkih vedno odzvali klicu domovine. Spomenik sta odkrila potomca Maistrovih borcev - Stanko Čurin in Mirko Lukman. Zbrane je nagovoril tudi predsednik zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovrenčič, ki je opozoril, da nam Slovencem manjka domoljubnega žara, zato si v društvu prizadevajo, da bi ga v sodelovanju s šolami privzgojili vsaj mlajšim generacijam. Najboljšo juho skuhale Miklavžčanke Naslednji dnevi so bili na- Najboljšo kislo juho je po mnenju komisije, ki je pod drobnogled vzela okus, izgled in posebnosti, skuhala ekipa kuharic od Miklavža. menjeni druženju. Najprej so se na Kogu srečali upokojenci in se pomerili v vrtnem kegljanju, v soboto pa so se na vsakoletnem srečanju zbrali invalidi občine Ormož. Popoldne so v kuhanju kisle juhe na odprtem ognju tekmovale gospodinje. Prijavilo se je sedem ekip in vsaka je stavila na drugega aduta, posebno začimbo, drugačno vrsto paprike ali kisa. Kajti konec koncev so kisle juhe med seboj ločijo le malenkosti. Tričlanska komisija je ocenila juhe glede na okus, izgled in posebnosti ter prvo mesto prisodila ekipi Miklavža, druge so bile kuharice iz Gomile, tretje pa gospodinje iz Lačavesi. Tradicionalno postavljanje klopotca so pospremili s kulturnim programom, humorista Jožko Kolarič in Janko Klanjčar sta tokrat spet pripravila zelo zabaven pro- gram. Program je popestrila tudi središka godba na pihala in tamburaši iz Ljutomera. V OŠ Kog so bile na ogled kar tri razstave. Spominsko razstavo generalu Maistru in njegovim borcem je pripravil Muzej Ormož. Razstavljene so bile tudi fotografije s fotografskega natečaja Najlepše cvetlično okno, na katerem je 1. nagrado prejel učenec OŠ Kog Jan Rotar. Svoje likovne izdelke je na prvi samostojni razstavi razstavila Valentina Gjura, učenka OŠ Miklavž pri Ormožu. Za ljubitelje jeklenih konjičkov pa so člani društva iz Ljutomera postavili na ogled tudi nekaj oldtimerjev. Program je vse dni spremljala tudi ponudba na stojnicah. Na voljo so bile dobrote gospodinj s Koga, ponudba odličnih kogovskih vin ter spominki. vki Stoperce • Odprli modernizirano cesto Po asfaltu tudi na Fiderški vrh Pod Fiderškim vrhom nad Stopercami so v petek, 18. avgusta, slovesno odprli 1100 m asfaltirane ceste, ki odpira svetlejšo prihodnost Galunovim, Sušnikovim, Tacigovim, Lampretovim, Bedračevim in še komu, ki občasno "zaide" v ta konec Haloz. Slovesno in prisrčno je bilo v petek, 18. avgusta, ob vznožju pred kratkim asfaltirane ceste nad Stopercami, čeprav je bilo prisotnih le nekaj deset domačinov in lastnikov vinogradov na Fiderškem vrhu. Vonj po posušeni krmi se je mešal z vonjem po vročem asfaltu, po bregeh pa je odmeval zvok frajtonarice, da je bilo slišati tudi daleč v dolino. Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin se je dogodka veselila skupaj z domačini in poudarila, da je ta cesta kljub svoji sorazmerni kratko-sti zelo pomembna, saj živi na Fiderškem vrhu tudi dokaj številna mlada družina, ki vztraja na tej skopi haloški zemlji in je kljub številnim težavam med domačini tudi veliko prispevala za novo cesto. »Zato vam čestitam, dragi domačini, če ne bi bilo vaše pobude in vašega dela, te ceste ne bi bilo. Čeprav gre le za 1100 m asfalta, je nova cesta velik zalogaj tako za občino Majšperk, ki je za to skupaj z ureditvijo parkirišča pri stoperškem pokopališču prispevala 12 milijonov tolarjev, kot za vas, domačine, ki ste prispevali v denarju, gramozu in ostalem materialu. Sicer bomo letos v občini Majšperk asfaltirali kar 20 po- dobnih manjših odsekov, katerih skupna dolžina je prek 12 kilometrov in to pomeni za to haloško območje velik napredek. Prav po zaslugi te ceste pa smo uspeli dograditi še asfaltno parkirišče pri sto-perškem pokopališču,« je med drugim dejala županja dr. Darinka Fakin. Tudi obraz predsednika gradbenega odbora Martina Lorberja je sijal od sreče, ko se je zahvaljeval županji dr. Darinki Fakin, svetnikom občine Majšperk ter vsem domačinom in vikendašem, ki so prispevali material za gramozni tampon in opravili tudi precej ur prostovoljnega dela. Strma cesta od pokopališča nad Stopercami proti Fider-škemu vrhu je bila ob vsakem večjem nalivu hudo poškodovana, saj je voda gramoz sproti odnašala nazaj v dolino. Zato je bila želja po asfaltni prevleki, ki je za vedno odpravila do sedaj večni prah in blato, stara že nekaj let. Koncem lanskega leta pa so stopili skupaj in uspeli prepričati tudi odgovorne na občini Majšperk. Zavihali so rokave in začeli delati ter v razmeroma kratkem času tudi uspeli. Hvaležni so tudi izvajalcem del, delavcem Cestnega podjetja Ptuj, saj so imeli do domačinov pri gradnji ceste veliko razumevanja. Po tem, ko je novo cesto blagoslovil pater Franc Meško, so trak prek nje simbolično prerezali in jo tako odprli županja dr. Darinka Fakin, predsednik gradbenega odbora Martin Lorber in domačin Anton Lmpret. Za prisrčen prikaz dogodkov pred gradnjo nove ceste, med njo in po njej sta v narečnem dialogu poskrbeli Marinka in Lea, za vse udeležnce slovesnosti so pripravili veliko torto v obliki Fiderškega hriba, ko so se posladkali in odžejali, pa so se vsi skupaj podali peš po asfaltu navzgor; po cesti, »ki nosi s seboj polno lepih spominov na prašno in blatno preteklost ter polno upov na lepšo in svetlejšo prihodnost.« M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Cesto na Fiderškem vrhu so skupaj odprli (z leve) domačin Anton Lampret, županja. dr. Darinka Fakin in predsednik gradbenega odbora Martin Lorber. Za prisrčen prikaz dogodkov pred pričetkom gradnje, med njo in po njej sta v klepetnem dialogu poskrbeli domačinki Lea in Marinka. Foto: vki Foto: vki Ljutomer • Pogovor z Dušanom Bencikom, direktorjem Term 3000 Po poti razvojne strategije 2007-2015 Družba Sava je pred leti ustanovila blagovno znamko, ki jo je poimenovala Panonske terme. V njenem okviru poslujejo Terme 3000 Moravske Toplice in hčerinske družbe Terme Ptuj, Terme Lendava ter Terme Radenci s Termami Banovci in hotelom Jeruzalem v Ljutomeru, kapitalska povezava pa že kaže prve rezultate. Ponudba je na vrhunskem nivoju, obisk je iz leta v leto večji, zdravilišča in vedno bolj priljubljene destinacije pa dobivajo novo podobo. Vodstvo družbe Sava je v okviru Panonskih term v letošnjem letu zaključilo sanacijo hotela Jeruzalem v Ljutomeru, končujejo izgradnjo petzvezdičnega hotela v Moravskih Toplicah, ki ga bodo odprli septembra, izvaja se obnova bazena v nudističnem kampu Terme Banovci, pričela pa se je gradnja hotela v Termah Ptuj. Pred kratkim so odprli obnovljeni hotel Jeruzalem v Ljutomeru, takrat pa je za Štajerski tednik spregovoril direktor Term 3000 ter prvi mož Panonskih term Dušan Bencik. V zadnjem obdobju je bilo veliko govora o razvojni strategiji turizma v okviru družbe Sava, znotraj katere so tudi Panonske terme. Kakšna je ta strategija, kako ste si zastavili razvoj v prihodnje? »Panonske terme so kapitalsko povezane in funkcionirajo v severovzhodnem delu Slovenije, na šestih lokacijah. Zadnje čase precej energije vlagamo v standarde kakovosti in lahko povem, da smo jih tudi izdelali in bodo počasi šli v veljavo. To pomeni, da smo točno opredelili standarde ponudbe nivoja treh, štirih in petih zvezdic, kar pomeni, da bo gost v okviru Panonskih term kot tudi Savinega turizma v bodoče že vnaprej vedel, kaj določena ponudba tudi dejansko pomeni. V zadnjem obdobju smo veliko svojega dela namenili pripravi razvojne strategije za obdobje 2007-2015. Omenjeno strategijo bomo v kratkem sprejeli, kar pomeni, da se bomo v prihodnjih petih letih tudi obnašali po njej.« Za sam razvoj Panonskih term je izredno pomembno delo na marke-tinškem področju. Kakšne aktivnosti izvajate na tem področju? »Na marketinškem področju je naš interes aktivneje fúnkcionirati na obstoječih trgih, to je na nemško govorečem trgu, zadnje čase pa precej energije vlagamo v pridobitev novih trgov, to sta angleško govoreči kot tudi ruski trg. Seveda tukaj želimo izkoristiti predvsem naše prednosti, izpostaviti velja dve. Prva velika prednost je ta, da Panonske terme prodajajo turizem v severovzhodnem delu države z vsemi značilnostmi te pokrajine, druga prednost pa je ta, da prodajamo ponudbo zdraviliškega Foto: MS Dušan Bencik, direktor Term 3000 turizma, ki je tako v Evropi kot tudi širše znan produkt. V zadnjem času precej delamo tudi na ureditvi oziroma poenotenju cenovne politike, nastavitvi paketne in akcijske ponudbe kot tudi promocijskih aktivnostih. Počasi dozoreva misel, da si znotraj Panonskih term več nismo konkurenti, ampak smo kapitalsko povezani in moramo v bodoče še bolj izkoriščati sinergije, ki se nam na osnovi tega kažejo.« Letošnje leto se je največji pretres zgodil v družbi Terme Radenci, kjer ste iz krivdnih razlogov odpoklica-li direktorja Milana Hojnika. Takrat ste navedli, da so se Terme Radenci znašle v rdečih številkah. »Celotna menedžerska ekipa Term 3000 iz Moravskih Toplic se je odpravila v Radence v smer sanacije finančnega stanja oziroma izboljšanja poslovanja. Trenutno največ delamo na urejanju delovnih procesov, ugotavlja se namreč, da so le-ti dokaj zastareli, predragi. Tukaj nam godi uvedba informacijskih sistemov, ki jih uvajamo v celotnih Panonskih termah, in dejansko v Termah Radenci te delovne procese že nekje vključujemo v informacijske sisteme. V Radencih prav tako rešujemo kadrovsko problematiko. Ugotovili smo, da je v Radencih preveč zaposlenih. Veseli nas, da se lahko poslužujemo »mehkih prijemov«, kar pomeni, da precejšnje število delavcev, ki so trenutno v Radencih, poskušamo prerazporejati na ostale destinacije, kjer je zaznan določen razvoj in potreba po novih kadrih. Tako bo večina odšla v Moravske Toplice, kjer bomo delno pokrili potrebe po delavcih v novem hotelu.« Gradite nove, luksuzne hotele, ki jih bo potrebno napolniti, kar pa verjetno ne bo lahko ob vedno večji konkurenci. Sedaj bo treba napolniti petzvezdični hotel v Moravskih Toplicah, ki ga boste odprli v mesecu septembru. »Živimo v dokaj zaostrenih tržnih razmerah, ponudbe na evropskem in svetovnem trgu je iz dneva v dan več, še posebej pa je težko napolniti hotel, v kolikor nastopiš na trgu s tržnimi, realnimi cenami. Mi smo se odločili, da bomo nastopili z realnimi ce- nami in s tem predvidevamo, da bo aktiviranje petzvezdič-nega hotela v Moravskih Toplicah, kar se tiče polnjenja, nekoliko počasnejše, vendar želimo v tem hotelu prave goste, je pa dobro, da so Moravske Toplice tako velike, da finančno zmorejo zagon tega hotela, kar pa vemo, da ni lahko.« Kakšna pa je v tem trenutku zasedenost kapacitet v Panonskih termah? »Kapacitete na vseh lokacijah Panonskih term so dobro zasedene, poudariti pa je potrebno, da na slovenskem trgu vlada zmeda, in to predvsem v cenovni politiki. Panonske terme, oziroma naša zdravilišča, so tista zdravilišča, ki želijo funkcionirati dolgoročno, mi gradimo cenovno politiko na dolgi rok, žal pa jo mnogi v Sloveniji razbijajo s cenami na kratki rok, kar dolgoročno ni prav in bo prineslo slovenskemu turizmu nekaj škode. Žal smo se v zadnjem času tudi sami morali delno prilagoditi tem cenam, ki so trenutno v Sloveniji in se na veliko oglašujejo, vendar v teh cenah ni akumulacije, te cene so za golo preživetje.« Miha Šoštarič Ptuj • Podpis pogodbe za izgradnjo hotela v Termah Gradil bo SCT Direktor družbe Terme Ptuj, d. o. o., Andrej Klasinc, ki deluje v okviru Panonskih term v Poslovni skupini Sava, in predsednik uprave družbe SCT, d. d., Ljubljana, Ivan Zidar sta prejšnji četrtek podpisala gradbeno pogodbo za izgradnjo štirizvezdičnega hotela v Termah Ptuj. Vodilno slovensko gradbeno podjetje SCT, d. d., je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik za izgradnjo novega hotela. Vrednost pogodbeno dogovorjenih del znaša okrog 2 milijardi tolarjev. Vrednost naložbe, ki jo strokovno, ob tesnem sodelovanju z vodstvom Term Ptuj, vodi Savino investicijsko podjetje Sava IP, d. o. o., znaša - kot smo v Štajerskem tedniku že poročali - okrog 3,5 milijarde tolarjev, 500 milijonov tolarjev so pri- spevali Evropski strukturni skladi. Operativna dela so se začela takoj po podpisu pogodbe 17. avgusta, gradbeno-obrtniška dela do podaljšane tretje faze (konstrukcija, streha, fasada) bodo zaključena maja 2007. Skladno z načrti naj bi bil hotel končan jeseni leta 2007. Za vodenje in koordinacijo projekta izgradnje hotela bo skrbela Savina hčerinska družba Sava IP, d. o. o., Ljubljana, ki kot inženirsko podjetje uspešno deluje že več kot 15 let in je na slovenskem trgu pomemben igralec v gradnji za trg kot tudi na nepremičninskem področju. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje Elite, d. o. o., Krško, z vodjem projekta Fedorjem Špacapanom, ki je tudi arhitekt novega pet-zvezdičnega hotela Livada Prestige v Moravskih toplicah; tega bodo slovesno odprli konec septembra. Strokovno tehnični nadzor bo izvajalo podjetje ZIM, d. o. o., Maribor, koordinator varstva pri delu bo IVD Maribor, kontrolo kakovosti nad strojno in električno opremo bo imelo podjetje Bureau Veritas, d. o. o., Ljubljana. "Gradnja novega hotela v Termah Ptuj predstavlja gradbincem SCT velik izziv. Gre za prvi objekt, ki ga družba SCT gradi za investitorja Terme Ptuj, zato iskreno upam, da je to začetek dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Zagotavljam vam, da bo SCT kakovostno in v dogovorjenem roku opravil vsa pogodbena dela po najzahtevnejših evropskih in mednarodnih standardih," je povedal predsednik uprave SCT, d. d., Ivan Zidar. Ur Foto: arhiv Save Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj (levo), je podpisal pogodbo o gradnji novega hotela z direktorjem SCT Ivanom Zidarjem. Maketa novega štirizvezdičnega hotela Ptujska Gora • Prvi Rožmarin fest Na knjižni polici Večer folklore In ljudskega petja Na urejenem trgu pod znamenito gotsko cerkvijo sv. Marije na Ptujski GorI so v soboto, 19. avgusta, prIpravIlI zanimivo folklorno prireditev pod naslovom Rožmarin fest, na katerem je nastopilo pet domačih folklornih skupin In ljudskih pevcev, posebej pa so navdušili gostje Iz Italije. V želji da bi popestrili poletno kulturno dogajanje v občini Majšperk, so člani Turističnega društva Ptujska Gora na pobudo vodstva folklorne skupine Rožmarin iz Dolene v soboto, 18. avgusta, v prijetnem ambientu trga pod znamenito gotsko cerkvijo na Ptujski Gori pripravili dobro obiskan večer folklore in ljudskega petja, ki so mu po vzoru mariborskega Folkfesta nadeli naziv Rožmarin fest. Na celovečernem koncertu, ki ga je prijetno povezovala Maja Glazer iz FS Rožmarin Dolena, je na odru sredi ptujskogorskega trga v narodnih nošah zapelo in zaplesalo prek 100 nastopajočih. Poleg plesalcev Foto: M. Ozmec Na prvem Rožmarin festu so nastopili tudi plesalci FS Lancova vas. Foto: M. Ozmec Posebej so navdušili člani folklorne skupine I ragazzi del Petrino iz Italije. domačih folklornih skupin Rožmarin iz Dolene, pod vodstvom Slavice Petrovič, so s spleti narodnih plesov s Štajerske, Koroške in Bele krajine nastopili tudi člani folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, ki jo vodi Greta Glatz, pa plesalci etnografske folklorne skupine Lancova vas pod vodstvom Francija Gojkovška. Zaigrali so tudi tamburaši Kulturnega društva France Prešeren iz Vidma pod vodstvom Jožeta Šmigoca, s petjem pa sta se pridružili še skupina domačih ljudskih pevcev iz Dolene in Ptujske Gore. Posebej pa so navdušili plesalci folklorne skupine I ragazzi del Petrino iz mesta Mondragone v bližini italijanskega Neaplja, ki so v treh nizih predstavili plese ob kmečkem prazniku, letini fižola, pa ribiški ples, med plesom so spletli tudi kito ljubezni ter se poslovili s pozdravnim plesom z italijansko zastavo v roki. S skupino avtentičnih plesalcev italijanskega podeželja, ki jo vodi gospa Ginna Morat-ta, so navezali stike na mariborskem Folkfestu in se dogovorili, da bodo v kratkem izmenjali gostovanja. Glede na dober odziv med obiskovalci, predvsem pa zaradi vsesplošne ugotovitve, da je pred kratkim urejen trg na Ptujski Gori zelo primerno prizorišče, bodo v Turističnem društvu Ptujska Gora in Folklorni skupini Rožmarin tovrstne prireditve tudi nadaljevali. Naj ob koncu dodamo, da je na Ptujski Gori tik pod cerkvijo od konca lanskega leta odprta tudi turistična pisarna, ki jo vodi domače turistično društvo in je za obiskovalce čez poletje odprta vsak dan. Posebej dober obisk beležijo ob vikendih, gostom od blizu in daleč pa so v tej pisarni na voljo vse informacije o turistični ponudbi na Ptujski Gori in v bližnji okolici, na voljo pa imajo tudi dovolj spominkov in razglednic. M. Ozmec Ljutomer • Razstavišče v knjižnici Krapje skozi čas 1265-2006 Splošna knjižnica Ljutomer je ob 50. prazniku občine Ljutomer v prostorih galerije Ante Trstenjak v Ljutomeru pripravila razstavo Krapje skozi čas 1265-2006, kjer sta postavljavca razstave Srečko Pavličič in Denis Raj, ki je predvsem zbral gradivo, razstavni prostor posvetila Spodnjemu Krapju. Vasico, ki je oddaljena od Ljutomera šest kilometrov, že leta 1265 omenja otokar- ski deželnoknežji urbar, zapis katastra iz leta 1754 med drugim navaja tudi osem posestnikov Spodnjega Krapja, Franciscejski kataster iz leta 1824 pa ima vrisane parcele in poslopja 18 kmetij te vasi. Razstava bo v Ljutomeru na ogled do konca tega meseca, nato pa bodo številne pisne vire in fotografije tega kraja preselili v gasilski dom na Spodnjem Krapju. MŠ Mireille Guiliano Zakaj so pa Francozinje lahko vitke Tržič. Učila International, 2006 »Francozinje so vitke«, trdi Mireiille Guiliano, ki ni ne zdravnica ne fiziologinja, pač pa Francozinje opazuje že vse življenje. Večina je, kar jim prija, pa se ne zredijo. Tudi sama je živ dokaz vitkosti. Ne gre za poseben genetski zapis, pač pa za skupek zvijač. Danes je avtorica knjige generalna direktorica velike šampanjske tvrdke, Francozinja v Ameriki. V Ameriki je predebelih 65 odstotkov ljudi Večina priročnikov za hujšanje temelji na skrajnostih, ki ne morejo biti življenjski slog. Zato, proč z njimi! Francozinje ne klepetajo o dietah, uživajo, da z dobro hrano skrbijo za vitkost. Edini potreben kos opreme je tehtnica - za tehtanje živil, sicer jemlje pogum. Do vitkosti pelje nekaj