34. štev.
II. leto.
Jcsctti^Ha 5ttaža.
Priloga „Gorenjcu" štev. 30 z dne 28. julija 1906.
Nova železnica skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. oaije
Od Bohinjske Bele je vredno stopiti do le malo obiskovane podzemeljske jame pod ■Babjim zobom, še zanimivejše pa so ture v nedogledne gozdove na Jelovici na jugu in na Pokluki na severu. Tukaj se začenja tudi •ozko in globoko v visoke planote zajedena dolina, ki se izdatno razširi šele v Bohinju, kateremu je edini dohod. Tudi železnica drži na nje dnu. Gorskemu usadu Plešastega vrha se je morala izogniti s 1295 m dolgim predorom. Izvrtali so ga ne le od obeh koncev, ampak tudi na dveh krajih od okrajne ceste •začenši, prodirali so torej na šestih mestih •obenem. Dolina se vedno bolj zožuje in zdi se slednjič nemogoče, izpeljati progo le ob Savi naprej. Gotovo se je videlo ravno tako tudi Turkom leta 1673. nemožno, mahniti skozi to divjo sotesko proti Bohinju, ker so se baje na tem mestu obrnili — tukaj stoji namreč naselbina Obrne — kakor je razvidno iz turškega nasipa na skali ob steni v soteski. Svet nad progo pred ožino je na mnogih krajih podprt z visokim zidovjem iz betona, v "tesneh samih pa je odstreljene dokaj žive skale, da se je napravilo tiru prostora. Tu-patam stoji ogromno zidovje pod njim prav v vodi. Za sotesko drži 60 m dolg železen most črez Savo do postojanke v Štengah, ki 'bo služila poslej največ prometu z lesovjem, katerega nabirajo tukaj po vzpenjačah iz visoko ležečih gozdov na obeh straneh doline. iKo ni bilo še ceste v Bohinj, je vodila steza nad sotesko strmo gorindol na drugo .stran, tako da se je stopalo kakor po stopnicah; odtod ime.
Sedaj se peljemo po krasni samotni do-llini vedno ob reki, ki so jo tukaj deloma uravnali, črez drugi železni most zopet na levi breg Save, kjer dospemo pri km 23'5 od Jesenic na postajo Nomen. Kolodvor stoji sredi precej široke doline v zares idilski legi lUied zelenimi brdi. Na zapadu nas pozdravljajo divji grebeni Podrte gore, češ, še enkrat, »potnik, boš videl krasote planin, predno te ■odnese parni voz prav na jug. Iz Nomna je -najkrajša pot na Koprivnik, nekdanje bivališče pesnika in turista Valentina Vodnika, na •Gorjuše in v gozde in na travnike v visokih planinah, odkoder se nudijo zanimivi pogledi ina gorske vrhove daleč naokrog.
Pri naselbini Lepencah je vsekana progi pot skozi ožino v skalo; po visokem nasipu -v velikem ovinku okrog »Ajdovskega gradca* hiti slednjič vlak črez tretji železni most <50 m) preko Save na kolodvor na Bohinjski Bistrici. Prosto gleda oko v krasni Bohinj in na mogočni kolobar neštetih vrhov!
Kdor je bival dalje časa v tem kraju, je gotovo čutil zdajpazdaj hrepenenje po divnem Bohinjskem jezeru; saj ne more biti drugače.
ako si se le enkrat vtopil v lepote te temotne in resne, skoraj otožne pokrajine, tega samotnega zelenega hribovja in črne površine globoke vode. In milo se stori človeku, ko pomisli, da zgradijo gotovo tukaj v teku malo let razna letovišča in hotele, da pride »kultura«, da zašumi v tej samoti in tišini hrup in završi mestno življenje — — Dalje pHh.