stopenj; najprej tritedenski popis vseh obrokov, nato uvedba francoske šole obrokov hranjenja, tretja stopnja je ustalitev, ko jeste vse, kar imate radi, seveda s pravo mero, potem ostanejo le še izboljšave. Zraven ni kakih skrajnih telesnih naporov, večina Francozinj ne hodi v telovadnice. V Ameriko je Mireille pripeljala ljubezen do angleščine. Ko je prišla po enoletni izmenjavi študentov iz ameriškega Westona, je izgledala kot vreča krompirja. Sledil je obup, bes, čemernost. Na skrivaj zaužite slaščice so jo še dodatno odebelile. Pomagal je domači zdravnik, ki mu pravi dr. Čudodelnik. Knjiga je duhovit življenjski potopis s kramljajočimi razmišljanji, ki so jim pridani slastni recepti, okrog katerih je napletena zgodba ne samo z navodili, ampak tudi z navdušenjem, pestrostjo in načrtovanjem. Ženske si namreč v prevelikih količinah privoščijo čips, pecivo, gazirane pijače, zamrznjena živila, sok, pivo, žgane pijače, sladoled in čokolado. Kruh je lahko vaš najboljši prijatelj ali najhujši sovražnik. Prava preobrazba, da spravite telo v nov red, so trije prijetni meseci. Pri hrani morate improvizirati in eksperimentirati, sami nakupujte in pripravljajte hrano. Na dan osem kozarcev vode! Naj vas v pekarnice ne zvabi božanski vonj sveže pečenih dobrot! Vzemite si čas za gibanje! Eden najmodrejših nasvetov dr. Čudodelnika je, da ne smemo biti nikoli lačni. Jogurt se lahko izkaže za prvovrstno tolažbo. Za nujne primere imejte pri sebi vrečico soje. Prikrajša-nost je pogosto vzrok neuspeha, zato si za konec tedna privoščite, čemur ste se odrekali čez teden, vendar zmeren odmerek najljubših jedi. Primerna telesna teža je izključno stvar posameznika in odvisna od starosti, telesne zgradbe in celo letnega časa. Nestvarni cilj bi bil, da bi vse postale manekenke. Vendar je potrebno pretresti svoj tritedenski popis, biti pozoren na zmanjšanje obrokov, spoznati tržnico, privoščiti si kraljevski zajtrk, pripraviti nov odmerek telesne aktivnosti, na primer vsakodnevno hojo ali hojo po stopnicah. Živil, ki so vaša šibka točka, ne imejte na zalogi. Francoska gastronomska kultura je zorela stoletja, sedaj pa jo ogroža globalizacija z mednarodnimi restavracijami s hitro hrano. Trije obroki na dan, pogosto še z dodatnim sirom pred poobedkom. Francoska beseda menu ne pomeni le jedilni list, temveč tudi majhen, malo, kar namiguje na ponudbo majhnih obrokov. Dobre restavracije so nekaj posebnega, sicer pa rajši jejte doma. Kakovost domačega blaga je srčika francoske gastronomije. Tržnice so bogata doživetja spoznavanja novih ljudi in živil, tako se da najbolje poučiti o sezonski ponudbi in kako pripraviti najboljše, kar nam daje zemlja (kaj šele slovenski vrtovi!). Našli pa boste tudi lonce in lončke svežih zelišč in neskončne vrste posušenih začimb. In potem lahko pripravite bučno pito z lešniki za deset oseb. Jabolko ljubezni je v provansalski kuhinji paradižnik. Včasih se Francozinje tudi zredijo, ne odzovejo pa se z dietami, temveč z drobnimi in vztrajnimi spremembami. Strnjeno povedano pa so Francozinje vitke, ker razmišljajo, kaj bodo dobrega pojedle, ker pojejo veliko zelenjave in sadja, obožujejo kruh, čokolado, zlasti temno, jedo z vsemi petimi čuti, uravnavajo ravnotežje pri prehrani v obdobju enega tedna, ko jih zanese, se vrnejo na pravo pot, ne dovolijo, da bi bile lačne ali presite, ne jedo stoje, pred televizorjem ali med hitenjem po ulici. Jedo in pripravljajo hrano, ki je značilna za posamezni letni čas, z veseljem odkrivajo nove okuse, ne marajo žganih pijač in pijejo vodo ves ljubi dan, rade hodijo na tržnico in gostijo doma, povsod gredo peš, so trdovratne individualistke, vedo, da ljubezen pomaga hujšati, radeposedijo v kavarni, se rade smejejo in se ne lotevajo shujševalnih diet, ker so vitke. Vladimir Kajzovar Ptuj • XXXVII. slovenski festival domače zabavne glasbe Slovenije Znova te domače vize Slovenski festival domače zabavne glasbe »Ptuj 2006« bo v petek, 25. avgusta, ob 19.45 na Ptuju na dvorišču minoritskega samostana (v primeru dežja bo v dvorani Šolskega centra na Ptuju). Pri pripravi in izvedbi festivala ob družbi Radio-Tednik, d. o. o., iz Ptuja sodelujejo agencija Geržina Videoton Maribor, RTV Slovenija - Regionalni RTV center Maribor (Radio Maribor, Televizija Maribor - Tele M) ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija. Letošnji festival bodo neposredno prenašali Televizija Maribor, Radio Slovenija, Radio Maribor in Radio Ptuj, neposreden televizijski prenos pa bo tudi na prvem programu Televizije Slovenija, ki bo festival tudi ponovila. Na dan festivala bosta pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšli festivalska zgoščenka in kaseta z enajstimi festivalskimi skladbami (ter z dodatno zmagovalno skladbo lanskega festivala v izvedbi ansambla Modrijani). Festival bosta povezovala Danica Godec in Peter Kirič. V času glasovanja bo nastopil Ansambel Jožeta Ekarta, ki letos slavi jubilej in se ponaša z največ nagradami s ptujskega festivala. Scenarij je pripravil Jože Bračič, scena je delo Jožeta Napotnika. Za celotno produkcijo festivala ter radijske in televizijske prenose bo poskrbela ekipa regionalnega centra RTV Slovenije iz Maribora. Vstopnice so v predprodaji po 1.200 SIT na Radiu-Tedni-ku Ptuj in v menjalnici Luna na Ptuju. Na dan prireditve bodo vstopnice naprodaj po 1.500 SIT pred prireditvenim prostorom. Generalni pokrovitelj letošnjega festivala je Perutnina Ptuj, kot sopokrovitelja pa sta praznik slovenske domače zabavne glasbe podprla Mestna občina Ptuj in Zavarovalnica Maribor. Izvedbo, skladbe in besedila bodo na festivalu ocenjevale strokovne komisije, ki jih imenuje organizator. Gledalci bodo s televotingom izbrali najboljšo melodijo. Razpisane nagrade: Strokovne komisije izberejo: - najboljši ansambel med Foto: Martin Ozmec Ansambel Anje Burnik z Brigito Šuler iz Ljubijane klasičnimi kvinteti - nagrada ZLATI ORFEJ in 200.000 SIT (ansambel) - najboljši ansambel med ostalimi zasedbami - nagrada ZLATI ORFEJ in 200.000 SIT (ansambel) - najboljšo melodijo - nagrada 150.000 SIT (avtor glasbe) - najboljše besedilo - nagrada 150.000 SIT (avtor besedila) - najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci) Občinstvo izbere: - najboljšo melodijo - nagrada 200.000 SIT (nagrado delijo avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel) Zaradi velikega zanimanja za letošnji festival, ko se je prijavilo 26 ansamblov, je bil v nedeljo, 28. maja, v Termah Ptuj predizbor, na katerem je žirija izbrala šest ansamblov, ki so se pridružili petim, ki so bili na festival sprejeti neposredno, saj so na prejšnjih festivalih dosegali visoke uvrstitve. Vsak nastopajoči ansambel se bo na festivalu predstavil z dvema novima skladbama, torej bomo na festivalu slišali 22 novih melodij. FL Program festivalskega večera Ansambel Naslov skladbe Avtor glasbe Avtor besedila JUHEJ ZDAJ SMO ŠE MLADI POMLAD BILA JE KRIVA Mirko Šlibar Mirko Šlibar Miran Merzdovnik Miran Merzdovnik ZREŠKA POMLAD PRED PORUŠENIM SVETOM LE REDKOKDAJ SE POZDRAVLJAMO Brane Klavžar Avgust Skaza Darinka Kovač Majda Rebernik ZAKA' PA NE SANJE KO SE VEČER PREBUJA Matej Vidovič Matej Vidovič Jože Rus Branko Zupanc ŠUM MEJE LJUBEZNI VSE BI DAL ZA DOBRO DRUŽBO Peter Fink Franc Šegovc Fanika Požek Jože Galič SLOVENSKI ŠOPEK NATE MISLIM POLKA HOPSASA Zvone Baškovič Franc Ankerst in Matjaž Prevejšek Jože Galič Franc Ankerst RUBIN FANTOVSKA ZAME SI ISTI Peter Fink Marjan Turk Franc Ankerst Darinka Kovač TAPRAVIH 6 LJUBI, NE ODHAJAJ KJER LUČKA BO GORELA Franc Šegovc Franc Šegovc Franc Šegovc Jože Galič POGUM TOVORNJAKAR POLJUBI KOŠČEK KRUHA Tine Lesjak Tine Lesjak Jože Galič Ivan Sivec DINAMIKA MOČ LJUBEZNI NAJLEPŠE ROMANCE Robert Smolnikar Edvin Fliser Renata Smolnikar Metka Ravnjak Jauk VANDROVCI ZGODBA Z MORJA SAM NA DOPUST Jože Umek Jože Umek Jože Umek Darinka Kovač STRICI STISNI SE K MENI ADVENTNA PRIČAKOVANJA Matej Zavec Matej Zavec Marko Kočar Marko Kočar I RADIOTELEVIZIJA A SLOVENIJA Regionalni center Maribor 8 Nastopajoči na 37. festivalu torek • 22. avgusta 2006 Ansambel Sum pojo pa tudi vsi člani ansambla: harmonikar Mitja Novak (nekdanji vodja ansambla), kitarist Damjan Zrnec in basist in bari-tonist Simon Plemenitaš. Glasbo za njih sta napisala Peter Fink in Franc Šegovc, besedilo pa Fanika Požek in Jože Galič. (Vse bi dal za tiste čase prvih ptujskih let, ko polke in valčki so lepšali svet.) Foto: M. Ozmec Ansambel Juhej Ansambel Juhej prihaja iz Slovenj Gradca, vodi ga Boštjan Hosnar, ki igra trobento in prepeva, pojo tudi Metka Kogel-nik, David Pečoler, ki igra tudi kitaro, Mitja Hosnar, ki igra klarinet, Matic Čah, ki igra harmoniko, in Mirko Šlibar, ki je avtor obeh festivalskih viž. Baritonist in kontrabasist je Andrej Sušec. Besedili skladb je napisal Miran Merzdovnik. (Zdaj smo še mladi in smejemo se, za težave nobeden ne ve.) Foto: M. Ozmec Ansambel Slovenski šopek Ansambel Slovenski šopek prijaha iz Senovega. Vodi ga Zvone Baškovč, ki igra diatonično harmoniko, napisal pa je tudi glasbo za eno melodijo, ki jo je aranžiral Boris Rošker. Pojeta Martina Prevejšek in Matjaž Prevejšek, ki je skupaj s Francem Ankerstom, ki za ansambel piše sicer besedila, avtor ene melodije. Kitaro igra Ivan Željko, baskitarist in baritonist je Stojan Imprl, trobentar Urban Hudoklin, klarinetist pa Sandi Franko. En tekst je napisal Jože Galič. (Hej, možje in fantje, punce čakajo, rade bi plesale, pa ne morejo. Hitro na plesišče jih povabite, s peto ritem dajte in zavriskajte.) Foto: M. Ozmec Ansambel Zreška pomlad Zreška pomlad prihaja iz Zreč. Ansambel vodi Domen Hren, ki igra kitaro in poje. Pojo tudi: harmonikar Jože Hren, trobentar Jože Povh in klarinetist Avgust Dečar. Bas kitaro in bariton igra Borut Bobik. Za glasbo je ansambel zaprosil Braneta Klav-žerja in Avgusta Skaza, za besedilo pa Darinko Kovač in Majdo Rebernik. (A pride čas, ko se zaveš, da sam si vedno, kamor greš, takrat želiš, da bi nekdo pozdravil te toplo.) Ansambel Rubin Foto: M. Ozmec Ansambel »Zaka' pa ne« Ansambel Zaka' pa ne prihaja iz Prebolda. Vodi ga Rok Smr-ke, ki igra trobento in poje. Pojeta tudi Marjeta Žogan in Matej Vidovič, ki igra tudi klarinet in je avtor glasbe obeh festivalskih melodij. Kontrabasist in baritonist je Blaž Lesjak, harmonikar Gašper Jazbinšek, kitarist pa David Raček. Avtorja tekstov sta Jože Rus in Branko Zupanc. (Ko si prvič me zagledal, mi pomahal si z roko, vroča lička so postala, mi nerodno je bilo.) Ansambel Pogum Foto: M. Ozmec Ansambel Šum prihaja z Maribora. Na ptujskem festivalu je že nastopal v nekoliko spremenjeni zasedbi. Ansambel vodi pevec Primož Fleisinger, v duetu z njim je Mateja Plazovnik, Foto: M. Ozmec Ansambel Dinamika Ansambel Dinamika ima domicil na Destrniku. Ansambel vodi Drago Dajčman, ki igra trobento. Baritonist in bas kitarist je Miran Jug, kitarist Ivo Ornik, harmonikar Danilo Pod-hostnik, klarinetist pa Daniel Prelog. Pojeta Simona Meznarič in Tomo Dežman. Za ansambel sta glasbo napisala Robert Smolnikar in Edvin Fliser, besedilo pa Renata Smolnikar in Metka Ravnjak Jauk. (Najlepše romance še vedno živijo, kot skrite ljubezni se ne izgubijo.) Foto: M. Ozmec Iz Novega mesta prihaja ansambel Rubin, ki ga vodi Bojan Kirar, pevec pri ansamblu. Kot pevca mu pomagata Igor Bobnar in Slavo Konda, harmonikar je Robi Zupančič, bas kitarist Toni Šuštaršič, kitarist, ki tudi prepeva, pa je Igor Božič. Za festivalske viže sta glasbo napisala Peter Fink in Marjan Turk, besedilo pa Franc Ankerst in Darinka Kovač. (Vem, da me ne slišiš, čisto tih je zate svet in če vse žrtvujem, ti ne znam te sence vzet.) Foto: M. Ozmec Ansambel Vandrovci Ansambel Vandrovci prihaja iz Dolenjskih Toplic. Vodja ansambla je Jože Umek, ki igra harmoniko in poje 2. bas. Jože je tudi avtor glasbe za obe skladbe ter tekstopisec za eno. Prvi tenorist je Robi Krajnc, 2. tenorist je Igor Avsnik, baritonist pa Rado Munda. Pojeta pa tudi kitarist Zlatko Petkovič in kontra-basist Jaka Janc. Kot solo pevka nastopa Viktorija Petek. Pod eno skladbo se je kot tekstopiska podpisala Darinka Kovač. (Gor in dol po hiši hodim pa načrt študiram svoj, da izginem, ko bo ona spat odšla nocoj.) Foto: Digifot Ansambel Tapravih 6 Ansambel Tapravih 6 prihaja iz Raven na Koroškem. Vodi ga Jože Mandl, sicer harmonikar in pevec. Pojo še: Jasmina Mandl, kitarist Tomo Slatinek in kontrabasist Marko Lenart. Klarinetist je Dušan Štriker, trobentar pa Andrej Hudobrez-nik. Glasbo je napisal Franc Šegovc, besedila pa sta spisala Franc Šegovc in Jože Galič. (Po svetu širnem s tovornjakom si fant moj služi kruh, jaz zvesto čakam ga vse dneve, tedne Foto: M. Ozmec Ansambel Pogum prihaja s Škocjana. Vodi ga Andrej Jurečič, ki igra kitaro in poje. V duetu pojeta Emil Šinkec in Darko Poglajen, kot vokalist pa pomaga tudi kontrabasist Mitja Jurečič. Harmonikar je Igor Jurečič. Avtor glasbe za obe skladbi je Tine Lesjak, tekste pa sta napisala Jože Galič in Ivan Sivec. (Ko mati kruh je dala na mizo iz peči, otrokom se smehljala sijočih je oči. Prekrižala je hlebec, spoštljivo zrezala, prijazno vsem je rekla, poglejte dar neba.) Ansambel Strici Strici prihajajo iz Beltincev, njihov vodja je Matej Zavec, ki v ansamblu igra harmoniko. Kontrabasist in pevec je bivši vodja ansambla Janez Čizmazija, kitarist in pevec je Simon Ma-tajič, trobentar Boštjan Lašič, klarinetist pa Marko Mir. Pevec ansambla je Tihomir Babič. Vodja ansambla, Matej Zavec, je tudi avtor glasbe obeh festivalskih skladb, besedilo je napisal Marko Kočar. (Sonce nemočno slabi. Dolge, vse daljše noči. V polju tam zunaj vse vrane so zbrane. Nekam po snegu diši.) Ptuj • Festivalski nagrajenci se radi vračajo Ansambel Ekart letos v revijalnem delu Ansambel Ekart je lani praznoval tridesetletnico delovanja. Ansambel poznamo tudi s ptujskega festivala po številnih dobrih nastopih in predvsem po tem, da je bil največkrat nagrajen. slovenske Novice Pred letošnjim festivalom, na katerem se bo ansambel predstavil v revijalnem delu, ko bo zasedala strokovna komisija in ko bo potekal tele-voting, smo se pogovarjali z vodjem ansambla Jožetom Ekartom, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o dosedanjem delovanju ansambla in predvsem o njegovem sodelovanju na ptujskem festivalu. Ansambel Ekart je prvič nastopil na ptujskem festivalu, ko je le-ta slavil svojo dvajsetletnico, torej leta 1989. Takrat so za nastop pripravili hvalnico temu festivalu, ki si je že takrat priboril prvo mesto med tovrstnimi festivali v Sloveniji. Od tedanjih članov ansambla danes ob Jožetu so- delujeta še dva, baritonist in sedanji kitarist, ki je takrat nastopal kot gost. Ansambel se je torej v tem času zelo pomladil. Na ptujski festival imajo vsi člani ansambla zelo lepe spomine, pa ne zgolj zaradi številnih nagrad, temveč zaradi posebnega vzdušja, ki preveva festival, zaradi druženja z glasbeniki in tudi zaradi sledenja novim pojavom v slovenski domači glasbi. Posebej so bili veseli, ko je strokovna komisija opravila razgovore z ansambli in konkretno povedala, kaj jim je bilo pri ansamblu všeč oziroma kje so napake. So eden redkih ansamblov, ki so se festivala udeležili v rednem delu tudi v zrelih letih delovanja, torej pred dvema letoma, saj so svoj jubilej, tridesetletnico, hoteli praznovati tudi na tak način. Na festival so prišli leto prej, saj so bili za svojih trideset let preko luže v Kanadi in Združenih državah Amerike. Ansambel Ekart je bil po svojem izvajanju všeč strokovni komisiji in tudi občinstvu. Pri ansamblu se zavedajo, da so jim bili nastopi na ptujskem festivalu odskočna deska za prepoznavnost in tudi za številne kasnejše turneje v tujino. Po besedah Jožeta Ekarta se ansambla Ekart še lahko nadejamo na ptujskem festivalu tudi v redni konkurenci. Za profesionalno pot an- Foto: M. Ozmec Ansambel Ekart na enem od številnih nastopov na ptujskem festivalu slovenske Novice slovenske Novice sambelskih muzikantov se niso odločili, saj so se zgodbe slovenskih poklicnih muzikantov, ki so delovali v glavnem v Nemčiji, Avstriji in Švici, končale pred petnajstimi oziroma dvajsetimi leti. Kakorkoli pa je igranje v an- samblu za vse posameznike dokaj utrujajoče, ob vikendih so običajno zasedeni, poleti pa si vzamejo čas tudi zase in za svoje družine ter si privoščijo počitnice. Vaje ima ansambel enkrat tedensko, ob posameznih projektih pa je potrebno, da se sestanejo tudi večkrat. Ansambel je do sedaj izdal deset kompaktnih plošč in kaset, dve videokaseti, nekaj pa je bilo tudi mednarodnih projektov v tujini. Franc Lačen Ptuj • Utrinki s predizbora za 37. ptujski festival Od 19 ansamblov izbranih šest najboljših Pred 37. festivalom domače zabavne glasbe Slovenije je že konec maja v Termah Ptuj potekal predizbor, na katerem je strokovna komisija izmed 19 ansamblov za nastop na festivalu izbrala šest najboljših. Javno prireditev je povezovala Natalija Škrlec. slovenske Novice RADiOPTUJ Foto: Martin Ozmec slovenske Novice 1 II. w^íí^// Za zdrav način živlien a Zdrava prehrana, redna telesna aktivnost, osebna sprostitev in duhovna rast vodijo k zdravju, dobrennu počutju, zadovoljstvu in sreči. zae Ke odlikujejo • nizka vsebnost maščob • nizka energijska vrednost • visok odstotek beljakovin • manj nasičenih maščob manj aditivov Lahka posebna z dietnimi vlakninami _ahka posebna z drobnjakom _ahki sink z začimbami Lahki sink _ahke prsi _ahka posebna z dietnimi vlakninami ;\\e Welln ess je vir z ivljeoi^ eo Perutnina Ptuj d.d., www.perutnina.conn Kakovost Varnost Sledljivost Ptuj zakladnica tisočletij ZaMenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav. Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost. Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXVII. SLOVENSKEM FESTIVALU DOMAČE ZABAVNE GLASBE. MESTNA OBČINA PTUJ NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK IN DIJAKOV d.d.l ZAVAROVALNICA MAR naložbeno življenjsko zavarovanje za otroke Zagotovite svojemu otroku štipendijo in ga nezgodno zavarujte GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41 www.gradis-gradnje-ptuj.si gradnje.ptuj@gradis-gradnje-ptuj.si O PRODAJA IN NAJEM GARAŽNO-PARKIRNIH MEST - BLOK RABELČJA VAS o PRODAJA VSEH VRST BETONOV Najugodneje do štipendije in zavarovanja: promocijska ponudba -ob sklenitvi Prizme junior vašemu otroku podarimo nezgodno zavarovanje! Več informacij na brezplačni številki 080 19 20 in http/www.zav-mb.si. Zavarovalnica Maribor d.d. 080 19 20 littp//www.zav-mb.si KMCTI JSKfl ZflDRUGn PTUJ z.o.o. 2250 PTUJ, Miklošičeva 12 Z vami od setve do žetve V vseh poslovalnicah nudijo ZELO UGODNO sredstva za varstvo rastlin, blago široke potrošnje In gradbeni material. Prepričajte se o pestri ponudbi in ugodnih cenah. CE JE VAS PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, JE USPEH ZAGOTOVUEN. OBČINA VIDEM ŽELI VSEM OBISKOVALCEM 37. FESTIVALA SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2006 VELIKO GLASBENIH UŽITKOV IN PRIJETNO POČUTJE. Občina Videm RADI0))1TEDNIK v Štajerski RADIOPTUJ 89.8o98.2o|04i3 WWW.RADIO-TEDNIK.SI ... glas naše dežele 107 Stule.snoii (Klima,nBÎ,Iiroaiiblaiini..O 1.970.000 SIT (8220.66 EUR*) Partner St^le i,6i hdî (ts km) (Klima, RBS, S s dnna vrata ...) 3.036.000 SIT (12669,00 EUR») 307 StUle 1,6l(110KM)s5liratl (Klimo, RBS, 6 zračnih Uozln, ÏTSO.OOOSIT (13562.00 EUK-O www.peugeotsí PEUGEOT miMaote TOTAL Ponudba velja za vozila dobavljena do 31 J.2006.*Cena v EUR je preračunana po o , Peugpotpy, poletni stil UŽITEK V DOVRŠENOSTI. n pirltetnefii taii|ii (I EUR= 239.M SIT). Sliki so slmbolline. SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50 ptuíáfee pekarne in slaščičarne ptuT£ike pekarne pp». in álaščířarne Obilo glasbenih užitkov na XXXVIL slovenskem festivalu domače zabavne glasbe. ptuíáfee pekarne in slaščičarne VELIKA NAGRADNA IGRA od 10.6. do 10.9.2006 Registrirajte enega HBB^B ... odpeljite dva ^f^H^^ Nagrade: x^řiffl^^y 1. Osebno vozilo Voll(swagen Fox IHf^^ 2. Kolo z motoriem SVC 3. Avtorodio s CD predvoiclnilcom ^ ... 30 manjših nagrad bhni&ii pregbdi Domini» Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj Tel.: 02/ 788 11 50, www.dominlco.si Dominko petovi^yto Petovia avto, trgovina in storitve d.d., Ormoška c. 23, Ptuj Pozdravljamo udeležence festivala in želimo veliko uspešnih ter prijetnih trenutkov. Občina Kidričevo Rokomet Kadetinje pete, mladinci šele osmi Stran 14 Nogomet Z dvema zadetkoma odločil Ivan Firer Stran 14 Kolesarstvo Ptujčani iz Nemčije z ekipno zmago Stran 15 Košarka SP 2006: Prevelika nihanja v igri naših Stran 15 Nogomet Odlično za Zavrč, Stojnce in Ormož Stran 16 Vaterpolo Slovenci in Črnogorci v sredo v ptujskih Termah Stran 16 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Kdo lahko ustavi Domžale? V četrtem prvenstvenem krogu je bilo najbolj zanimivo v Domžalah, kjer sta se v derbiju pomerila dva favorita za najvišja mesta: Domžale in Maribor. Zasluženo je zmaga pripadla domačinom, ki pa so jo pred zelo pomembno tekmo v Evropi drago plačali. Poškodovali so se namreč Cimerotič, Strajnar, Ljubijankič in Knezović. Samo upamo lahko, da bo vsaj kdo od njih pravočasno okreval. S to zmago so se »kanarčki« še utrdili na prvenstveni lestvici in tako še enkrat več dokazali, da so glavni kandidati za osvojitev naslova državnih prvakov. Na drugi strani vijoličasti niso pokazali nič posebnega, saj so bili verjetno z mislimi že pri Partizanu, ki jih čaka v četrtek. Tekmovanje na dveh frontah je pač zelo zahtevno, še posebej za mlado ekipo, kot jo ima Maribor. Ptujčani in Lendavčani so v prvem delu prikazali pravo nogometno uspavanko. Tekma seje nekoliko razživela šele v nadaljevanju, ko so po lepo izdelanih akcijah dra-vaši dosegli tri zadetke, ob večji zbranosti napadalcev pa bi lahko še kakšnega. Ob tem je treba poudariti, da tako slabe ekipe, kot je bila v soboto Nafta na Ptuju, že dolgo nismo videli. Dravina igra se počasi le dviguje, bo pa potrebno še veliko trdega dela, da bo ekipa igrala tako, kot je npr. v spomladanskem delu prejšnje sezone. Vrtnice so na domačem terenu povsem povozile razglašeni Factor. Že v prvem polčasu so Goričani dosegli štiri zadetke, v drugem polčasu pa so potek srečanja le nadzorovali ter hranili moči za prihajajoče tekme. Lanskoletni drugoligaš je na dobri poti, da se ekspresno vrne nazaj, saj so doslej pokazali daleč najmanj med vsemi prvoligaši in v ekipi se bodo morale zgoditi radikalne spremembe, če bodo Ljubljančani želeli vsaj dostojno nastopati v prvi ligi. V Celju so gledalci videli razburljivo srečanje, ki se je končalo z remijem, s katerim je bil po tekmi bolj zadovoljen domači trener Žilnik. Koprčani so bili namreč podjet-nejši in so poleg številnih priložnosti, ki so si jih ustvarili, trikrat zadeli tudi okvir domačih vrat. Le-te pa v nogometu ne štejejo in Primorci bodo morali začeti zmagovati, če bodo hoteli uresničiti smele načrte uprave kluba na čelu z Milanom Mandarićem. Nekaj podobnega velja tudi za Celjane, ki so do sedaj zbrali le dve točki. V Črnomlju je pred skoraj tisoč gledalci vsaki od ekip pripadel po en polčas. V prvem polčasu so bili boljši domačini, ki so svojo premoč kronali z dvema zadetkoma, v drugem polčasu pa so se prebudili tudi Primorci. Rezultat na koncu je tako še najbolj pravičen. Primorje je vrh lestvice sedaj prepustilo Domžalčanom, ki so še edini brez oddane točke. (2:0), HIT Gorica - Factor 5:0 (4:0), CMC Publikum - Koper 1:1, Domžale Ma- ribor 3:1 (2:0) 1. DOMŽALE 4 4 0 0 8:2 12 2. PRIMORJE 4 3 1 0 8:2 10 3. HIT GORICA 4 2 1 1 7:1 7 4. DRAVA 4 2 0 2 5:3 6 5. MARIBOR 4 2 0 2 5:5 6 6. KOPER 4 1 2 1 7:6 5 7. BELA KRAJINA 4 1 2 1 6:6 5 8. CMC PUBLIKUM 4 0 2 2 2:6 2 9. NAFTA 4 0 1 3 2:8 1 10. FACTOR 4 0 1 3 3:14 1 Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovernije - 4. krog Prebujenje Drave v drugem polčasu Drava - Nafta 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Prejac (48), 2:0 Zilič (66), 3:0 Zilič (83) DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Emeršič, Lunder, Prejac (od 86. Zajc), Tisnikar (od 81. Bošnjak), Kelenc, Gorinšek, Kronaveter (od 40. Drevenšek), Tiganj, Zilič. Trener: Dražen Besek. V 4. krogu so nogometaši ptujske Drave na ptujskem Mestnem stadionu pred približno 800 gledalci gostili lendavsko Nafto, ki v prvih treh krogih še ni okusila slasti zmage. Obe ekipi sta nastopili v precej oslabljenih postavah, pri Ptujčanih so manjkali Tre-nevski, Horvat, Čeh in Zeče-vič. Na začetku so rahlo pobudo prevzeli domači, prvo pravo priložnost pa so si priigrali gostje. V peti minuti je prosti strel s približno 20 metrov izvedel Pavlovič, na srečo vratarja Dabanoviča pa je žogo zaustavila prečka. To je bilo opozorilo za igralce Drave, ki so si v naslednjih minutah ustvarili štiri lepe priložnosti, dvakrat je poskusil Tiganj, po enkrat pa Zilič in Gorinšek; slednji je po lepi akciji zadel celo prečnik. V 15. minuti se je za strel od daleč odločil Zilič, a je bil za malenkost nenatančen. Na naslednjo priložnost smo čakali do 25. minute, ko Foto: Gregor Zafošnik, Športne novice Senad Tiganj (Drava, z žogo) je večkrat lepo podal do soigralcev, nekajkrat pa bi se lahko tudi sam vpisal med strelce. Navijaška skupina Kurenti Če želite navijati za Dravo, je navijaška skupina Kurenti pravi naslov za vas. Več informacij lahko dobite pri Dejanu Horvatu, vodji navijaške skupine Kurenti (GSM: 031 749 721). je z glavo poskusil Lunder, a je bil premalo natančen. Eden boljših igralcev Drave v prvem polčasu je bil Kronave-ter, ki pa je v 40. minuti zaradi poškodbe moral mesto na igrišču prepustiti Drevenšku. Monotonost na igrišču je v 40. minuti spet prekinil Pavlovič; njegov prosti strel z več kot 30 metrov je Dabanovič s skrajnimi napori odbil v kot. Igro v prvem polčasu bodo gledalci hitro pozabili, saj je po nekoliko bolj dinamičnih 20 minutah tempo v nadaljevanju močno upadel. Drugi polčas se je začel s polpriložnostjo Nafte, že v naslednjem napadu pa so domači navijači prvič slavili. Ti-ganj je lepo podal na bok do Gorinška, ki je v sredini odlično našel osamljenega Prejaca. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 4. KROGA: Drava - Nafta 3:0 (0:0), Bela krajina - Primorje 2:2 Slednji je z glavo dobro ciljal in premagal vratarja Nafte Stanislava Kuzmo. Samostojni prodor je v 53. minuti lepo zaključil Tisnikar, vendar je bil Kuzma na pravem mestu in je strel ubranil; nekoliko kasneje pa še Gorinšku. Znova pa je bil nemočen v 66. minuti; takrat je Doris Kelenc na levi strani brez prekrška odvzel žogo branilcu Nafte in jo lepo podal v sredino, kjer je Sead Zilič uspel z bližine potisniti žogo v mrežo. Prvi zadetek v novi sezoni je Sead iskreno proslavil z navijači. V nadaljevanju smo še naprej spremljali razburljivo tekmo: najprej je v 71. minuti Dabanovič odlično ubranil močan strel Cabana iz bližine, nato pa sta v naslednjih minutah Zilič in Drevenšek zamudila odlični priložnosti za povišanje vodstva, obakrat se je izkazal Kuzma. Zilič se je v naslednji priložnosti znašel v 77. minuti, ko mu je odlično podal Drevenšek, vendar je žoga na poti proti golu zadela nekoga v nogo in se odbila v polje. Gledalci pa so se lahko kmalu zatem veselili tudi tretjega zadetka Drave, saj je v 83. Tekmo Drava - Nafta so si ogledali tudi trije skavti italijanskega prvoligaša Udineseja, ki so spremljali nekatere igralce Drave. Po tekmi so bili delno zadovoljni predvsem s prikazanim v drugem polčasu. minuti po odlični akciji Bošnjaka in Tignja svoj drugi zadetek na tekmi dosegel Zilič, ki se s tema zadetkoma dokončno vrača na velika vrata slovenskih prvoligaških igrišč. Drugi polčas je prinesel bistveno boljšo igro Drave, ki je znala izkoristiti slabosti Nafte; ob bolj zavzeti igri bi lahko ob koncu dosegli še kakšen zadetek. Veseli predvsem dejstvo, da so domači igralci v telesni pripravi že precej napredovali, kar je bila v dosedanjih treh krogih velika slabost. Pri gostih si je pozitivno oceno zaslužil samo Pavlovič, medtem ko lahko pri domačih izpostavimo prodornega Gorinška, borbenega Šterbala, učinkovitega Ziliča in vselej dobro postavljenega Dabanoviča. Jože Mohorič LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 3 zadetki: Zlatan Ljubijankič (Domžale), Dario Zahora (Koper), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Amir Agič (Bela Krajina); 2 zadetka: Sead Zilič (Drava), Martin Pregelj (Maribor), Zoran Pavlovič (Nafta), Mladen Kovačević, Saša Ranič (oba HIT Gorica), Miroslav Cvijanović (Primorje), Ermin Rakovič (Domžale). Foto: Gregor Zafošnik, Športne novice Tudi na drugi domači tekmi Drave so med gledalci izžrebali novega lastnika chevroleta sparka; Ptujčanu Antonu Kokolu (levo) je ključe v družbi Barbare Stopinšek predal Fredi Kmetec, član upravnega odbora NK Drava. Podobno bo tudi na preostalih sedmih jesenskih tekmah na ptujskem Mestnem stadionu. Dražen Besek, trener NK Drava: »Rezultat je bil dolgo časa »na vagi« in visoka zmaga me zato ne zavaja. Pohvalil bi igro Nafte, saj se na Ptuj niso prišli branit in so imeli nekaj lepih priložnosti. Po prvem polčasu sem posredoval in igra je v drugem delu boljše stekla, predvsem pa lahko pohvalim naša bočna igralca Kelenca in Gorinška. Mladi igralci si lahko vzamejo za zgled na današnji tekmi igro Šterbala in Dabanoviča, ki sta dokazala, da sta prava profesionalca.« Sead Zilić, strelec dveh zadetkov za Dravo: »To je bila za nas pomembna tekma, zato nam igra v prvem polčasu ni stekla. Po odmoru smo dvignili ritem in zasluženo zmagali. Lepo, da sem dvakrat zadel, čeprav število mojih golov ni pomembno. Važna je zmaga in dobra predstava celotne ekipe.« Nogomet • 2. SNL Z dvema zadetkoma odiocil 21-letni Ivan Firer REZULTATI 2. KROGA: Aluminij - Zagorje 2:1 (1:0), Dravinja Duol - Ti-nex Šenčur 2:1 (1:0), Mura 05 - Livar 1:2 (0:1), Triglav - Rudar Velenje 2:0 (0:0), Bonifika - Krško 2:0 (0:0) 1. BONiPiKA 2 2 0 0 6:2 6 2. TRIGLAV 2 2 0 0 3:0 6 3. TiNEX ŠENČUR 2 10 1 5:2 3 4. RUDAR VELENJE 2 10 1 3:3 3 5. ZAGORJE 2 10 1 3:3 3 6. DRAViNJA DUOL 2 10 1 2:2 3 7. LiVAR 2 10 1 4:5 3 8. ALUMiNiJ 2 10 1 2:4 3 9. MURA 05 2 0 0 2 2:4 0 10. KRŠKO 2 0 0 2 0:6 0 Aluminij - Zagorje 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Firer (22), 2:0 Firer (59), 2:1 Pranjič (66) ALUMINIJ: Rozman, Čeh, Topolovec, Tišma (od 75. M. Marinič), Mlinarič, Dončec, Medved, Breg (od 55. Šimen-ko), Firer, Đakovič, Veselič (od 60. Dugolin). Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija so prišli do pričakovane zmage, vendar so se mladi fantje, varovanci trenerja Edina Osma-noviča, morali za zmago zelo potruditi. Nastopili so v precej spremenjeni sestavi, saj so kartoni in bolezni razredčile njihovo udarno enajsterico. V prvem polčasu so bili domačini boljši, kvalitetnejši nasprotnik, vendar si pravih priložnosti niso priigrali. Premoč pa so vseeno izkoristili v 22. minuti, ko je napadalec Aluminija Ivan Firer najprej sam odvzel žogo igralcu Zagorja, naredil korak ali dva ter močno udaril po žogi, ki je končala za hrbtom vratarja Zagorjanov. Gostje so imeli priložnost za izenačenje v 35. minuti, ko je strel Biščana zletel tik mimo levega vratnika. V tem delu srečanja je bilo to vse, kar je vredno omembe. V začetku drugega polčasa so domačini zvišali vodstvo. Ponovno je bil strelec Ivan Firer, ki je vrste Aluminija okrepil pred sezono. Bil je enostavno prehiter za obrambo Zagorja in je brez težav ukanil njihovega vratarja. Po tem zadetku so se nogometaši Aluminija umaknili v obrambo, kar ni bila dobra poteza, kazen za to pa je prišla v 66. minuti, ko je Pranjič izid znižal ter dal nekaj upanja svojim soigralcem, da bi lahko v Kidričevem iztržili kaj več kot poraz. Domačini so do konca vendarle vzdržali brez prejetega gola, kar jim je prineslo prve tri točke v novem prvenstvu. Po končanem srečanju pa smo lahko videli in slišali s strani trenerja gostov tisto, kar si nogometni strokovnjaki ne bi smeli privoščiti. Trenerju Zagorjanov ni uspel pritisk na sodnike, zato je na zelo neprimeren način jezo stresel kar na svoje igralce. Danilo Klajnšek Poto: Črtomir Goznik Andrej Mlinarič (Aluminij, rdeči dres) je na tekmi z Zagorjem dobro opravil svoje delo. Rokomet • Prijateljska tekma Novinke v 1. ligi nemočne ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje 43:21 (29:10) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajičič, Prapotnik 3, Ciora 9, Ramšak 1, Strmšek 5, Brumen 4, Murko 3, Mihič 3, Raškovič 2, Derčar 9, Zorli 1, Manja Ozmec, Manuela Ozmec 1, Leben. Trener: Mišo Toplak. Ptujske rokometašice so odigrale še eno pripravljalno srečanje, prvo v športni dvorani Center, ki je bila zaprta vse do 15. avgusta, z ekipo Zagorja; leta se je v letošnji sezoni uvrstila v 1. ligo. Vse je bilo praktično odločeno v prvem polčasu, ko so Ptujčanke povedle z 19 zadetki razlike. V drugem delu tega dvoboja je dal domači strateg Mišo Toplak priložnost mlajšim, ki so uspele ohraniti visoko vodstvo. Danilo Klajnšek Miša Marinček, vratarka ŽRK MT Ptuj Rokomet • EP za mladince in SP za kadetinje Kadetinje pete, mladinci šele osmi Mlade Slovenke so na SP v Kanadi oz. v mestu Sherbroo-ku osvojile končno peto mesto, kar je na oko lep rezultat. Ampak Slovenke, katerih barve je zastopala tudi članica Merca-torja Tenzorja Ptuj Sanja Po-točnjak, so s presenetljivim porazom proti Brazilkam ostale brez boja za medalje, ki so si ga želele pred odhodom v Kanado. V skupini A je Slovenija bila boljša od Japonske (31:21, Potočnjak 4), Tunizije (32:28, Potočnjak -) in Francije (27:24, Potočnjak 1). Sklonjenih glav so naše punce igrišče zapustile proti Romunkam (23:27, Po-točnjak -) in Brazilkam (24:30, Potočnjak-). V tekmi za peto mesto so Slovenke porazile Argentino (22:16, Potočnjak -), naslov so osvojile Danke, ki so v velikem finalu premagale Korejo (36:33), bron je pripadel Romunkam po zmagi nad Francijo (30:28). Sanja Potočnjak se Mladi ormoški rokometaš Marko Bezjak (svetli dres) v dresu slovenske reprezentance Sanja Potočnjak, članica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in slovenske kadetske reprezentance v Slovenijo vrača v sredo, 23. avgusta. Z le osmim mestom na EP v Innsbrucku so nas razočarali mladinci, za katere je nastopal Ormožan Marko Bezjak. Poraz kljub odlični predstavi v tretjem krogu predtekmovanja proti Švedom je bil za Slovence in njihove sanje o medalji usoden. V drugem delu tekmovanja je Slovenija izgubila z Danci ter premagala Slovake, kar pa je bilo premalo za uvrstitev med prve štiri. Med veliko četverko so se tako uvrstili Srbija, Danska, Nemčija in Švedska. Naši upi so v zaključku tekmovanja doživeli še poraz v podaljšku proti Belorusiji (32:35, Bezjak 7) in nato še v tekmi za sedmo mesto minimalen poraz s Hrvaško (25:26, Bezjak 1). Na koncu so turnir presenetljivo osvojili rokometaši Nemčije pred Švedsko, Dansko in Srbijo. Kakovost tekem na EP je bila izjemna in ljubitelji rokometa smo tako prišli na svoj račun. UK Judo • Poletna šola juda v Izoli Naši zadovoljni s pripravami Na Obali je potekala že petnajsta poletna šola juda. Minulih 14 dni se je v Izoli vsak dan na blazinah borilo med mladinci, mladinkami in člani ter članicami 277 judoistov in judoistk, med mlajšimi pa 150 judoistov in judoistk. Dijaški dom Srednje gostinske in turistične šole v Izoli, kjer je pod organizacijo Judo zveze Slovenije v teh dneh potekala poletna šola juda, je bilo težko zgrešiti. Na oknih zgradbe, v kateri so bivali judoisti in judoistke, je bilo že od daleč videti bele in modre kimone, v telovadnici pa veliko judoistov in judoistk, ki so si v Izoli izpopolnjevali judoistično znanje. Poletna šola juda v našem primorju je že petnajsto leto ena izmed oblik izpopolnjevanja judoistov in judoistk, vodi pa jo tako kot vsa leta doslej Franc Očko, generalni sekretar JZ Slovenije. "Šola je trajala dva tedna in je že za nami. Na izpopolnjevanju so bili v prvem tednu člani, članice, mladinci in mladinke. Skupno jih je bilo 277, od tega kar 170 iz tujine. Med njimi so bili tudi nosilci kolajn z največ- Lea Murko (JK Drava) jih tekmovanj, kar potrjuje, da si je naša šola pridobila velik ugled tudi zunaj naših meja. Drugi teden šole je bil namenjen judoistom mlajših starostnih kategorij," je povedal Očko. Na teh pripravah, ki jih lahko imenujemo tudi borilne, saj so tekmovalci imeli dnevno preko 20 borb, so sodelovali tudi ptujski judoisti, ki se pripravljajo za nadaljevanje letošnje naporne sezone. Rok Tajhman, Andrej