Dopisi.
v Ratečah so tudi slovesno pozdravili prestolonaslednika na kolodvoru. Raz hotel je vihrala cesarska in narodna zastava. Po 11, uri sta dospeli vojaško veteransko društvo in šolska mladina s svojima zastavama. Tudi požarna bramba, odičena z lipovimi listih na čeladah, se je udeležila sprejema. Divno je bilo gledati šolsko mladino, ki je nosila male trobojnice. V sredini med dečki in deklicami je pa nosil deček štiri metri dolgi belo-modro-rdeči prapor. Deklice višjih oddelkov so bile opravljene v rateški narodni noši z nekakimi avbami tjihel imenovanimi — na glavi. Za društvi se je zbrala množica le-toviščarjev in Ratečanov. Zastopan je bil tudi občinski odbor in gozdarstvo. Poslednje je prikorakalo pod vodstvom učiteljstva še belopeška šolska mladina. Iz Belepeči ni prišla niti požarna bramba niti drugo ljudstvo. Edino gospod župan z gospo soprogo je stal na peionu. Ko je vlak pridirjal, je belopeška mladina zakričala svoj Hoch, nakar so zaorila krepka slovenska prsa svoj «Živio» tako. da ni bilo slišati več nemških klicev. Otroci so vihteli trobojnice, šopke, klobuke, šolska in veteranska zastava sta pozdravljali. Zivio-klicev ni hotelo ponehati in šele, ko je vlak vlak bil že daleč, so potihnili. Tu je videl prestolonaslednik gotovo prvikrat našo tro-bojnico, tu je slišal tudi prvikrat naš Zivio, ki ga je spremljal nadalje po potovanju tja do sinje Adrije. Belopečani, posebno pa požarna bramba s svojim načelnikom so pa pa pokazali, kako so udani habsburški hiši. «Heil!» Seve, Slovenec je zvest državljan — to je že neštetokrat pokazal v bojih, kjer je kri v potokih tekla — a v zahvalo dobiva dannadan bridke udarce.	Letoviščar.
Dovje. Naše občinske volitve se še vedno niso vršile in se še sedaj ne ve, kdaj se sploh bodo. Vidi se, kako ljub je našemu županu županski stolec, da deluje na vse dopuščene in nedopuščene načine, da zavlačuje izvršitev volitev ter si tako podaljša njegovo poslovno dobo. Gotovo si je sam v svesti, da ga bodo volilci prezirali pri prihodnjih volitvah in mu tako dali nezaupnico za njegovo netaktno postopanje. — Ima pa naš župan pri tem zavlačevanju volitev neki popolnoma prozoren namen. Nek odličen, njemu nasprotni volilec je bolan; župan si pač misli <naj se pripeti tu kaka katostrofa, potem imam še upanje, da ostanem i nadalje na vrhuncu in se mi ne izpodnese županski stol, na katerim se tako imenitno počutim*. Dal Bog, da bi se
te županove nade ne vresničile!! Sploh pa tudi to ne bi oviralo njegov padec, ker ljudstvo ima še v dobrem spominu njegovo postopanje kot župan.
Mojstrana. Znanemu tukajšnjemu vele-nemškemu kričaču se baje ni jdč žalega storilo, za njegov čin, ko je na Dovjem pobil okna.
^ Jfovičar.
t Karel fijiokmann. Na Bledu, kjer se je zdravil pri Rikliju, je umrl dne 24. t. m. Karel Luckmann,* ravnatelj kranjske obrtne družbe na Jesenicah, po daljši, mučni bolezni v 65. letu svoje starosti. Truplo so v četrtek prepeljali v Ljubljano in ondi pokopali. Luckmann je bil eden glavnih stebrov nemštva na Kranjskem, bil je pa tudi dober Kranjec ter gotovo najbolj umni industrijalec na Kranjskem.
Nemške aspiracije na novi železnici »Slovenski Narod* piše: Nemci se silno vesele nove železnice; prepričani so, da se z njo okrepi nemški element v Trstu in da bodo kmalu ob njej nemški podjetniki začeli zidati stavbišča, ki jim bodo nesla najlepše dobičke, in tako odjedali Slovencem kruh. Vse to se bo zgodilo, ako Slovenci ne bodemo pazljivi vsak trenutek. Dolžnost liaših ljudi je torej, da napno vse sile, da se nam ne vgnezJijo Nemci v naše lepe pokrajine, ker potem jih ne bo mogoče več odpraviti. Zato naj nihče ne proda nobenega sveta Nemcu. Slovenski podjetniki naj pa porabijo ugodno priliko in začno zidati hotele in druge potrebne stavbe, ki se jim bodo gotovo dobro rentirale, kajti naval tujcev bo od leta do leta večji. Sramotno bi bilo, če bi si dali iztrgati iz rok najlepše kraje naše domovine in gledali na to, kako si prešerni tujec pomaga na naši zemlji. Pokažimo mu, da na svoji grudi hočemo biti gospodarji le mi sami, popolnoma neodvisni, pred vsem pa v gospodarskem oziru!