Čuš, Damjan Ljubec, Ervin Vinko in Lea Murko so priprave izpolnili v celoti in se udeležili vseh treningov, ki so potekali trikrat dnevno. Za Leo Murko je bila poletna šola juda v Izoli dobra priprava pred evropskim prvenstvom v začetku septembra v Estoniji in svetovnim prvenstvom v začetku oktobra v Dominikanski republiki. "Sezona je izjemno naporna, a ker obožujem judo, mi ni nič težko. V Izoli sem se odlično počutila, čeprav je bilo treba vsak dan trdo delati. Na septembrsko evropsko in oktobrsko svetovno mladinsko prvenstvo se moram dobro pripraviti, saj bi se rada vsaj z ene tekme vrnila s kolajno. Zmaga na zadnjem turnirju za evropski mladinski pokal v Jičinu je potrdila, da sem v dobri formi." V Izoli je potekal tudi žreb za I. in II. slovensko judo ligo, ki se prične 23. septembra. Ptujčanom je v prvem kolu namenil za nasprotnika bistriški Impol in celjsko Ivo Reyo, kar bo tudi derbi prvega kroga, ki bo na Ptuju. Sebi Kolednik Poto: DK Kolesarstvo • Rothaus Regio-Tour International Ptujčani iz Nemčije z ekipno zmago Najboljša ekipa odmevne dirke v Nemčiji je postala KK Perutnina Ptuj, za njo so zaostale tudi Pro-tour ekipe. Foto: Marjan Kelner Ptujski kolesarji so pretekli teden nastopali na odmevni dirki Rothaus Regio-Tour International (1. kategorije) v Nemčiji. Na petdnevni preizkušnji je bil najhitrejši Nemec, Andreas Kloden (T-Mobile), letošnji tretjeuvrščeni z Dirke po Franciji, drugo mesto je osvojil njegov klubski kolega, Avstralec Michael Rogers, tretje pa še en domačin Danilo Hondo (Lamonta). Perutninarji so posegli visoko, saj so se trije uvrstili med najboljših enajst, v skupnem seštevku pa so osvojili prvo mesto. Štiri sekunde so namreč prehiteli italijansko moštvo Ceramica Panaria - Na-vigare, za 1,25 minute pa moštvo T-Mobile. Med posamezniki je bil najvišje uvrščen Mitja Mahorič, ki je osvojil šesto mesto, Matija Kvasina je bil deveti, Jure Golčer pa enajsti. Ptujčani so si visoke uvrstitve priko-lesarili v najtežji tretji etapi, ko so bili del etape v skupini najhitrejših dvanajstih. Prvi zasledovalci so v četrtek zaostali več ko štiri minute, s tem pa so bili izločeni iz boja za najvišje uvrstitve. Dokončen vrstni red se je izoblikoval v sobotnem posamičnem kronometru. Ma-horič je bil z dobrima dvema minutama zaostanka za Klod-nom edini, ki se je povzpel za eno mesto, Kvasina in Golčer sta zaostala. Ptujčani so bili ves čas dirke zelo aktivni in povsem enakovreden tekmec tudi najboljšim svetovnim eki- pam. Še enkrat so dokazali, da se najboljše znajdejo na najtežjih preizkušnjah, kar dirka po Nemčiji s 14 gorskimi cilji prve kategorije zagotovo je. Kvasina, ki je bil v nedeljski etapi do zadnjih kilometrov v boju za zmago, je osvojil tretje mesto v konkurenci mladih kolesarjev ter razvrstitvi gorskih ciljev. UG Rothaus Regio-Tour International - 2.1 Sreda, 1. etapa: Heitersheim-Guebwiller, 194 km 1. Danilo Hondo (Nem), Team Lamonta, 4.43.14 2. Claudio Cucinotta (Ita), Team Tenax Salmilano 3. Tilo Schuler (Nem), Team Sparkasse 7. Matej Marin (Slo), Perutnina Ptuj, +0.04 Četrtek, 2. etapa: Schliengen-Badenwei-ler, 145,6 km 1. Matthias Russ (Nem), Gerolsteiner, 3.47.29 2. Andreas Kloden (Nem), T-Mobile Team, +0.04 3. Luis Felipe Laverde Jimenez (Kol), Ceramica Panaria-Navigare, +0.08 6. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, isti čas 9. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +0.11 10. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, isti čas Petek, 3. etapa: Schopfheim-Wehr, 177,4 km 1. Michael Rogers (Aus), T-Mobile Team, 4.42.39 2. Andreas Kloden (Nem), T-Mobile Team 3. Matthias Russ (Nem), Gerolsteiner, +0.12 20. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +0.14 22. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, isti čas Sobota, 4. etapa: Bahlingen-Bahlingen ITT, 23,3 km 1. Andreas Kloden (Nem), T-Mobile Team, 28.24 2. Markus Fothen (Nem), Gerolsteiner, +0.26 3. Michael Rogers (Aus), T-Mobile Team, +0.45 17. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +2.18 26. Gregor Gazvoda (Slo), Perutnina Ptuj, +2.40 39. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +3.15 Nedelja, 5. etapa: Schwarzwald-Vogts-burg, 169,1 km 1. Torsten Hiekmann (Nem), Gerolsteiner, 4.26.28 2. Dirk Muller (Nem), Team Sparkasse, +0.27 3. Paride Grillo (Ita), Ceramica Panaria-Navigare, +0.41 4. Danilo Hondo (Nem), Team Lamonta 5. Alessandro Petacchi (Ita), Team Milram 6. Borut Božič (Slo), Perutnina Ptuj 14. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas Skupni seštevek 1. Andreas Kloden (Nem), T-Mobile Team, 18.08.53 2. Michael Rogers (Aus), T-Mobile Team, +0.50 3. Danilo Hondo (Nem), Team Lamonta, +0.58 4. Matthias Russ (Nem), Gerolsteiner, +1.51 5. Luis Felipe Laverde Jimenez (Col), Ceramica Panaria-Navigare, 2.42 6. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +2.51 9. Matija Kvasina (Hrv), Perutnina Ptuj, +3.43 11. Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +4.09 21. International Radjugendtour, Avstrija Vogrinec visoko v Evropi Od 14. do 18. avgusta je v Avstriji potekala ena najmočnejših etapnih dirk za mlajše mladince v Evropi, med kolesarji znana tudi kot mini evropsko prvenstvo. Na njej je sodelovalo 21 ekip s 126 kolesarji iz Avstrije, Luksemburga, Latvije, Danske, Slovaške, Makedonije, Hrvaške, Češke, Srbije, Belgije, Nemčije, Nizozemske, Italije, Romunije, Švice in Slovenije. Slovenska reprezentanca s šestimi kolesarji je krojila vidno vlogo v samem vrhu dirke. Najboljši je bil Niko Vogrinec, 16-letnik iz Vidma, ki v klubskem tekmovanju vrti pedala za Perutnino Ptuj. Vogrinec je v skupnem seštev- ku osvojil zelo visoko tretje mesto, ki ga je držal od prve etape pa vse do konca. Drugi dan (prvi dan je bil na sporedu prolog) se je perutninski mladinec z dvojico kolesarjev znašel v pobegu, ki se je kasneje izkazal za odločilnega. V sprintu etape je osvojil drugo mesto, ob koncu dirke pa je bil od njega boljši nemški kolesar, Bastian Burgel. V 83 km dolgi etapi je kot tudi na koncu slavil domačin Jan Sokol. Ostali Slovenci so dosegli mesta izven dvajseterice, Nejc Košir je bil 25., Matias Kumar 30., Marc Džamalastagič 32. in Gregor Lah 53. »Slovenska ekipa z Vogrincem je od prvega dneva uspešno branila 3. mesto in pikčasto majico. Na reprezentančnem nivoju že lep čas nismo osvojili tako dobre uvrstitve, kar precej pove o teži uspeha. Vogrinec se je po lanskih dveh naslovih državnega prvaka tako veselil svojega največjega uspeha doslej,« je bil zadovoljen tudi njegov Boštjan Lampret in Niko Vo-grinec sta lahko zadovoljna z zadnjimi doseženimi rezultati v Avstriji. klubski trener, Boštjan Lampret, ki je bil član strokovnega štaba reprezentance v Avstriji. UG SP v košarki - Japonska 2006 Prevelika nihanja v igri Slovencev Na Japonskem se 24 reprezentanc v štirihpredtekmoval-nih skupinah bori za uvrstitev v osmino finala, prostora pa je le za 16 najboljših. Slovenija je dobro začela premierne nastope na svetovnih prvenstvih, saj je visoko ugnala reprezentanco Senegala. Udarna slovenska peterka Lakovič, Bečirovič, Nachbar, Brezec, Nesterovič je odlično začela dvoboj,^redvsem Bečirovič in Nachbar sta bila nezgrešljiva iz igre. Čeprav je v drugi četrtini sledil padec v igri, so se naši še pravočasno »pobrali« in zanesljivo držali visoko prednost do konca tekme. Podobno odločno so pričeli tudi tekmo 2. kroga proti Italijanom, ko so že na začetku povedli s 14 točkami razlike. Namesto da bi nadaljevali v podobnem slogu, so nepričakovano popustili in dovolili Italijanom, da so se vrnili v igro. Kljub temu, da je bilo očitno, da so naši košarkarji močnejši pod košema, so trmasto zaključevali napade z zunanjih položajev, kar je bila voda na mlin Italijanom. Le-ti so v nadaljevanju odlično zadevali iz igre, odigrali pa so tudi precej trdno v obrambi. Naši se v takšni igri niso najbolje znašli, kljub temu pa uspeli tri minute pred koncem povesti s šestimi točkami razlike. Sledil pa je še en padec v igri, nezbrani so bili predvsem v napadu, kar so spretni Italijani izkoristili in z dvema trojkama dokončno preobrnili rezultat. Za naše košarkarje še ni nič izgubljenega, odločilni tekmi za uvrstitev v osmino finala bodo odigrali v sredo (Portoriko) in četrtek (Kitajska), pred tem igrajo v torek še tekmo z ZDA, kjer pa verjetno ne bodo na silo lovili zmage. Ker nimamo na voljo veliko igralcev, ki bi v odločilnih trenutkih prevzeli odgovornost nase, bi bilo dobro, da bi si že pred zadnjo tekmo predtekmo-vanja zagotovili napredovanje, čeprav imamo objektivno precej močnejšo reprezentanco od Kitajske, kjer vsa igra sloni na visokem Mingu. Jože Mohorič Skupina D Rezultati 1. kroga: Portoriko -ZDA 100:111 (74:87, 51:57, 24:23), Slovenija - Senegal 96:79 (79:56, 48:37, 32:15), Kitajska - Italija 69:84 (56:67, 35:39, 17:16). Rezultati 2. kroga: Senegal - Portoriko 79:88 (60:66, 37:44, 16:26), Italija - Slovenija 80:76 (59:56, 36:43, 14:22), ZDA - Kitajska 121:90 (93:62, 63:38, 32:17) 1. ZDA 2. ITALIJA 3. SLOVENIJA 4. PORTORIKO 5. SENEGAL 6. KITAJSKA Pari 3. kroga (22. avgust): Portoriko - Kitajska, Italija - Senegal, Slovenija - ZDA Pari 4. kroga (23. avgust): Senegal - Kitajska, Portoriko - Slovenija, ZDA - Italija Pari 5. kroga (24. avgust): Slovenija - Kitajska, Italija - Portoriko, ZDA - Senegal Skupina A Rezultati 1. kroga: Venezuela - Libanon 72:82 (57:56, 40:36, 20:23), Srbija in Črna gora -Nigerija 75:82 (56:59, 38:42, 19:25), Argentina - Francija 80:70 (56:50, 44:33, 25:23). Rezultati 2. kroga: Nigerija - Venezuela 77:84 (49:64, 27:42, 17:16), Libanon - Argentina 72:107 (51:80, 32:50, 9:29), Francija - Srbija in Črna gora 65:61 (48:44, 30:30, 21:19). Rezultati 3. kroga: Argentina - Venezuela 96:54 (74:38, 39:21, 18:10), SČG - Libanon 104:57 (79:43, 55:33, 30:18), Francija - Nigerija 64:53 (47:36, 33:15, 17:7) Skupina B Rezultati 1. kroga: Nemčija - Japonska 81:70 (66:56, 50:37, 34:20), Angola - Panama 83:70 (67:50, 37:31, 27:15), Španija - Nova Zelandija 86:70 (66:48, 48:36, 17:13) Rezultati 2. kroga: Japonska - Angola 62:87 (43:66, 32:44, 21:16), Nova Zelandija - Nemčija 56:80 (41:64, 17:38, 11:24), Panama - Španija 57:101 (42:70, 27:47, 11:23) Rezultati 3. kroga: Angola - Nova Zelandija 95:71 (69:55, 49:32, 21:12), Nemčija - Španija 71:92 (60:72, 41:48, 22:26), Japonska - Panama 78:61 (57:45, 36:33, 14:22) 1. ŠPANIJA 3 3 0 6 2. ANGOLA 3 3 0 6 3. NEMČIJA 3 2 15 4. JAPONSKA 3 1 2 4 5. NOVA ZELANDIJA 3 0 3 3 6. PANAMA 3 0 3 3 Pari 4. kroga (23. avgust): Španija - Angola, Panama - Nemčija, Nova Zelandija - Japonska Pari 5. kroga (24. avgust): Angola - Nemčija, Nova Zelandija - Panama, Japonska - Španija Skupina C Rezultati 1. kroga: Brazilija - Avstralija 77:83 (57:56, 38:40, 21:21), Grčija - Katar 84:64 (56:45, 38:31, 7:18), Turčija - Litva 76:74 (56:57, 44:40, 19:17) Rezultati 2. kroga: Katar - Brazilija 66:97 (48:75, 29:51, 13:27), Avstralija - Turčija 68:76 (55:59, 40:26, 12:16), Litva - Grčija 76:81 (69:69, 58:57, 44:37, 18:22) po podaljšku 1. ARGENTINA 2. FRANCIJA 3. SČG 4. NIGERIJA 5. VENEZUELA 6. LIBANON 3 0 2 1 1 2 1 2 1 2 1 2 1. GRČIJA 2. TURČIJA 3. BRAZILIJA 4. AVSTRALIJA 5. LITVA 6. KATAR 2 0 2 0 1 1 1 1 0 2 0 2 Pari 4. kroga (23. avgust): Nigerija - Argentina, Venezuela - SČG, Libanon - Francija Pari 5. kroga (24. avgust): SČG - Argentina, Libanon - Nigerija, Francija - Venezuela Pari 3. kroga (22. avgusta): Litva - Katar, Grčija - Avstralija, Turčija - Brazilija Pari 4. kroga (23. avgust): Avstralija - Litva, Katar - Turčija, Brazilija - Grčija Pari 5. kroga (24. avgust): Avstralija - Katar, Litva - Brazilija, Grčija - Turčija Foto: UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga Odlično za Zavrč, Stojnce in Ormož 3. SNL VZHOD REZULTATI 2. KROGA: Zavrč - MU Šentjur 1:0, Paloma - Stojnci 1:2, Pohorje - Tehnostroj Veržej 1:2, Črenšovci - Odranci 0:2, Malečnik -Koroška Dravograd 1:0, Tišina -Šmarje pri Jelšah 0:1, Kovinar Štore - Železničar 2:0 1. ZAVRČ 2 2 0 0 6:0 6 2. ŠMARJE PRI J. 2 2 0 0 3:0 6 3. STOJNCI 2 2 0 0 4:2 6 4. TEHNO. VERŽEJ 2 2 0 0 3:1 6 5. ODRANCI 2 10 1 4:2 3 6. POHORJE 2 1 0 1 2:2 3 7. MALEČNIK 2 10 1 1:2 3 8. KOVINAR ŠTORE 2 10 1 2:5 3 9. MU ŠENTJUR 2 0 11 1:2 1 10. TIŠINA 2 0 1 1 1:2 1 11. DRAVOGRAD 2 0 11 0:1 1 12. ČRENŠOVCI 2 0 1 1 0:3 1 13. PALOMA 2 0 0 2 2:4 0 14. ŽELEZNIČAR 2 0 0 2 1:4 0 Drugi krog je spet prinesel popoln izkupiček obeh ekip iz MNZ Ptuj. Zavrčani so pred domačimi navijači težko premagali novinca v ligi, ekipo Šentjurja. Gostje imajo močno ekipo, najbolj izstopajoč posameznik pa je Ismet Ekmečič, ki ima precej prvoligaških izkušenj. Tekma je postregla tudi z dvema izključitvama, že v 11. minuti je moral z igrišča pri gostih Dovgan, stanje na igrišču pa se je izenačilo v 42. minuti, ko je dobil rdeči karton še Rampre. Zmagovalec je bil odločen šele v 81. minuti, ko je v polno zadel Rok Leto-nja; to je že njegov tretji zadetek v dveh krogih. Tudi Stojnčani so v drugem krogu še drugič zmagali, tokrat so v Sladkem Vrhu premagali domačo Palomo. Po prvem polčasu so še vodili domači, ki pa v nadaljevanju niso našli protiorožja za igro Stojnčanov, ki so v petih minutah (od 57. do 62. minute) dvakrat zadeli v polno. Pred koncem je bil izključen še domači igralec Turk, ki je v igro vstopil v drugem polčasu, kar je gostom še olajšalo delo. V naslednjem krogu se bodo igralci Zavrča v derbiju neporaženih ekip pomerili s Šmarjem, Stojnčani pa bodo doma gostili ekipo Pohorja. ZAVRČ - MU ŠENTJUR 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Letonja (81) ZAVRČ: Dukarič, Gaiser (od 46. Kupčič), Korez (od 77. Poštrak), Lenart, Gabro-vec, Železnik (od 71. Zdelar), Murko, Kokot, Golob, Letonja, Rampre. Trener: Miran Klaj-derič. PALOMA - STOJNCI 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Žabota (18), 1:1 Murat (57), 2:1 Žnidarič (62., z 11-m) STOJNCI: Veselič, Fruk, Janžekovič, Bezjak, Vilčnik, Topolovec, Milošič (od 46. Ar- Matej Murat (Stojnci) Foto: Črtomir Goznik 4.poli maraton sič), Fanedl (od 86. Horvat), Rižnar, Žnidarič, Murat (od 75. Mar). Trener: Gorazd Šket. JM ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 1. KROGA: Tehnotim Pesnica - Holermuos Ormož 2:6, Zreče - Gerečja vas Unukšped 3:1, Mons Claudius - Bistrica 2:2, Šmartno 1928 - Rogaška 1:3, Peca - Šentilj Jarenina 2:3, Jurovski Dol - Get Power Šampion 2:2 1. HOLER. ORMOŽ 1 1 0 0 6:2 3 2. ROGAŠKA 1 1 0 0 3:1 3 3. ZREČE 1 1 0 0 3:1 3 4. OPLOTNICA 1 1 0 0 2:0 3 5. ŠENTILJ - JAR. 1 1 0 0 3:2 3 6. G. P. ŠAMPION 10 10 2:2 1 7. JUROVSKI DOL 10 10 2:2 1 8. MONS CLAUD. 10 10 2:2 1 9. BISTRICA 10 10 2:2 1 10. PECA 10 0 1 2:3 0 11. GEREČJA VAS 10 0 1 1:3 0 12. ŠMARTNO 10 0 1 1:3 0 13. ŠOŠTANJ 10 0 1 0:2 0 14. TEH. PESNICA 10 0 1 2:6 0 V prvem krogu Štajerske nogometne lige so bili najbolj zadovoljni gledalci, ki so lahko videli številne zadetke, skupno kar 32, kar daje zelo visoko povprečje, in sicer 4,5 na tekmo. Ob tem ne vemo, ali so napadalci v tako dobri formi, ali pa so obrambe zatajile. Sicer pa se nogomet igra za zadetke in ravno ti so tisti, ki privabljajo gledalce na tribune. Prvi krog so najbolj zaznamovali nogometaši Holermu-osa Ormoža, ki so svojim domačinom iz Pesnice »podarili« pol ducata zadetkov. Če bodo nadaljevali v takšnem tempu, potem bo to ekspresna vrnitev ormoških gradbenikov v tret-jeligaško konkurenco. Manj uspešni so bili nogometaši iz Gerečje vasi, ki so gostovali v Zrečah. V prvem polčasu so se še dobro držali, v drugem pa prejeli dva zadetka in izgubili. Prvo točko pa so si v »vročem« Rogatcu priigrali nogometaši Bistrice, ki so dvakrat vodili. Samo devet minut jih je ločilo od zmage, vendar niso vzdržali z igralcem manj, saj je bil ob koncu prvega polčasa izključen njihov vratar. ZREČE - GEREČJA VAS UNUKŠPED 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Šmid (6), 1:1 Žgeč (32), 2:1 Tirovič (48), 3:1 R. Sagadin (84. avtogol) GEREČJA VAS UNUKŠPED: M. Horvat, Žgeč (od 63. Vidovič), Slaček, R. Sagadin, Sel, J. Sagadin, D. Horvat, M. Hertiš (od 81. Novak), Gereč-nik. Kaisesberger (od 63. D. Hertiš). Trener: Ivan Ornik. MONS CLAUDIUS - BISTRICA 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Hrušman(30), 1:1 Mordej (51. z 11 m), 1:2 Plevnik (79), 2:2 Mordej (81) BISTRICA: J. Stegne, Trunkl, Modrič, Simončič, Robar, Frelih, Jelenko, Mlinar, Hrušman (od 45. Danilovič), A. Stegne, Tkavc (od 40. Plev-nik). Trener: Zvonko Hraš. DK TEHNOTIM PESNICA - HOLERMUOS ORMOŽ 2:6 (1:2) STRELCI: 0:1 M. Jerebič (5), 1:1 Lorenčič (34. z 11 m), 1:2 Jerebič (34), 2:2 Kesar (47), 2:3 Lorenčič (52. avtogol), 2:4 D. Jerebič (76), 2:5 Kosi (79), 2:6 Kosi (81) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Zidarič (od 59. Kola-rič), Velečič (od 83. Cingesar), Novak, Kralj, D. Jerebič, M. Je-rebič, Zadravec (od 55. Kosi), Prapotnik, Jurčec, Bohic. Trener: Bojan Cunk. Po izpadu iz 3. SNL so Ormožani zelo spremenili zasedbo, ki ima v letošnji sezoni cilj zasesti mesto v zlati sredini. Trener Bojan Cunk je nekaterim igralcem povsem spremenil igralna mesta, igra Ormožanov pa je že proti Pesnici imela glavo in rep za razliko od porazne minule sezone. Nekaj težav ekipi še povzroča neuigranost v zadnji vrsti, kjer igrajo Novak, Kralj in M. Jerebič. V Pesnici so bile odločilne začetne minute drugega polčasa, kjer so se Ormožani le s težavo in tudi z mero velike sreče reševali pred napadalnimi domačini. Avtogol nogometaša Pesnice Lorenči-ča v 52. minuti pa je usodno vplival na končen izid, ki ga je na koncu z dvema zadetkoma postavil mladi Kosi, ki je tako izkoristil zaupanje svojega trenerja. UK ŽENSKI NOGOMETNI POKAL ŽNK LJUDSKI VRT -VELESOVO 0:4 (0:3) STRELKE: 0:1 Kavčičeva (26), 0:2 Ropretova (32), 0:3 Veharjeva (45), 0:4 Ropretova (56) ŽNK LJUDSKI VRT: U. Ar- nuš, Kerin, Trafela, Skaza, To-polovec, L. Arnuš (Matjašič), Ploj, Breznik, Šmintič, M. Ar-nuš, Cafura (Muhič). Trener: Miran Zorčič. S pokalnim srečanjem so novo tekmovalno sezono pričele nogometašice ŽNK Ljudski vrt, ki so gostile ekipo Vele-sovo iz Gorenjske. To je bil ognjeni krst za mlade Ptujčanke, ki so v lanski sezoni igrale še v kadetski konkurenci. Gostje, sicer starejše, fizično močnejše in predvsem izkušenejše so do odločilne prednosti prišle v prvem polčasu, ko so si priigrale vodstvo s tremi zadetki prednosti. Domačinke so se sicer borile, vendar je bilo to premalo, da bi resneje ogrozile svoje nasprotnice. Danilo Klajnšek ŽNK Ljudski vrt Vaterpolo • Mednarodna tekma na Ptuju Slovenci in Črnogorci v sredo v ptujskih Termah Slovenska vaterpolo reprezentanca bo sklepni del priprav za evropsko prvenstvo, ki bo od 1. do 9. septembra v Beogradu, preživela na Ptuju. V sredo ob 18. uri jih v bazenu ptujskih Term čaka trd naspro- tnik, saj v goste prihaja ekipa Črne gore. Tekma bo priložnost za maščevanje za poraz, ki so ga Slovenci z ekipo novo nastale države doživeli na prijateljski tekmi v prvem delu priprav. Po dveh pripravljal- nih turnirjih na Slovaškem in Madžarskem je to zadnja priložnost za uigravanje pred odhodom na prvenstvo Stare celine, tretjim za naše fante. UG ^Foto: Črtomir Goznik Slovenska reprezentanca bo v sredo znova gostovala na Ptuju, njihov nasprotnik bo Črna gora. Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Največji slovenski rekreativni kolesarski Letališče Moškanjci 9.9. 2006 f dogodek! Poženi še na: www.polimaraton.si Foto: DK Nogomet • Reprezentanca MNZ Ptuj U-13 Zadovoljni s pripravami na Rogli Reprezentanca MNZ Ptuj U-13 s trenerji in inštruktorji na Rogli Inštruktorska služba Medobčinske nogometne zveze Ptuj je v času poletnih počitnic organizirala na Rogli letne priprave oziroma šolo nogometa za reprezentančne kandidate letnik 1993 in izjemoma 1994 ter igralce na predlog klubov. Izbor je bil opravljen na osnovi izbirnih kriterijev. Opravili so ga člani inštruktorske službe in klubski trenerji, ki so igralce pripeljali na preizkus znanja in telesnih sposobnosti. Klubi so lahko predlagali dodatne nogometaše po lastnem videnju glede na reprezentančno kvaliteto. Vadba je potekala po strokovnem programu Nogometne zveze Slovenije za starostno kategorijo U-13. Za izvedbo in vodstvo so bili zadolženi: trenerja Gorazd Černila in Simon Vidovič, fizioterapevt Zoran Kukurov ter inštruktor Marjan Lenartič. Pri MNZ Ptuj vrsto let skrbijo za vzgojo domačih igralcev. Nogomet ima v očaku slovenskih mest dolgoletno tradicijo in tega se v inštruktorski službi zavedajo. Že tradicionalno poletno druženje nadebud-nežev na zreškem Pohorju, ki nudi sproščenost in udobje, je z vidika stroke in nogometnih znanj imenitno uspelo. In kako je vse skupaj potekalo? S kombiniranimi treningi so mladi nogometaši trenira- li dvakrat na dan in opravili skupno deset vadbenih enot. Posebna pozornost je tokrat veljala učenju in utrjevanju tehnike nogometne igre ter igralnim oblikam in taktiki v igri 7:7, 11:11 ^ Opravili so tudi različne teste in na podlagi rezultatov bodo vsi dobili ustrezne programe dela, ki bodo vodilo njihovim trenerjem v klubih, iz katerih prihajajo igralci: Matija Goričan, Aljaž Horvat, Denis Perger, Simon Slanič, Rok Kajzer, Tomaž Bezjak, Luka Zemljarič, Aljaž Kolarič (NK Drava), Bpštjan Strel, Blaž Cesar, Alen Rajh, Klemen Gaj-ser, Žan Vindiš, Alen Frlež (NK Aluminij), Aleks Petrovič (NK Stojnci), Mario Damše (NK Bistrica) in Renato Sever (NK Ormož). V najožjem izboru so še Simon Roškar, Rok Črnivec (NK Stojnci), Tomaž Zorec, Smiljan Kos (NK Drava), ki pa se priprav reprezentance MNZ Ptuj U-13 iz objektivnih razlogov niso udeležili. Priprava in vsakodnevna analiza je bila izvedena na osnovi video posnetkov in računalniške obdelave, ki jo je skrbno vodil in pripravljal Gorazd Černila. Udeleženci priprav so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi MNZ Ptuj in njenemu predsedniku mag. Stanku Glažarju, aktualno in poučno pa je bilo tudi predavanje Borisa Grabarja, strokovnega vodje Medobčinskega društva nogometnih sodnikov pri MNZ Ptuj, o nalogah nogometnih sodnikov in novostih pravil. Telesno in psihično pripravo so nadebudneži združili s planinskimi pohodi in vož- njo z adrenalinskimi sanmi. Zagotovo je bilo najbolj zanimivo medsebojno merjenje moči na tekmah, posebej pa bo ostala v spominu tista prijateljska z Malim šampionom in ogled ŠD Zlatorog ter stadiona Arena Petrol Celje. Reprezentanti MNZ Ptuj so s požrtvovalno, domiselno in učinkovito igro slavili z izidom 6:0. Strelsko so bili uspešni Horvat (3), po enkrat pa so zadeli Cesar, Perger in Vindiš. »Seveda so pomembne tudi tekme, na katerih smo mlade seznanjali s tehnično - taktičnimi informacijami, ki so izjemno pomembne za nadaljnje delo. Menim, da so reprezentančne priprave MNZ imenitna oblika nadgradnje dela v klubih. Morali bi si še bolj prizadevati podpreti akcije, povezane z mladimi, saj je naša skupna naloga vzgojiti čim več obetavnih nogometašev in pravih športnikov,« zaključuje vodja strokovnega dela priprav Marjan Lenartič. Izbrana vrsta MNZ Ptuj je torej še pred eno pomembno sezono, v kateri bo, podobno kot v preteklih letih, trd oreh za vse tekmece. Seveda se zavedajo, da jih čakajo atraktivna, vendar težka srečanja: MNZ Maribor, MNZ Celje, MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava. Cilj v letošnjem tekmovanju je zagotovo uvrstitev pri vrhu, nato pa z malo športne sreče v zaključnih borbah reprezentanc MNZ stopiti še višje. Ivo Kornik Motokros • Mladinsko SP v Helsinkih Na Finskem tudi mlada Majšperčana Prejšnji konec tedna je v Helsinkih potekalo svetovno prvenstvo v motokrosu za mlajše. Za slovensko reprezentanco sta nastopila tudi Peter in Kristjan Tadič iz Majšper-ka, ki sta si pred nastopom želela uvrstitve v veliki finale. Žal jima v izjemno močni in številčni konkurenci to ni uspelo. Peter je v kategoriji do 80 ccm zasedel 60. mesto, Kristijan pa je v kategoriji 125 ccm osvojil 14. mesto v B-finalu. 5. dirka za DP na Dolenjskem Za mlada motokrosista pa po SP ni bilo praktično nobenega počitka, saj sta že to nedeljo nastopila na državnem prvenstvu v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem. Tam je potekala 5. dirka za državno prvenstvo v motokrosu, ki se je odlikovala s številno in močno udeležbo. V kategoriji do 125 ccm je Kristijan zasedel peto mesto, v disciplini do 85 ccm pa je Peter Tadič osvojil drugo mesto ter je še naprej vodeči v svoji kategoriji. Z nastopi in uvrstitvami so v MTD Racing Team iz Majšperka zadovoljni. Danilo Klajnšek Peter in Kristijan Tadič Nogomet • Turnir v Ljutomeru Ormožani zadnji v Ljutomeru V ljutomerskem športno-re-kreacijskem centru je domači nogometni klub pripravil drugi turnir v spomin na preminulega predsednika nogometnega kluba Ljutomer Jožeta Lebarja. V konkurenci štirih prleških članskih nogometnih ekip je na koncu slavil tretjeli-gaš Tehnostroj iz Veržeja, ki je v finalu s 3:0 premagal Cven. Tehnostroj je v prvem polfi-nalu s 3:2 premagal Holermo-us Ormož, kljub temu da so Ormožani še nekaj minut pred koncem tekme vodili z 2:0. V drugem polfinalu je Cven z 2:0 odpravil Ljutomer. V tekmi za tretje mesto so gostitelji z 2:1 premagali Holermous Ormož. V prvem ekshibicijskem dvoboju so se mladi nogometaši (U 14) Ljutomera in ptujske nogometne šole Poli Drava, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali med prvoligaši, razšli brez zmagovalca z 2:2, prav tako z 2:2 pa se je končala tudi eks-hibicijska tekma med dvema selekcijama nekdanjih nogometašev Ljutomera. MŠ Foto: Mlha Sostaric Mladi nogometaši iz Ljutomera in Ptuja so se razšli z rezultatom 2:2. Strelstvo / Strelski center Gaj Klub slabemu vremenu in težkim tekmovalnim pogojem je prejšnji konec tedna v Strelskem centru Gaj potekal tradicionalni GP Perrazi z udeležbo 82 tekmovalcev iz šestih držav. V disciplini trap se je najbolje odrezal Čeh David Kostelecky, ki je zmagal pred rojakom Lip-takom in domačinom Boštjanom Mačkom. V disciplini dvojni trap sta dvojno zmago dosegla Madžara Roland Gerebics in Richard Bognar, tretje mesto je osvojil domačin Oskar Šmid. V disciplini skeet je zmago slavil Italijan Michele Bertossi pred Čehom Petrom Malekom in Madžarom Arpadom Somogolyem. V ekipni konkurenci se je odlično predstavila reprezentanca Slovenije z osvojenim drugim mestom. Tekmovanje je bilo za organizatorja tudi zadnja kontrolka pred prihajajočim Evropskim prvenstvom, ki bo na Pragerskem potekalo od 28. avgusta do 4. septembra. ur ČETE MARS NA KOLO! Ste vedeli, da vojaki po vsem svetu uporabljajo kolesa že več kot 100 let? Kolo je za vojaške zadeve prvič uporabila ameriška vojska na Kubi. Med prvo svetovno vojno je kolo izrinilo konjsko vprego, saj je več ljudi znalo kolesariti kot jezditi konja. Američani s kolesi po Kubi Leta 1898 so ameriški vojaki na kolesih drveli Spancem na pomoč v Havano na Kubi. Najprej so na dvokolesnikih poželi salve smeha, nato pa so z uporabo koles kot barikad uspešno rešili vojaško akcijo. V tistih časih so bili konji kot prevozno sredstvo najostrejša konkurenca kolesom. Kolo se je namreč na takrat še neasfaltirani cesti lahko pokvarilo, hriboviti predeli pa z dvokolesniki sploh niso bili dostopni. Konj ali kolo je bilo vpra{anje Kmalu pa je kolo začelo izpodrivati priljubljenost konjev. Kolesarski navdušenci so namreč kmalu ugotovili, da je kolo veliko tišje prevozno sredstvo kot konj, kar je za vojaške akcije izrednega pomena. Kolo je bilo tudi bolj učinkovito prevozno sredstvo za premike po manjšem ozemlju kot konj. Sele med prvo svetovno vojno je kolo dokončno izrinilo konjsko vprego in postalo množično prevozno sredstvo, saj je več ljudi znalo kolesariti in popraviti drobne okvare na kolesu kot jezditi konja. Zaradi svojih prednosti in množične priljubljenosti vojaki po vsem svetu kolo uporabljajo že več kot sto let. M/42 na boji{~u Prva vojaška kolesa, ki so jih poimenovali M/42, so najprej uporabljali za testne namene. Sele leta 1901 so dvokolesnike pričeli uporabljati v vojnah. Med drugo svetovno vojno so bila kolesa osrednje prevozno sredstvo radio operaterjev, ki so poročali iz vojnih žarišč. Leta 1952 so kolesa prenehali uporabljati na bojiščih, v vojski pa jih še danes uporabljajo za prevoz tovora. Švicarski vojaki na primer prekolesarijo tudi do 700 kilimetrov dnevno. [tudentje na voja{kih kolesi S tem, ko so kolesa izgubljala svojo vlogo na bojiščih, so postala za vojsko nezanimiva. Zato je vojska na začetku 70. let začela vojaška kolesa prodajati. Zaradi ugodne cene jih je odkupila večinoma študentarija. Trije švedski študentje so celo ustanovili družbo, ki že deset let uspešno proizvaja replike prvih vojaških koles M/42 in jih prodaja kolesarskim navdušencem po vsem svetu. Čete in četice s kolesom na 4. Poli maraton Zavihtite se tudi vi na vaše konjičke in se nam pridružite na 4. Poli maratonu - največjem rekreativnem kolesarskem maratonu v Sloveniji. Čete in četice prijateljev, sedite na kolo, združite se v ekipo - če ne najštevilčnejšo, pa zato najmočnejšo v športnem duhu in dobrem razpoloženju -in z veliko mero dobre volje 9. septembra na letališču Moškanjci pri Ptuju z nami »Poganjajte kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja!«. Tanja Subotičin Emina Mešič Di@log company Nagradna igra POŽENI IN ZADENI! Nagrajenci, ki so pravilno odgovorili na nagradno vprašanje v prejšnji številki Štajerskega tednika, da bo 4. Poli maraton letos potekal 9. septembra, so: - Larisa Horvat iz Ptuja prejme brez-pla~no prijavnino na 4. Poli maraton. - Franci Kmetec iz Ra~ prejme darilni paket Perutnine Ptuj. - Franc Raj{a iz Destrnika prejme Poli igrico. Nagrajence bomo o prevzemu nagrad obvestili po pošti. Iskrene ~estitke vsem dobitnikom nagrad! Foto: DK Svetinje • Vili Trofenik bo ponovno kandidiral za župana S podporo volivcev in strank Župan občine Ormož Vili Trofenik je v četrtek točno opoldne objavil svojo ponovno kandidaturo za župana. Kandidirati namerava, kot že poprej, s podpisi volivcev. Skupaj s predsedniki strank, ki mu zagotavljajo podporo, je novico v kratki novinarski konferenci sporočil ob klopotanju klopotca v Svetinjski kleti. Kot je povedal, se je za ponovno kandidaturo odločil iz treh razlogov. Občina Ormož se nahaja sredi procesa oblikovanja regionalnega razvojnega programa, ki bo v prihodnjih letih občini nudil možnosti za pridobitev 6 do 7 milijonov evrov. Zato bi bilo po županovem mnenju neodgovorno prekiniti kontinuiteto, kajti prihodnje leto bo potrebno pričakati pripravljen, s konkretnimi programi, drugače bodo kaj lahko sredstva odšla tudi drugam. Pomemben razlog je tudi ta, da se bo po novem letu sprejemala delitvena bilanca z novima občinama, ki bi po županovih besedah lahko usodna za občino Ormož. Potrebno bo namreč najti rešitev za skupne institucije. Povedal je tudi, da v primeru nesprejetja bilance grozi investicijski zastoj, saj je vložena sprememba zakona, ki predvideva, da se proračun novih občin zadrži, dokler ni urejena delitvena bilanca. Za ponovno kandidaturo se je odločil tudi zaradi pred-stoječe regionalizacije Slovenije in s tem tudi novega razmejevanja pristojnosti in odnosov med občino in regijo, občino in državo ter regijo in državo. V tem naj bi po Trofenikovem mnenju tičala še hujša nevarnost kakor v dosedanji centralizaciji. Vili Trofenik bo kandidiral s podporo volivcev. Za kandidaturo potrebuje od 210 do 220 podpisov, da zadosti predpisanima dvema od- stotkoma volivcev, ki jih je v ormoški občini po odcepitvi Središča ob Dravi in Sv. To- maža nekoliko manj. Kandidaturo dosedanjega župana podpira tudi Liberal- Nova razvojna koalicija, v kateri so pred volitvami zbrali moči, znanje in izkušnje Vili Trofenik, LDS, DeSUS, SD in NEL, je najavila začetek zanimive volilne jeseni. na demokracija Slovenije. Ta se je ob dveh ponudbah odločala, ali bo podprla kandidata SDS ali Vilija Trofenika, saj se za kandidata iz lastnih vrst niso odločili. Predsednik Miroslav Tramšek je povedal, da so se odločili za Vilija Tro-fenika, ker so se njegove vizije razvoja občine že v preteklosti ujemale z njihovimi in so jih že uresničevali skupaj v občinskem svetu. Nenazadnje pa je Vili Trofenik tudi poslanec LDS v državnem zboru. Milan Čurin, predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je povedal, da občina Ormož potrebuje človeka, ki obvlada sistem, zakone in ima dovolj energije, da bo za občino delal 24 ur na dan. Ker takšnega, zaradi starostne struk- ture, med svojim članstvom nimajo, bodo priporočali svojim volivcem, da podprejo Vilija Trofenika. Socialni demokrati so prav tako mnenja, da je Vili Trofenik prepričljiv kandidat, ki lahko zagotovi razvojno naravnanost občine in gospodarski razvoj, je povedal njihov predsednik Zlatko Fafulič. Boris Skok je ocenil, da je največ volivcev nestrankarsko opredeljenih in je torej podobnih Nestrankarski enotni listi, zato jih je pozval, da izrazijo svojo podporo sedanjem županu. Poudaril je dobro dosedanje sodelovanje in voljo župana, da tudi vnaprej vlaga velik del svoje energije za dobrobit občine Ormož. vki Slovenija • Decembra začetek aktivnega popisa nepremičnin Kakšen bo po novem davek na nepremičnine? Sredi julija je Geodetska uprava Republike Slovenije na novinarski konferenci predstavila projekt popisa nepremičnin. Julija se je tudi začel predpopis nepremičnin, začetek aktivnega popisa s popisovalci pa je napovedan za december in bo trajal do aprila leta 2007. V tem času naj bi bilo na delu 800 aktivnih popisovalcev, ki bodo tudi nudili pomoč lastnikom pri izpolnjevanju popisnih listov. Predpopis je namenjen predvsem upravnikom več-stanovanjskih stavb, upravljavcem državnega in lokalnega premoženja ter večjim lastnikom, tistim, ki imajo več kot 30 stavb oziroma delov stavb. Osnovni cilj popisa, tako so povedali, je več- namenska evidenca, ki bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji. Gre za nujno evidenco, če želimo zagotoviti prostorski red in ustrezno vrednotenje vseh nepremičnin, poudarjajo pri ministrstvu za okolje in prostor. Vlada RS je julija sprejela Program razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb, ki tudi predstavlja začetek izvajanja popisa nepremičnin. Zagotovil bo združevanje nepremičninskih evidenc, zbrani podatki bodo prispevali k večji transparentnosti trga nepremičnin. Poenosta- Hajdina • Novo vodstvo DeSus Želijo dva svetnika V Demokratični stranki upokojencev, občinskem odboru Hajdina, so na nedavnem občnem zboru zamenjali vodstvo. Potem ko je dosedanji predsednik stranke Karl Fridl postal predsednik De-Susove pokrajinske zveze Ptuj - Ormož, je vodenje občinskega odbora na Hajdini prevzel Anton Cestnik, ki je tudi predsednik društva upokojencev Hajdina. Na občnem zboru so med drugim pregledali delo stranke v preteklih štirih le- Predsednik občinskega odbora DeSus na Hajdini Anton Cestnik tih in predstavili smernice za v bodoče, ko bodo v ospredju priprave na jesenske lokalne volitve. DeSus ima že dva mandata v občinskem svetu le enega svetnika, v prihodnjem mandatu pa se mora to spremeniti, pravi novoizvoljeni predsednik občinskega odbora Cestnik. Dogovorili so se namreč, da bodo pred lokalnimi volitvami vložili vse napore, da v stranko pridobijo čim več novih članov, za zdaj jih je le okrog 50, v občinskem svetu pa si v prihodnjem mandatu želijo dva svetnika. Cestnik je še povedal, da so se v stranki že dogovorili, da svojega kandidata za župana ne bodo imeli, bodo pa podprli dosedanjega župana Radoslava Simoniča. TM vili pa naj bi se tudi postopki pri vpisu v zemljiško knjigo. Geodetska uprava Republike Slovenije želi popis nepremičnin izvesti čim bolj prijazno in učinkovito, zato je že vzpostavila posebno spletno mesto (www.popis-nepre-micnin.si) in elektronski naslov (info@popis-nepre-micnin.si) za pomoč zainteresiranim. Novembra bodo vsa gospodinjstva prejela posebno informativno zgibanko z vsemi uporabnimi informacijami o popisu nepremičnin in podatki, ki jih bodo lastniki potrebovali za izpolnitev popisnega lista. Od prvega decembra letos do konca aprila leta 2007 pa bo na voljo tudi brezplačna tele- fonska številka za brezplačno pomoč udeležencem popisa, ki jim bodo pri izpolnjevanju popisnih listov pomagali tudi popisovalci sami. Po uredbi za označevanje stanovanj in poslovnih prostorov pogoj za začetek popisa nepremičnin predstavlja označevanje z brezplačno nalepko za označevanje, ki jih lahko upravniki, lastniki ali najemniki stav prevzamejo na vseh območnih geodetskih upravah oziroma njihovih pisarnah. Znano pa je že tudi, da bodo za izmero stanovanj oziroma neto površino stanovanja in uporabno površino morali poskrbeti lastniki. Tisti, ki tega ne bodo zmogli, si bodo morali pomagati s svojci, pri- jatelji, sosedi. Predvidoma naj bi od decembra letos do konca aprila 2007 popisali 1,2 milijona stavb in 1,6 milijona delov stavb. Rezultat popisa bo register nepremičnin, ki naj bi bil pripravljen do avgusta leta 2007. Podatke o nepremičninah pa naj bi uporabili za namene prostorskega razvoja in davčne politike. Koliko več davka bomo po novem plačevali za nepremičnine, pa je vprašanje, ki državljane v tem trenutku najbolj zanima. Temu, da ne bo večji od zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, namreč nihče ne verjame. MG Foto: Črtomir Goznik Osnovni cilj popisa nepremičnin je večnamenska evidenca, ki bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji. Foto: vki Foto: TM AvtoD^M Razširjanje ponudbe enoprostorcev pri Citroënu - C4 picasso Ponudbo enoprostorcev pri Citroenu razširjajo s povsem novim sedemsedež-nim modelom C4 picasso. Vendar slednji (za sedaj) ne predstavlja nadomestila za xsaro picasso s petimi sedeži, temveč zapolnjuje prodajno vrzel med kompaktnimi in velikimi enoprostorskimi vozili. Med pomembne prednosti novega eno-prostorca sodijo preglednost, dosežena predvsem na račun ogromnih steklenih površin, povsem novi šeststopenjski robotizirani menjalnik in prilagodljiva notranjost. Citroënovo ponudbo enoprostorcev poslej sestavljajo tri različna vozila, ki se med seboj dopolnjujejo: kompaktna enoprostorca xsara picasso in C4 picasso ter zajetni C8. C4 picasso se odlikuje po svojem edinstvenem stilu in nekaterih izvirnih funkcijah, ki prispevajo k udobju med vožnjo. Veliko pozornosti so namenili obliki ve-trobranskega stekla, ki v kombinaciji s trikotnimi bočnimi okni omogoča dobro vidljivost, velika steklena površina pa je med drugim tudi zagotovilo za bolj udobno potovanje. V želji po prostorni notranjosti vozila so pri Citroënu »pozabili« na sredinsko konzolo, v armaturni plošči pa najdemo številne odlagalne prostore za shranjevanje drobnarij; tudi štiri velika odlagalna mesta s pokrovi, od katerih je osrednje tudi hlajeno. Novi citroën lahko sprejme do tri vrste sedežev, na katerih je prostora za največ sedem oseb, zložiti pa jih je moč povsem enostavno in z eno potezo, tako da v prtljažniku nastane ravno dno. V kolikor je v vozilu pet sedežev, lahko v prtljažnik spravimo 576 litrov prtljage, kar je trenutno največ v tem avtomobilskem razredu, v primeru, da zložimo še drugo vrsto, pa celo 1951 litrov. Vsi trije sedeži v drugi vrsti so enako široki in opremljeni s pritrdišči Isofix. Dostop do tretje vrste sedežev je po zaslugi posebnega mehanizma precej enostaven: ko potegnemo ročico, se sedišče sedeža v drugi vrsti ob strani samodejno dvigne proti naslonjalu, nakar se z eno samo potezo roke sedež pomakne za sedež v prvi vrsti. Saj veste, po čem so poznani citroëni? Naj vas spomnim - po pnevmatskem vzmetenju na zadnji osi, ki omogoča ohranjanje stalne višine vozila, ne glede na obremenitev. Pnevmatsko vzmetenje prav tako omogoča prilagajanje višine nakladalnega roba prtljažnika s pomočjo stikala v prtljažniku. Novi robotizirani šest-stopenjski ročni menjalnik bo na voljo v kombinaciji z dvolitrskim bencinskim motorjem (razvije 143 KM) ter z dizelskima motorjema, ki sta opremljena s filtrom trdnih delcev, ponašata pa se s 110 in 136 KM. Kot zanimivost naj omenim, da naj bi C4 picasso z robotiziranim menjalnikom porabil do 5 odstotkov manj goriva v primerjavi z običajnim ročnim menjalnikom, upravljanje le-tega pa poteka preko izbirnega stikala na volanu in upravljalnih ročic na volanskem drogu. C4 picasso s svojimi novimi funkcijami in enostavno uporabo predstavlja inovativno ponudbo na trgu kompaktnih eno-prostorskih vozil. S prodajno paleto, ki odslej zajema tri enoprostorce in se razlikujejo predvsem po stilu in funkcijah, pa znamka sledi svoji strategiji prenove in razširitve izbora vozil, ki je bogatejša kot kadar koli doslej. Sedemsedežni picasso bo v prodaji že jeseni. BMW serije 3 coupe Po elegantni limuzini in družinskem kombiju je napočil čas za športni kupe serije 3. Zaznamuje ga nov dizajn, drugačna notranjost in premierno - štirikolesni pogon ter šestvaljni motor z dvema Moje cvetje turbinskima polnilnikoma. V paleti, ki se bo pričela prodajati jeseni, bodo vsi štirje motorji premogli več kot 200 konjev. Še nekaj let nazaj so avtomobilski proizvajalci kupeje razvijali nekako takole: vzeli so limuzinsko osnovo, ji drugače oblikovali streho in zadek ter avto opremili le z dvoje vrati. Sodobni kupeji pa so namenjeni tistim, ki ne razmišljajo posebej veliko o udobju na zadnji klopi, pa tudi velikost prtljažnega prostora je njihova zadnja briga. Pri novem kupeju zraven osnovnih BMW-jevih potez opazimo pridih diskretne športnosti in dinamičnosti. In ker je športnost v ospredju, so njihovi inženirji imeli v mislih predvsem zmanjševanje teže avtomobila. Prednji blatniki so deloma narejeni iz umetnih vlaken, kar pomeni za 50 odstotkov manjšo maso, vendar obdelani na podoben način kot preostali karoserijski deli. Serijsko nameščenih biksenonskih žarometov za dnevno vožnjo ni treba posebej prižigati, saj je dovolj, če se vozite s prikupnimi svetlečimi obrobami žarometov. Velika vrata se odpirajo na široko in lahkotno, skupaj z izdatno pomičnima prednjima sedežema pa omogočajo (pogojno) udobno namestitev tudi zadnjim potnikom. Kupe ima v notranjosti še eno novost, ki olajša delo prednjim potnikom pri privezovanju. To je podajalnik varnostnega pasu, ki se samodejno odzove ob vsakem zagonu motorja, ko je sedež zaseden, se neslišno premakne, poda varnostni pas ter se znova vrne v izhodiščni položaj. V primerjavi z limuzino in karavanom je zunanjost kupeja povsem samosvoje zasnovana; deluje športno in hkrati elegantno. Avto, ki bo marsikateremu lastniku polepšal njegovo garažo. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Bolezni, ki jih prenašajo klopi Borelia burgdorferi je antigensko izredno labilen mikroorganizem, kar je tudi vzrok, da še ni na voljo cepiva, s katerim bi ljudi učinkovito zaščitili. Anti-genska zgradba bakterije se v različnih okoliščinah spreminja. Verjetno se spreminja tudi med boleznijo, kar kljub nastajanju protiteles proti določenim antigenom povzroča ponovne izbruhe bolezni. Zdravljenje z antibiotiki je priporočljivo v vseh fazah bolezni. Prognoza je ugodnejša, če zdravljenje začnemo v začetnem stadiju. Način zdravljenja je odvisen tudi od vrste in izrazitosti bolezenskih znakov. Klopni meningoencefalitis V Sloveniji je okuženost klopov s tem virusom zelo pogosta, zato je ugriz lahko nevaren. Oboli od 70 do 330 oseb na leto. Klopni meningoencefali-tis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Ko virus vdre v telo, je bolezenske znake mogoče zgolj omiliti in bolezen pozdraviti. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno sedem dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis Foto: Črtomir Goznik Dr. Metka Petek - Uhan, spec. spl. med je redko smrtna bolezen (umre 1 do 2 odstotka odraslih bolnikov). Obolevajo ljudje vseh starosti. Najbolj so ogroženi otroci, odraščajoči, ljudje v srednjih letih ter ljudje, ki se zaradi svojega dela ali konjička pogosto zadržujejo v naravi in so zato bolj izpostavljeni. Klopni meningoencefa-litis je vezan na naravna žarišča. Meje nevarnega območja v Sloveniji potekajo od Jesenic čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, prek Zidanega Mostu, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Tveganje za okužbo je največje na območju ljubljanske in celjske kotline ter njunem nižjem hribovitem obrobju. Najboljša zaščita pred boleznijo je cepljenje. Potrebno je trikratno cepljenje. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Na ta način dosežemo, da smo takrat, ko nastopi sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih 5 let z enim odmerkom cepiva. Cepijo se lahko tudi otroci, ki so že dopolnili 3 leta. Kljub temu, da so klopi tako majhne živalce, ki pa nam lahko povzročijo velike zdravstvene težave, naj vas to ne odvrne od prijetnih sprehodov v naravi. Dr. Metka Petek - Uhan, spec. spl. med., JZ ZD Ptuj Upam, da poletja še ni konec Mnoge že tako zebe, da bi si kar želeli nazaj tisto vročino izpred dveh tednov. Enako kakor nam, je hladno tudi rastlinam, a nič ne moremo. Pomagamo jim lahko samo s pripravki iz alg oz. aminokislin, balkonskim rastlinam in okrasnemu cvetju pa bi že koristil celo kakšen baldrijanov čaj, ki ga skuhamo iz nadzemnih delov rastlin ali pa kupimo v lekarni. Sobne rastline Sobne rastline redno dognojujemo dvakrat na teden. Prav gotovo je v naše domove od pomladi do sedaj zašla še kakšna nova rastlina. Zdaj je še čas, da jih presadimo. Sobne rastline v cvetličarnah, še bolj pa v vrtnih centrih, so zelo pogosto posajene v samo šoto in v premajhne lončke. Pozimi se bodo v takem substratu zelo slabo počutile. Obenem jih je dobro že zdaj dobro pregledati in poškropiti z insekticidom, saj je bilo letos idealno leto za mnoge škodljivce. Pozimi, ko se bo pričela kurilna sezona, se bodo pričeli hitro razmnoževati in delati škodo na naših sobnih rastlinah. Ob presajanju poskrbimo tudi za nove okrasne posode, ki naj bodo vsaj za dve številki večje, kakor je posoda, v kateri so naše balkonske rastline. Tako bomo lahko na dno narobe obrnili najprej večji podstavek, na njega pa postavili pravilno obrnjen še pravilno velik podstavek za vodo. Tako bomo lahko v času kurilne sezone v okrasni lonec nalili nekaj vode, korenine naših rastlin pa ne bodo stale v tej vodi. Zrak v okolici rastline tako ne bo tako suh kakor drugod v stanovanju. Sama imam sicer raje nasut droben pesek, na katerega postavimo lonec z rastlino, ta pesek pa je vedno vlažen. Ne sme pa biti moker. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Zdaj pričnemo tudi razmnoževati rastline za naslednje leto. Med posodovkami so najbolj priljubljeni oleandri, hibiskusi in bugenvilejke. V zadnjih letih pa opažam tudi vedno več pasijonk, pravega jasmina, svinčenic, ponekod imamo tudi kasije, skratka izbor je že zelo širok. Poso-dovke razmnožujemo kakšen teden prej, zato je zdaj kar primeren čas. Za posodovke izberemo hormone za pol olesenele potaknjence. Narežemo si primerne veje, ki naj ne bodo prevelike. Potrebujemo vsaj dve kolenci. Nato odstranimo vse odrasle liste, pustimo samo manjše liste. Tako bodo potaknjenci izgubljali manj vlage. Pustimo jih vsaj uro počivati, da se rane nekoliko izsušijo. Potem se lotimo dela. Veliko boljši prijem bo, če vse vejice potikamo v eno posodo tako daleč narazen, da se listi med seboj dotikajo, ne smejo pa se prekrivati. Vsako vejico pomočimo v vodo, nato pa v praškasti hormon. Hormon mora biti nanesen okoli kolenca, tam, kjer smo odtrgali list. Tam namreč nastane največ novih korenin. Nato s svinčnikom, vejico ali prstom naredimo luknjo v zemljo, vanjo položimo s hormonom obdelano vejico rastline in zemljo prigrnemo k vejici. Če samo vejico potisnemo v zemljo, bomo ob tem potisnili hormon vstran od tam, kjer je najbolj potreben. Ob koncu dela postavimo posodo s potaknjenci v zaveten, svetel, a ne sončen kotiček. Veliko boljše rezultate bomo dosegli, če jih pustimo na prostem. Za lesnate in pol lesnate potaknjence bo koristno tudi, če vse skupaj damo v večjo, prozorno polivinil vrečko, zagotovimo, da se rastlin ne dotika, naredimo v njo nekaj manjših luknjic za zrak, pod posodo pa zatesnimo z gumico. Tako bomo zagotovili višjo zračno vlago, ki jo imajo take rastline rajši. Vendar je potem treba bolj paziti na to, da se ne pojavi gnitje na rastlinah. V takem primeru vrečko hitro odstranimo. Na enak način delamo tudi potaknjence balkonskih rastlin, le da izberemo zanje hormone za zelene potaknjence, vrečke pa ne potrebujejo. Zelišča Foto: Miša Pušenjak Na podoben način kakor balkonske rastline lahko v tem času razmnožujemo tudi trajna zelišča, kot so timijani, žajblji, citronka in pehtran. To so tiste rastline, ki jih ne moremo razmnoževati z delitvijo. Postopek je popolnoma enak. Miša Pušenjak Cirkulane • Milan Voglar, prejemnik občinske plakete »Za naso občino želim le najboljSe! « »Ta plaketa mi pomeni vsak dan več, pove mi, da so tudi drugi, ne glede na njihovo politično usmerjenost, opazili moje delo, rezultate in prizadevanja za naše Cirkulane v preteklem desetletju in še več nazaj. Sicer pa se za to priznanje v prvi vrsti zahvaljujem svoji družini, ki mi je ves čas stala ob strani in marsikateri dan in noč zaradi moje angažiranosti preživela sama. Svojčas sem se več ukvarjal s krajem in projekti kot z lastnimi otroci in družino nasploh, zato jim iskrena hvala in zato je to priznanje tudi njihovo,« pravi Milan Voglar, letošnji prejemnik občinske plakete za aktivno delo tako na področju športa kot politike in družbenega življenja Cirkulan, sicer dober poznavalec razmer in ozadij območja, ki bo z novim letom tudi uradno postalo samostojna občina. spet nič. Za končanje atletske steze (celotna atletska steza predstavlja toliko kvadratnih metrov kot približno kilometer ceste) res ni več potrebno veliko sredstev, pridobilo pa bi se veliko. Glede znanih projektov o izgradnji velikih tribun s pomožnimi prostori pa sem bolj skeptičen. Ekonomsko se tega ne da opravičiti, toliko že moramo biti realni. Poleg tega imamo odlično konfiguracijo terena z dvema naravnima terasama, na katerih bi lahko namestili okrog 500 sedežev, v pripravo terena pa bi lahko vključili tudi mlade, prihranili nekaj sredstev, po drugi strani pa bi mladi bolj cenili to, kar imajo in dobijo. Menim, da bi bilo bolje, da se zgradijo ločene tribune brez slačilnic, slednje pa kot samostojni športni objekt ali v sklopu nove športne dvorane.« Milan Voglar: »Cirkulane so imele veliko narejenega pred vključitvijo v prejšnjo skupno občino Goriš-nica in nekako se ne morem znebiti občutka, da bi bilo danes v našem kraju narejenega več, če bi bili ta leta samostojni ali vsaj obdržali status KS.« In čeprav naj bi pogovor stekel okoli preteklosti in dosedanjega razvoja te nove haloške občine ter Voglarje-vega prispevka k temu, se je nehote in samodejno zasukal v sedanjost in bližnjo prihodnost, v katero so položeni veliki upi cirkulanskega prebivalstva: »Mislim, da zdaj nastopa čas, ko je treba narediti kvalitetni preskok v razvoju naše občine, to pa pomeni, da ga ne moremo in ne smemo graditi zgolj na komunali, asfaltiranju cest, ampak bo treba dati poudarek kulturi, šolstvu, zdravstvu, športu, turizmu, torej vsemu tistemu, kar naredi življenje posameznika kvalitetnejše,« meni Vo-glar in ob tem dodaja, da to ne pomeni opustiti investicije v infrastrukturo, ki še zmeraj ni takšna kot bi lahko bila ali morala biti: »Cirkulane so imele veliko narejenega pred vključitvijo v prejšnjo skupno občino Gorišnica in nekako se ne morem znebiti občutka, da bi bilo danes v našem kraju narejenega več, če bi bili ta leta samostojni ali vsaj obdržali status KS. Že pred nastankom občine Gorišnica smo imeli asfaltiranih veliko cest, imeli smo vaški dom, večino vodovodnega omrežja in vse naštete zadeve so se v času skupne občine le nekoliko nadgradile. Tisto, kar nam je občina prinesla novega, je zdravstveni dom. Žal pa so zdravstvene storitve na voljo še vedno le trikrat tedensko, kar pa je veliko premalo. Tudi kanalizacijski sistem, ki je, mimogrede, zgrajen tudi iz naših sredstev vodne takse, je urejen le v centru, nanj pa je priključenih le 49 od skupno okoli 700 gospodinjstev. S tovrstnimi primerjalnimi podatki, tudi iz časa pred nastankom občine Gorišnica, nimam namena kritizirati vodenja in naložbene dejavnosti v kratkem bivše skupne občine, pač pa le pokazati dejstva, ki vendarle jasno kažejo na to, da je bila naložbena dejavnost občine veliko šibkejša v haloškem predelu kot pa v nižinskem, ki je v času skupnega bivanja pridobil veliko več.« Odčitavanje preteklosti in sedanjega stanja pa Milana Voglarja hitro in nekako samodejno zapelje v glasno razmišljanje o prihodnosti: »Menim, da bi morali čimprej in nujno urediti močno cestno povezavo Cirkulan z južnimi in zahodnimi Halozami. Danes sicer imamo dobro vpadnico mimo Borla in Dolan, ki pa se v samih Cirkulanah kar nekako »izgubi«. To cesto bi bilo treba modernizirati, razširiti vse tja do Rogatca in Rogaške Slatine, iz nje narediti neke vrste »haloško transverzalo«, ki bi pripeljala v naše kraje več turistov, hkrati pa bi omogočila hitrejši razvoj obrtništva in podjetništva. Hkrati pa je nujno potrebno urediti tudi mednarodni mejni prehod Florjan in maloobmejni prehod Paradiž. Nadvse koristno, da ne rečem nujno, bi bilo treba narediti še kolesarske steze od Borla naprej v notranjost. Poleg tega je nujno čimprej urediti obrtno cono, o kateri smo razmišljali že davno nazaj, potem pa je nekako vse skupaj zamrlo in danes nas je v tej ideji prehitelo že veliko občin. Seveda pa se ob tem ne smemo slepiti, da bi Cirkulane lahko dajale zaposlitev in kruh vsem prebivalcem; daleč od tega, to ne bo možno, saj takšnih kapacitet nimamo. Tudi tradicionalno kmetijstvo se mi ne zdi posebno perspektivna panoga, na kateri bi lahko gradili prihodnost občine. Veliko več možnosti je v turizmu.« Med tistimi konkretnimi, čakajočimi naložbami, ki bi jih lahko rešili z malo denarja, Voglar daje na prvo mesto ureditev atletske steze na osrednjem in edinem športnem igrišču v centru Cirkulan: »Šport se mi zdi zelo pomembno področje, ki ga nikakor ne smemo gledati skozi oči politike. V preteklosti smo z nemajhnimi težavami uspeli urediti igrišče, kot je treba, z drenažo in zatravit-vijo, tudi gramoz za atletsko stezo je bil nasut. Potem pa Volilna kampanja je lahko precej umazana ^ Manj idealizma, a ne tudi manj zagnanosti, pa je čutiti iz Voglarjevih besed, ko se dotakne aktualnega predvolilnega obdobja: »Osebno zdaj nisem več toliko aktiven v političnem življenju kraja, ne poznam podrobnosti ozadij in vsega tega, kar se plete in napleta. Pojavlja se veliko kandidatov za župana, eni že uradno, drugi še neuradno, kdo bo, pa bodo odločali volivci. Bojim pa se, da so se vsi politični akterji preveč vkopali vsak v svoj borbeni jarek in da gre zdaj bolj za strategijo, kako bo kdo koga, kot pa za to, kaj bo oz. bi kdo naredil za razvoj občine. Po osebnem prepričanju bi stranke morale imeti čim manjši vpliv in pomen, politična pripadnost neki stranki nikakor ne bi smela biti odločujoč faktor. Glavni kriterij izbire bi moral biti človek, njegova osebnost in sposobnosti, življenjske izkušnje in pogledi, nenazadnje tudi povezave in poznanstva, ne glede na politično obarvanost. Župan bi moral biti v prvi vrsti sposoben voditelj, znati povezovati skupine ali posameznike, najti skupen interes vseh, predvsem pa biti dober gospodarstvenik. Sicer pa mislim, da zna biti predvolilna kampanja precej umazana, je pa po drugi strani prav, da je več kandidatov, Pa brez zamere Tri, dve, ena, gremo! Začetek dirke za županske stolčke No, pa smo tam. Z začetkom tega tedna se je tudi uradno začela dirka za županske stolčke. In teh ni malo, saj je naša ljuba državica povprek in počez razparcelirana na milijon in eno občino. Natančneje povedano, 22. oktobra bomo volilni upravičenci volili 210 županov ter skoraj 3400 svetnikov. Lepa številka, ni kaj. Po en župan ali seveda županja v vsak slovenski kraj. Za boljšo prihodnost. Da nam bo vsem lepše. Da bo prav naša občina bleščeč primer triumfa lokalne samouprave. Boljše ceste, obnovljeni vodovod, boljše zdravstvo, povečanje reda in miru, promocija in podpora kulturnim dejavnostim, več denarja za promocijo občine in kaj je še takih obljub in visokoletečih parol, ki jih slišimo v vsakem predvolilnem obdobju in kijih bomo brez dvoma slišali tudi v naslednjih tednih. S predvolilnimi boji je pač tako, da je kandidatom, ki se potegujejo za županski stolček, dovoljeno izreči in obljubiti marsikaj, kar se potem ne zgodi. Tako lahko poslušamo o dobrih stvareh, kijih bo ta ali oni naredil ali naredila v primeru, da ga posadimo na županski tron. Kasneje pa se izkaže, da iz precejšnjega dela teh obljub ni prav veliko. In če postavimo, da je nekaj, kar nekdo reče, da bo naredil, pa potem ne naredi tako, neke vrste laž, lahko rečemo, da je v predvolilnem času na nek način dovoljeno malce lagati. Kar ni pošteno in moralno, ampak kaj hočemo, tako pačje. Predvolilni čas je tudi čas majhnih, lahko pa tudi velikih laži. Če so nas doma učili, da ne smemo lagati in smo tu pa tam dobili kako za uho, če se tega nismo držali, pa veljajo v predvolilnem obdobju malo drugačna pravila. Nobeden ni kaznovan, če se tu in tam malo zlaže ali prikroji resnico. Seveda boste takoj ugovarjali, da to preprosto ni res, saj so politiki in tisti, ki bi to radi bili, za te svoje laži kaznovani izredno hudo - s tem, da jih ljudstvo na naslednjih volitvah več ne izvoli. Kar je za nekoga, ki si želi oblasti, velika kazen. To je sicer vsekakor res, a ljudstvo dostikrat navkljub neizpolnjenim obljubam ponovno izvoli istega župana. Razlogi za to so najmanj trije. Prvi je ta, da ljudstvo uvidi, da je navkljub nekaterim izpolnjenim obljubam župan za občino naredil kar precej, tako da je z njim precej zadovoljno in mu nameni še en mandat. Drugi razlog se skriva v včasih bolj, včasih manj očitnem dejstvu, da precej ljudi vsa ta politika ne zanima kaj preveč in sploh ne poslušajo, kaj kandidatke in kandidati za župana govorijo in potem glasujejo po kakem drugem kriteriju, recimo pa kriteriju simpatičnosti ali kaj podobnega. Tretji in tudi najbolj verjeten razlog pa tiči v dejstvu, da se za županska mesta ne potegujejo kar neki Gozdni Jožati, ampak precej izkušeni ljudje. Ti med drugim tudi zelo dobro obvladajo politično govorico. Nikoli jih ne boste slišali reči recimo točno "to in to cesto bomo prenovili v od tu do tu", ampak nekaj bolj neoprijemljivega, v smislu "izboljšali bomo stanje na področju infrastrukture" ali kaj podobno izmuzljivega. S tem pa seveda ne mislimo napeljevati na domnevo, da so kandidatke in kandidati za župana pravi mali lažnivčki. Nikakor. Kajti politika sama je čudna in nadvse zapletena igra, katere pravila so posebej zapletena. V politiki nekdo, ki bi non-stop govoril premočrtno resnico, ne bi, kot se reče, "dobro prišel skozi". Pa saj to vemo tudi iz vsakdanjega življenja, mar ne? Čista in neomadeževana resnica je že drugače precej ogrožena vrsta. V takih obdobjih, kot je tole, ki je nastopilo s ponedeljkom, pa se stopnja njene ogroženosti podvoji. Ampak tega smo tako že vajeni in vprašanje je, kako bi funkcionirali, če bi ves čas poslušali (in govorili) samo resnico. Gregor Alič da se posamezniki »pilijo« in prav bi bilo, če bi na koncu zmagal najboljši in ne, na žalost, najmočnejši _ Glede sedanjih političnih akterjev iz našega konca v občinskem svetu Gorišnice pa mislim, da je prav, da se sicer vključijo v občinske vrste zaradi izkušenj. Koliko pa so s svojim delom in pogledi v zadnjih 12 letih dejansko prispevali k razvoju našega kraja, pa naj odločijo volivci. Osebno pa si želim za župana kandidata, ki bi znal kot dober gospodar uspešno povezovati različne interese občanov občine Cir-kulane. Dosedanje izkušnje v razvoju občin kažejo, da so uspešnejše tiste, ki imajo za župana osebo s podjetniškim duhom. Paziti je potrebno, da se v občini ne bomo šli najprej in najbolj politike na račun gospodarskega razvoja kraja. Preveliko politiziranje bo občini prej škodilo kot koristilo. In ob koncu še pravi Milan Voglar: »Naša samostojna občina Cirkulane nam mora biti v ponos!« Ptuj • Novo iz Centra za ravnanje z odpadki Gajke V zaključni fazi izgradnja sortirnice za ločeno zbiranje frakcij Junija letos je bilo zgrajeno tretje odlagalno polje v CERO Gajke v Spuhlji, ki obratuje že od leta 2003. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu naj bi ga do konca junija napolnili z balami, kar pa se ni zgodilo. Bale so še vedno odložene na dvorišču odlagališča, kamor jih odlagajo od lanske jeseni. Gre za okrog 45 do 50 tisoč m3 odpadkov. Ker je polje še vedno prazno, smo se v Mestni hiši na Ptuju zanimali za vzroke, ptujski župan dr. Štefan Čelan pravi, da je prišlo do zamika zaradi iskanja novih tehničnih rešitev, povezanih s plinohrami. Javnosti bodo novo tehnično rešitev kmalu predstavili. V uredništvo smo v zadnjem času prejeli več vprašanj glede plačevanja odvoza odpadkov po novem tarifnem pravilniku. Ljudje so namreč prepričani, da so zaradi plačevanja odvoza odpadkov po novem, glede na družinskega člana, upravičeni do novih oziroma večjih posod za odpadke. Za odgovor smo zaprosili v. d. direktorico Skupne občinske uprave občin Alenko Korpar: »V prejšnjem sistemu obračunavanja cen storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki so vsa gospodinjstva v spodnjepodravski odpadkovni regiji in občina Duplek odvoz odpadkov plačevala po isti ceni (razlika v ceni je bila le na račun oddaljenosti do oziroma nad 10 km), ki pa je bila določena na statistično povprečje števila članov gospodinjstva v omenjeni regiji, to je 3,1 člana na gospodinjstvo. Po sistemu uravnilovke so vsa gospodinjstva plačevala isto ceno (z redkimi izjemami), ne glede na velikost. Seveda tak sistem ni bil dober, saj so mala gospodinjstva, eno- in dvočlanska, "pokrivala" stroške velikih gospodinjstev, štiri- in veččlanskih. Cena je namreč ostala skoraj enaka za tričlanska gospodinjstva (po novem je malenkost nižja, ker je bilo prej povprečje 3,1 člana na gospodinjstvo). Prehod na novi sistem obračunavanja cene tako pravzaprav prinaša nekoliko "pravičnejši" način plačila stroškov, ko gospodinjstvo dejansko plača stroške odvoza odpadkov za dejansko število članov gospodinjstva. Zavedamo se, da tudi ta sistem ni idealen, zagotovo pa je primernejši kot prejšnji. Kar pa zadeva volu- men posode, je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bila glede na prejšnji sistem, ko še nismo imeli vpeljanega sistema ločenega zbiranja odpadkov, potreba po volumnu posode večja kot danes, ko je ločeno zbiranje obvezno tako po državnih kot tudi občinskih predpisih. Po normativih, da je potrebno zagotoviti volumen posode 30 l na prebivalca na teden, in ob upoštevanju 14-dnevnega odvoza preostalih odpadkov, 240-litrska posoda zadošča za štiričlansko gospodinjstvo. Moje osebno mnenje pa je, da je pri doslednem ločevanju odpadkov na izvoru, tudi 240-litrska posoda za štiričlansko družino prevelika. V kolikor gospodinjstvo šteje večje število članov, lahko pri izvajalcu javne službe naroči dodatno posodo ustreznega volumna. Posebej pa bi rada poudarila, da sama cena, ob dejstvu, da se spreminja sistem ravnanja z odpadki - intenziviranje ločenega zbiranja na izvoru - ni neposredno vezana na volumen posode za preostale odpadke, saj zajema poleg stroška ravnanja s preostalimi odpadki, ki se odlagajo na odlagališču, tudi strošek ravnanja z odpadki, prevzetimi na zbiralnicah ločenih frakcij, strošek ravnanja s kosovnimi in nevarnimi odpadki, prevzetimi v posebnih zbiralnih akcijah, strošek ravnanja z odpadki pripeljanimi na zbirni center in strošek ravnanja z biološkimi odpadki - kompostiranje. Pravzaprav bi se morala ob doslednem spoštovanju ločenega zbiranja odpadkov v bodoče potreba po volumnu posode za preostale odpadke zmanjševati in naraščati potreba po večjem številu zbiralnic ločenih frakcij.« - vr ^ 'J 'MŘ ■ ii ....... Foto: Črtomir GozniK Tretje odlagalno polje v Gajkah je zgrajeno, nI pa še zapolnjeno z balami. Po prvotnih napovedih naj bi jih na novo odlagalno polje preselili, zdaj so bale odložene še na dvorišču, do konca junija. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pravi, da je prišlo do zamika zaradi iskanja novih tehničnih rešitev, povezanih s plinohrami. Glede tretjega odlagalnega polja, ki je po uspešno opravljenem tehničnem pregledu pridobilo dovoljenje za poskusno obratovanje, pa je v. d. direktorice Skupne občinske uprave Alenka Korpar povedala, do bo le-to trajalo leto dni. V tem obdobju bodo opravili tudi meritve vplivov na okolje, če mejne vrednosti ne bodo presežene, bodo v letu 2007 lahko zaprosili za uporabno dovoljenje. Tudi slabo vreme je prispevalo k nekoliko daljši izgradnji tretjega odlagalnega polja, velikega en hektar, podobno velikega kot sta prvo in drugo odlagalno polje, ki pa sta že zapolnjeni. Do konca leta naj bi ju tudi že zatravili, zasadili z mešanimi drevesno-grmov-nimi rastlinami. Urejeni del centra Gajke naj bi sčasoma dobil podobo gozdička. Ureditev tretjega odlagalnega polja je veljala 200 milijonov tolarjev. Največji delež so zagotovile občine, vključene v sistem odlaganja odpadkov v Gajke, nepovratna sredstva je prispevala država, del naložbenega denarja pa predstavlja tudi vračilo okoljskih dajatev za obremenjevanje okolja. Skupno naj bi v Gaj-kah uredili 12 hektarov odlagalnih površin. Na novem CERO Gajke je odloženih že sto tisoč m3 odpadkov. Trenutno se na izvoru ločuje med 40 in 50 odstotkov odpadkov. Prizadevanja pa tečejo v smeri še temeljitejšega ločevanja, saj naj bi se količina odpadkov, odloženih na odlagališču, še zmanjšala. V hišne posode ljudje še vedno odlagajo tudi biološke razgradljive odpadke. Tudi te naj bi postopoma pričeli ločevati, tudi opremljanje balirnice gre v tej smeri. Z boljšim ločevanjem odpadkov naj bi se v prihodnjih letih količina dokončno odloženih odpadkov zmanjšala na 30 do 35 odstotkov vseh zbranih komunalnih odpadkov. Od lani v Gajkah uspešno obratuje tudi zaprta kompostarna. Cero Gajkah naj bi deloval 15 let, veliko pred tem pa naj bi poiskali novo lokacijo. Še vedno je aktualna tudi vur-berška, ki je pred leti padla tudi zaradi pomanjkljivega informiranja tamkajšnjih kra- janov. MG Rešitev prejšnje Križanke: vodoravno: STRAST, TROGIR, ANNABA, RAD, EM, DAVID, BAHANJE, SOSEDA, EARL, AHNDORIL, AE, CMIR, MOLETA, EM, ADOBADO, REDČINA, IST, DTE, BITONTO, OETA, KERKER, SREŽ, ASTANA. V zaključni fazi izgradnje je tudi sortirnica za ločeno zbiranje frakcij. Ormož • Počitniška krvodajalska akcija Ormož • Tabor Lokalne akcijske skupine Poleti primanjkuje krvi Sedmič pri Treh kraljih V poletnem času se potreba po krvi zaradi pogostejših prometnih nesreč in operacij Lokalna akcijska skupina Ormož je od 24. do 29. julija organizirala 8. otroški počitni-precej poveča. Istočasno pa se zaradi polenih dopustov tudi zmanjša število tistih, ški tabor, od tega sedmič na Treh kraljih. ki se udeležijo krvodajalskih akcij. Zato smo lahko v slovenskih medijih minule dni že zasledili vesti, da krvi primanjkuje in pozive krvodajalcem, naj se udeležijo akcij. Pri Ramšakovi lipi v vasici Kot Kljub času dopustov je bila krvodajalska akcija minuli teden dobro obiskana. Boža Antolič iz OO RK Ormož je povedala, da so z obiskom krvodajalske akcije, ki je potekala 10. in 11. avgusta na OŠ Ormož na Hardeku, zelo zadovoljni in se vsem krvodajalcem za udeležbo zahvaljujejo. Udeležilo se je je 224 krvodajalcev, še posebej pa so bili veseli 29 prostovoljcev, ki so tokrat kri darovali prvič. Akcija je bila bolje obiskana kot lani, na RK pa so se pri organizaciji še posebej potrudili, saj so na različne načine poskušali motivirati krvodajalce, da se odzovejo. Veliko možnosti pri tem nimajo, saj gre za prostovoljno humano dejanje. Krvodajalcu pripada malica in prost dan na dan odvzema krvi. Stroške odsotnosti z dela pa dobijo delodajalci povrnjene od zavoda za zdravstveno zavarovanje. Za nemoteno preskrbo s krvjo vsak dan v Sloveniji potrebujemo kri 400 krvodajalcev, saj se ob reševanju zapleta pri porodu recimo porabi pet litrov krvi, za zdravljenje opeklin ali za operacijo presaditve jeter več kot 10, za nekatere ponesrečence pa tudi po 15 litrov krvi. Odvzeta kri ne traja večno, zato so včasih potrebne izredne akcije, da se vzdržuje primerna zaloga, nesmotrno bi bilo namreč potem neporabljeno kri zavreči. Ormoški krvodajalci imajo poleg avgustovske možnost darovati kri še na februarski krvodajalski akciji, veliko pa jih hodi na odvzem krvi tudi na Ptuj. Kri lahko darujejo vse zdrave osebe med 18. in 65. letom, ki tehtajo več kot 50 kilogramov. vki Po vročini, ki je vladala v dolini, sta udeležence tabora, 19 otrok in 4 spremljevalke, čakala prijetna klima in vzdušje v penzionu Jakec, kjer smo že tako rekoč doma. Po nastanitvi v domu so se pričele odvijati aktivnosti, ki so si sledile ena za drugo do konca tedna. Pohodi po bližnji okolici Treh kraljev, številne ustvarjalne delavnice v popoldanskem času, športne in družabne igre ter mnogo drugih zanimivosti je navduševalo in povezovalo udeležence, ki so se na koncu le s težavo razšli. V času bivanja na Pohorju smo se podali na Veliki vrh, Črno MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1 ) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan mestne občine Ptuj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predlaga občinskega lokacijskega načrta za poselitvena območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici 1. Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici, ki ga je pod številko 33-6018-06, z datumom julij 2006, izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., iz Ptuja. 2. Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava poselitveno območje P11 -S14/3 Budina - ob Rogoznici s približno površino 6,21 ha, v katerem je načrtovana umestitev 52 novih prostostoječih enodružinskih hiš ter tudi manjše športno igrišče skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Predvidena je pogodbena komasacija v območju lokacijskega načrta, zato v skladu s pogodbo o izvedbi pogodbene komasacije in 53. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) razgrnitev predloga elaborata nove razdelitve zemljišč ni potrebna. 3. Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od srede, 30. 8. 2006, do vključno petka, 29. 9. 2006. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 13. 9. 2006, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik. Številka: 350-05-417/2005 Datum: 16. 8. 2006 Dr. Štefan Čelen, župan mestne občine Ptuj OBČINA KIDRIČEVO Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97), 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) je občinski svet Občine Kidričevo na 29. redni seji, dne 1. 8. 2006, sprejel SKLEP o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje za izvedbo lokalnih volitev v letu 2006 1. člen S tem sklepom se določajo plakatna mesta za čas volilne kampanje, na katerih je dovoljeno lepljenje in nameščanje plakatov, ter način in pogoji plakatiranja za čas volilne kampanje. 2. člen Za čas volilne kampanje bo v občini Kidričevo organizatorjem volilne kampanje omogočeno plakatiranje na • stalnih samostoječih plakatnih mestih, • prenosnih plakatnih mestih (tablah). Na določenih plakatnih mestih iz 1. odstavka 2. člena je dovoljeno vsakemu organizatorju volilne kampanje namestiti le en plakat v velikosti največ A2. 3. člen Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem volilnem območju občine Kidričevo. 4. člen Plakate namešča vsak organizator volilne kampanje sam. Pri nameščanju plakatov je potrebo spoštovati določila Zakona o volilni kampanji. Plakatiranje bo s strani občine nadzorovano. Nadzor bo opravljal komunalni nadzornik. 5. člen Plakatiranje izven plakatnih mest, določenih v 2. členu tega sklepa, je dovoljeno v soglasju lastnika oziroma upravljavca reklamnih tabel, stavb in drugih objektov ali zemljišč, za katere se neposredno uporabljajo določila zakona o volilni kampanji. 6. člen Plakatiranje bo organizatorjem volilne kampanje omogočeno od dne, ko bo organizator predložil odločbo volilne komisije o potrditvi kandidature, na podlagi katere mu bo občinska uprava izdala dovoljenje za plakatiranje. 7. člen Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate s plakatnih mest. Nespoštovanje tega določila je prekršek po drugi alinei 28. člena Zakona o volilni kampanji, zato bodo kršitelji (organizatorji volilne kampanje in odgovorne osebe organizatorjev) predani organu za prekrške, plakate pa bo na stroške organizatorjev odstranila pooblaščena osebe Občine Kidričevo. Šifra: 040-3/2006 Dne: 8. 8. 2006 Jože Murko, podžupan občine Kidričevo jezero, Osankarico, v Kot, partizansko bolnišnico Jesen in Planino, ob tem pa smo pridno oprezali za gobami, ki jih je bilo letos nekoliko manj, zato pa smo se nenehoma sladkali z borovnicami, malinami in gozdnimi jagodami. Ob diapozitivih smo si ogledali Pohorje, se preizkusili v lokostrelstvu, najbolj zasedeno pa je bilo igrišče za odbojko na mivki - saj na mivki se da tudi prijetno igrati - graditi gradove ali se v mivko zakopati. Tudi večeri so bili zanimivi - zakurili smo taborni ogenj in v žerjavici spekli krompir, podali smo se na nočni pohod z baklami in skuhali večerjo na ognjišču. Teden bivanja na Pohorju je kar prehitro minil ob prijetnem vzdušju, h kateremu smo prispevali vsi - udeleženci, spremljevalci in osebje doma, ter želji, da se takšni tedni ponovijo še večkrat. MBV OBČINA ORMOŽ Ptujska cesta 6 2270 ORMOŽ Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94 in 17/97) in 30. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/99,7/01,19/05,12/06) objavlja župan občine Ormož POGOJE Za plakatiranje med volilno kampanjo 1. Plakatna mesta, ki jih Občina Ormož brezplačno zagotavlja organizatorjem volilne kampanje, so: - v KS Ivanjkovci: 1 oglasni pano ob glavni cesti Ormož-Ljutomer pri po-slovno-stanovanjskem objektu Ivanjkovci 9/a (obojestranska površina) - v KS Kog: 2 oglasna panoja pri krajevni skupnosti (enostranska površina) - v KS Miklavž: 2 oglasna panoja pred zadružnim domom (enostranska površina) - v KS Ormož: - 2 oglasna panoja pri vodometu (enostranska površina) pri avtobusni postaji, Vrazova ulica - 2 oglasna panoja pri žagi na Ljutomerski cesti (enostranska površina) - 1 oglasni pano na Ptujski cesti (obojestranska površina) na parc. št. 907, k. o. Ormož - v KS Podgorci: 1 oglasni pano v križišču pri kapeli (obojestranska površina) - v KS Središče ob Dravi - 1 oglasni pano pri krajevni skupnosti (obojestranska površina) - 1 oglasni pano pri gasilskem domu v Obrežu (enostranska površina) - v KS Sveti Tomaž: - 1 oglasni pano na avtobusnem postajališču v Sv. Tomažu (obojestranska površina) - 1 oglasni pano v Savcih pred gasilskim domom (obojestranska površina) - v KS Velika Nedelja: - 1 oglasni pano pri zadružnem domu (obojestranska površina) - 1 oglasni pano pri železniški postaji (enostranska površina) - 2 oglasna panoja na križišču v Sodincih (enostranska površina) 2. Občina Ormož zagotavlja dodatnih 10 plakatnih mest na kandelabrskih obešankah na Ptujski in Ljutomerski cesti v Ormožu in 5 plakatnih mest na kandelabrskih obešankah v naselju Cvetkovci, Ivanjkovci in Središče ob Dravi, ki so organizatorjem volilne kampanje na razpolago proti plačilu stroškov postavitve in odstranitve po ceniku upravljavca reklamnih tabel 3. Plakatiranje zunaj navedenih plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oz. upravljavca reklamnih tabel, stavb, drugih objektov ali zemljišč. 4. Vsakemu organizatorju volilne kampanje je na vsaki brezplačni oglasni površini zagotovljen 50 x 70 cm oglasne površine. 5. Organizatorji volilne kampanje morajo zahtevo za plakatiranje poslati na Občino Ormož, Ptujska cesta 6, Ormož, najkasneje do 15. 9. 2006. Oglasne površine na posameznem plakatnem mestu iz 1. točke teh pogojev bodo organizatorjem volilne kampanje dodeljene na podlagi žreba, ki bo dne 18. 9. 2006 ob 10. uri v sejni sobi Občine Ormož. Ormož, dne 21. 8. 2006 Vili Trofenik, župan Prireditvenih Torek, 22. avgust 20.00 Maribor, SNG, otvoritveni koncert Darje Švajger, v Kazinski dvorani v okviru glasbenega poletja v Mariboru 2006 Sreda, 23. avgust 9.00 10.00 15.00 18.00 20.00 22.00 do 12.00 Ormož, v prostorih Mladinskega centra, ustvarjalne delavnice, izdelovanje nakita iz fimo mase, z vami bo ustvarjala Katarina Majdic do 18.00 Ptuj, CID, Mladinski projektni zbor II, traja vse do 25. avgusta Maribor, dvorana SGBŠ, glasbena terapija s Špelo Knoll, v okviru glasbenega poletja Maribor 2006 Ptuj, v Termah, prijateljska vaterpolo tekma med reprezentanco Slovenije in Črne gore Maribor, Židovski trg v Sinagogi, koncert vokalistke Eve Hren in kitarista Marka Mozetiča Maribor, Židovski trg v Sinagogi, jazz club Satchmo Četrtek, 24. avgust 20.00 Maribor, Židovski trg v Sinagogi, koncert ansambla za staro glasbo Cortesia KOLOSEJ Maribor Torek, 22. avgust, ob 17.00, 19.20 in 21.40 Greva narazen. Ob 21.30 Trikrat pokopani Melquiades Estrada. Ob 15.20 in 21.20 Tristan in Izolda. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.45 Garfield 2 (s podnapisi). Ob 15.40, 16.30, 17.40, 18.20, 19.40 in 20.10 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell. Ob 16.40, 19.00 in 21.15 Sreča pa taka. Ob 15.30, 16.20, 18.40, 19.30 in 21.50 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 16.55, 19.15 in 21.35 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 18.10 Da Vincijeva šifra. Sreda, 23. avgust, ob 17.00, 19.20 in 21.40 Greva narazen. Ob 21.30 Trikrat pokopani Melquiades Estrada. Ob 15:20 in 21.20 Tristan in Izolda. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.45 Garfield 2 (s podnapisi9. Ob 15.40, 16.00, 17.40, 19.40 in 21.00 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell. Ob 16.40, 19.00 in 21.15 Sreča pa taka. Ob 15.30, 16.20, 18.40, 19.30 in 21.50 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 16.55, 19.15 in 21.35 Hitri in drzni: Tokio Drift. Ob 18.10 Da Vincijeva šifra. Ob 18.00 Avtomobili. BOXMARK LEATHER đ.o.o., KIDRIČEVO Mednarodno podjetje za proizvodnjo sedežnih garnitur za avtomobUsko industrijo razpisuje prosto delovno mesto: DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž (več izvajalcev) Pogoji: / - možnost dela v več izmenah / ' ' ŠIVILJA (več izvajalcev) Pogoji: - izkušnje na podobnih delih - možnost dela v dveh izmenah / Zagotovljen avtobusni prevoz iz smeri: Ptuj, Ormož, Videm, Zavrč, Malmle in Maribor - Z izbrano kandidatko/kandidatom bomo sklenili delovno . razmerje za določen čas. Prosimo, da ponudbe oddate osebno na naslov Boxmark leather d.o.o., Industrijsko naselje 10, 2325 Kidričevo.^ Maročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. v Štajerski TEDNIK Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAKOÙL.,CAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naroČila: Podpis: RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. DIJAK -INJA. ŠTUDENT -KA kvalitetna poklicna, zaščitna oblačila, obutev, rokavice,... za praktično delo v šoli ® po dostopnlii cenali Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniâka c. 13, Ptuj Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO PRODAM vino, kvalitetno, belo, po 200 SIT/l in kvinton po 100 SIT/l za količine nad 20 l. Tel. 041 853 236. PRODAM telico brejo 8 mesecev. Tel. 041 288 071. TROSILNIK hlevskega gnoja in teličko ali bikca simentalca starega od 10 do 30 dni kupim. Tel. 041 588 741._ PRODAM mešano belo vino, 600 l. Tel. 787 74 83 ali 041 568 508. TRAKTOR fend 311 SLA turbo matik 4x4 100 KM, traktor internaci-ona Case 4x4 73 KM, prednja hidravlika in kardan, ugodno prodam. Tel. 041 331 931. KORUZNI ADAPTER Oruš šestvrstni zapiralni in koruzni adapter Oruš pet vrstni s horizontalno sečko ugodno prodam. Tel. 041 331 931. NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodam 600 SIT, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, telefon 792 35 71. PRODAM odojke težke od 20 do 30 kg. Tel. 02 758 09 81._ KOMBAJN CLAAS dominator 98 SL maksi 3,9 m adapter z vozičkom prodam. Tel. 041 331 931. MOTORNA VOZILA PRODAM renault clio, letnik 94, bele barve - zelo ugodno. Tel. 040 842 421. DOM - STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje na Ptuju, Rimska pl. 12, dam v najem. Tel. 041 705 096. V NAJEM oddam garsonjero na Ptuj, opremljeno. Tel 041 633 798. ali 777 74 81, zvečer._ PRODAM enosobno stanovanje v pritličju, Kraigherjeva ulica. Tel. 051 601 610 NEPREMIČNINE KUPIM stanovanje do 60 m2 na Ptuju ali v okolici. Tel. 031 812 674. PRODAM garažo ali dam v najem na Rimski ploščadi. Tel. 041 968 489. KUPIM garsonjero ali enosobno stanovanje na Ptuju. Možna tudi menjava za garsonjero v centru Maribora. Tel. 031 331 618. Ti si spomin, katerega ne moremo izbrisati, ti si spomin, katerega ne moreva preboleti, ti si plamen, katerega ne moreva ugasniti, ti si tista, najina punčka, katere ne bova mogla nikoli pozabiti. Z nasmehom se je poslovila najina hčerkica Melany Klinc Nikoli te ne bova pozabila! Tvoja mamica in ati ODDAMO PISARNE NA PTUJU na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkirišči na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore različnih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02 780 00 20. RAZNO t POP 7 TOP \m \ 1. TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre 2. Ans. OBJEM - Preljubo dekle 3. Ans. DORI - Naša dumuvina 4. Ans. ZARJA-Zakonski špelir 5. Ans. JERNEJA KOLARJA - Kožehači 6. Ans. PODKRAJSKI FANTJE - Golfiva dušca 7. VITEZI POLK IN VALČKOV - Viteški pozdrav 1. MONIKA PUČEU-Fešta 2. DOMEN KUMER - Banana 3. TURBO ANGELS - Jaz sem za 4. BIČ BOYS - Povej mi že 5. MANCAŠPIK-Marinero 6. SERGEJA - Danes je nov dan 7. TINA G - Fiesta G Sopek poskočnih pop 7 top Ime In priimek: , lël. Številka: _ , Glasujem za:, . Naslov: Gbuovnlce po^Jlte na dopisnicah na naslov: MEG A MARKETING d.o.o..p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagralenec: Štefka Repič HvaletIncI 23 2255 Vltomarcl PRODAM psičke nemške ovčarje, stare 7 tednov. Tel. 051 216 147. RADIOlllTEDNIK Mali oglasi 02/7493410 Ko je listje zašelestelo in ro 'žice ovenele, zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela. ZAHVALA ob boleči izgubi drage hčerkice, vnukice, nečakinje ter sestrične Melany Klinc SPUHLJA 112 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, Jožici Zupanič za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu podjetju za pogrebne storitve ter sodelavcem Morsa. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mamica, ati, babi, dedi ter Anja s Simonom www.radio-tednik.si Sobetinci • Pomerili so se orači Podravja Brazde so rezali kot puter Na strniščni njivi pri farmi goveda v Sobetincih se je v petek, 18. avgusta, zbralo 28 najboljših oračev Podravja, ki so se pomerili na 47. regijskem tekmovanju v kategorijah desni krajnik in obračalni plug. Najbolje uvrščeni so si zagotovili sodelovanje na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Lokvah pri Črnomlju. Čeprav je na regijskem tekmovanju oračev, ki so ga pričeli leta 1956 na Ptuju, včasih sodelovalo tudi po 100 tekmovalcev in čeprav so po besedah predsednika organizacijskega odbora dr. Staneta Klemenčiča iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor zaradi vse manjše podpore kmetijskega ministrstva včasih v dilemi, ali tekmovanje sploh nadaljevati, so v sodelovanju z občino Markovci, Kmetijsko-gozdarskim zavodom Maribor in enoto Ptuj, strojnega krožka Posestnik ter PC Kmetijstvo Perutnine Ptuj uspešno izvedli tudi letošnje 47. regijsko Foto: M. Ozmec Predsednik organizacijskega odbora dr. Stane Klemenčič: »Tekmovanje ima zadostno strokovno podporo, to ga še ohranja.« tekmovanje traktoristov. Ob lovskem domu v Sobetincih so se poleg organizatorjev in 28 prijavljenih tekmovalcev, zbrali tudi predstavniki Kmetijskih šol in strojnih krožkov ter nekateri župani z območja Podravja. V imenu domačinov jim je zaželel dobrodošlico župan občine Markovci Franc Kekec, zaplesala je skupina markov-skih korantov, s pesmijo pa se je pridružila skupina ljudskih pevcev iz Bukovcev. Po slovesnem dvigu zastave so domačini pripravili demonstracijski prikaz oranja s konjsko vprego, za plug pa so poprijeli tudi nekateri župani podravskih občin: Franc Kekec, občina Markovci, Radoslav Simonič, občina Hajdina, Alojz Kaučič, občina Juršinci, Franc Puk-šič, občina Destrnik, Friderik Bračič, občina Videm, Anton Butolen, občina Žetale, Villi Ducman, občina Starše, ter podžupan občine Duplek. Člani strojnega krožka Posestnik iz Ptuja so pripravili zanimivo strokovno predstavitev novih orodij in tehnoloških dosežkov za obdelavo tal, ki so ga člani društva Starodob-nik iz Lenarta popestrili še s prikazom starejših traktorjev, nato pa se je na bližnji strniščni njivi Kmetijstva Perutnine Ptuj pričelo zares. Že pri odpiranju prvih Foto: M. Ozmec V oranju s konjsko vprego se je prvi dokazal župan domače občine Markovci Franc Kekec. brazd se je pokazalo, da so nekateri v oranju zares pravi mojstri, saj je šlo pri obračanju zemlje za centimetre. Zanimivo je, da je bila med tekmovalci razmeroma velika starostna razlika, saj je bil najstarejši 64-letni Ciril Meško iz Lahon-cev, najmlajši pa 15-letni Filip Erhatič iz Osluševcev. Dr. Stane Klemenčič je pojasnil, da pri tekmovanju v oranju ocenjujejo kar devet elementov, posameznik pa lahko doseže maksimalno 240 točk. V kategoriji desni krajnik je v konkurenci posameznikov zbral največ, kar 232,8 točk, Vlado Divjak iz Strojnega krožka Orač, drugo mesto si je prioral Janko Zemljič iz SK Lenart z 219,9 točkami, tretji pa je bil Branko Pungartnik iz SK Orač z 201,9 točkami. V ekipni konkurenci kategorije desni krajnik je tako slavila ekipa SK Orač (Vlado Divjak in Alojz Meglič), druga je bila ekipa SK Lenart (Bojan Elbl in Janko Zemljič), tretja pa ekipa PTKŠ Ptuj (Tomaž Strmšek in Filip Erhatič). V kategoriji "obračalni plug" pa se je v konkurenci posameznikov najbolje izkazal Primož Medved iz SK Dravsko polje 2 s 184 točka- Foto: M. Ozmec Pri oranju je šlo za centimetre, saj so tekmovalci svoje brazde sproti preverjali - z metrom. Napoved vremena za Slovenijo Foto: M. Ozmec Najboljši orac regijskega tekmovanja Vlado Divjak si je zagotovil udeležbo na državnem prvenstvu. mi; s prav tolikimi točkami si je drugo mesto prioral Denis Beranič iz SK Dravsko polje, tretji pa je bil Simon Murko iz SK Duplek, ki je zbral 179 točk. V ekipni konkurenci pa je v tej disciplini slavila ekipa SK Duplek (Ivan in Simon Murko), druga je bila ekipa SK Posestnik Ptuj (Stanislav Štebih in Robert Mohorič), tretja pa ekipa SK Dravsko polje (Matej Medved in Denis Beranič). Prvo- in drugouvr-ščeni v posamezni kategoriji so s to uvrstitvijo izpolnili pogoje za nastop na državnem prvenstvu v oranju, ki bo 8. in 9. septembra v Lokvah pri Črnomlju. V okviru regijskega tekmovanja oračev Podravja je istega dne v dvorani občine Markovci potekala tudi okrogla miza o kmetovanju na območjih Natura 2000, zato so organizatorji prepričani, da ima prireditev zadostno strokovno podporo, kajti po besedah dr. Staneta Klemenčiča bo temeljna obdelava tal, katere osnovno opravilo je oranje, glede na naše vremenske pogoje in talne razmere kljub vse hitrejšemu širjenju alternativnih oblik obdelave še dolgo ena od najpomembnejših opravil v tehnologiji pridelovanja poljščin in krmnih rastlin pri nas. M. Ozmec Kakor Jernej (24.) in zadnji srpan vremeni, ^^^ se vsa jesen držL Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v hribovitem svetu bodo nastale krajevne plohe, tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 26 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno in povečini suho. V četrtek čez dan nas bo od zahoda doseglo poslabšanje s padavinami. Osebna kronika Rodile so: Marjeta Jasenc, Do-rnava 85/a - Tjašo; Maruška Drofenik, Koretno 16/c, Šmarje pri Jelšah - Iris; Janja Meznarič, Stojnci 66, Markovci pri Ptuju - Zana; Brigita Bedrač, Apače 147, Lovrenc na Dravskem polju - Lauro; Darja Pajtler, Miklavž pri Ormožu 36 - Jana Klavdija Pfeifer, Hrastovec 134, Zavrč - Neli; Andreja Križan, Irje 12, Rogaška Slatina - Tjašo, Mateja Vidmajer, Zabovci 76, Markovci - Jureta; Martina Krabonja, Podgorci 10 - Tajo; Petra Ornik, Podova 58/a, Rače - Lano; Monika Novak, Drakovci 1/a, Mala Nedelja - Aleksa;Lidija Ribič, Ul. 25. maja 12, Ptuj - Luka; Tanja Duh Simončič, Prešernova 35/a, Ptuj - Laro. Poroke - Ptuj: Miran Purg in Metka Skaza, Ulica 25. maja 14, Ptuj; Ludvik Kajzer, Frossviva-gen 69, Hallstahammer, in Marija Voda, Podvinci 137/aj Aljoša Komprej, Skorno pri Šoštanju 20, in Brigita Petrovič, Nova vas pri Ptuju 45/a, Ptuj; Borut Novak, Zasavci 10, in Katja Kr-njak, Zasavci 5. Umrli so: Vekoslav Fric, Dežno pri Podlehniku 1/f, rojen 1946 - umrl 8. avgusta 2006; Janez Janžekovič, Zamušani 21/b, rojen 1946 - umrl 10. avgusta 2006; Franc Kukovec, Prvenci 18, rojen 1950 - umrl9. avgusta 2006; Štefan Ferčec, Cesta na Hajdino 23, Njiverce, rojen 1929 - umrl 13. avgusta 2006; Alojz Kukovec, Bukovci 97, rojen 1930 - umrl 8. avgusta 2006; Janez Spindler, Mestni Vrh 96, rojen 1937 - umrl 11. avgusta 2006; Milan Zitnik, Dornavska c. 10, Ptuj, rojen 1931 - umrl 10. avgusta 2006; Frančiška Feko-nja, Reševa ulica 24, Ptuj, rojena 1912 - umrla 14. avgusta 2006; Katarina Kovač, Rimska ploščad 15, Ptuj, rojena 1915 - umrla 15. avgusta 2006. Foto: M. Ozmec Najmlajši in najstarejši orač, 15-letni Filip Erhatič in 64-letni Ciril Meško. Crna kronika Otrok umrl ukleščen v avtomobilu Na lokalni cesti Markovci-Sobetinci, izven naselja Bukovci, se je 13. avgusta ob 23.20 zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. 35-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po lokalni cesti od Markovcev proti naselju Sobetinci pri Ptuju. Pri naselju Bukovci je v blagem levem ovinku zapeljal preko bankine v gozd med drevje, kjer je z vozilom trčil v drevo, zaradi česar ga je zavrtelo, za tem pa je trčil še v drugo drevo. Otrok, star štiri leta in pol, ki je sedel na zadnjem sedežu, je ostal v vozilu ukleščen in je tam poškodbam podlegel. Ogenj uničil poslopje Minuli ponedeljek okrog 23. ure je zagorelo na gospodarskem poslopju družine Franca Žnidariča v Si-tarovcih 8. Požar, ki je uničil ostrešje gospodarskega poslopja v velikosti 200 kvadratnih metrov, so pogasili gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Precetinci, Ljutomer, Mala Nedelja in Radoslavci. Po nestrokovni oceni je škoda ocenjena na 6 milijonov tolarjev, pristojne službe so po ogledu ugotovile, da je požar povzročil kratek stik na vodniku, ki je bil izpeljan iz avtomatike solarnega boj-lerja na obtočno črpalko solarnega sistema. Ob pomoči sosedov, ki so na kraj dogodka prišli pred gasilci, so uspeli iz gospodarskega poslopja rešiti sedem telet ter po tri telice in prašiče, zaradi močno razširjenega ognja pa niso uspeli na varno spraviti okrog 500 kilogramov krmil, 75 kilogramov vitaminskih dodatkov za živino, zimskih pnevmatik, molznega stroja in številnih otroških oblačil ter igrač, zgorela pa sta celotni solarni sistem s kolektorji in bojlerjem ter satelitska antena. MS