Družba sv. Cirila in Metoda v Lj ubijam Vam ponavljaje priporoča cikorijo, ki jo v novo zalagata njej v prid brata Perdana. Slovenske gospodinje! Pridno sezite po tej cikoriji in prepričate se takoj, da vredno stoji na strani Perdanovim vžigalicam, ki so menda prodrle do slednje slovenske koče. — Kakor so vžigalice družbi v velik prospeh, tako jej bo z Vašo pomočjo tudi kava donašala stalnih dobičkov. — Osoda naše družbe je torej bolj ali manj v Vaših rokah.	Vodstvo.
Umivanje masti poleti. V vročem letnem času vzdržuje se mnogo ljudi od uživanja masti, da bi' se izognili težavam pri prebav-Ijanju.
Zaraditega je poletje najpripravnejši čas, da rabimo v kuhinji Uno rastlinsko mast, kakor je n. pr. jedilna mast »Geres«, ker je laglje prebavljiva kakor vsaka živalska mast.
Le-ta se napravlja v posebnem zavodu v Ustju ob Labi iz kokosovih orehov ter nudi edino ip sama vsako poroštvo za popolno čistost in lahko prebavljivost


Skrb vuk* c**V>-dlaje je pMvtCta« druliniki blafinjil
Kathretnerjeva Knetppova sladna kava
Kathr*in«rj«vem načina )«f« proizvajanja okusna, tdnrfm v pTMpth in poceni, ima torej neprtcMi> Ittv« prednosti za ytake fospodinjetv»l
NsunaJto pri nakupovanj« Ime Kathreiner in zahte-v^lt It Itvim« lavoj« z vartt kt lapalk Kneipp.
n
Slav. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v svoji hiši v Kranju, Savsko predmestje štev. 37

(tri banje in eno pršHO kopelj). ki bo od danes naprej odprta si. občinstvu vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. 141—3
Mrzla kopelj 40 vin,, gorka (30—350) 80 vin., gorka pršna kopelj 1 K za osebo.
Priporoča se Matija Ažman mizarski mojster v Kranju.
L
kJ
liir Svoji k svojim!
zavarovalna zadruga v Zagrebu, stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, sprejema vsake vrste savarovanja proti ognju po zelo nizkih cenah in z gotovim jamstvom.
Jamčevna glavnica 500.000 K.
Temeljna glavnica 200.000 g.
Dolžnost je pač vsakega Slovana, da se zavaruje pri domačem zavodu že za to, da ne gre denar v tujino.
Vsa zavarovanja sprejema ter daje pojasnila naš zastopnik	135—3
Pavel Bizjak
posestnik v Kranjn štev. 102.
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
▼ katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
Sing^er Co., akc. druž. za šivalne stroje
33-22	Kranj, glavni trg 192.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalfe pred šivalnimi stroji, Ici jih ponujajo drugi trgovci pod imenom izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki »izvirni Singerjevi stroji« kvefjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti d' poslati posamnih delov.	.
G. Tdnnies
69-6
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v I^jubljani priporoča kot posebnost žag^e in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
71- 39
« Si val ni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoSa svoje najbolj priznane
šivHine stroje in kolesa
Imeniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
A
^e^diln/
D"KI Kapljic vlhoiat« SlOTropIeoaufelnGias IJU6UANA UtBACH
Špital&he ulice 7.Spitd!gas<>i>7 Cena K i 1(0 Preis'
Najbolje za zoba
Doliivase v leloriil g. I Savnika y Kranlu
m
Nalcenejša in najhitrelša vožnla	le s parniki
jSevemouemškegfa liloyda'
iz Bremena v Jfew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Eronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosee. — Prekomorska voinja traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za. vse proge ameriških železnic dobite
T l^ubljani edino le pri
EDVARD TAVCAR-ju T KolodTorsUh nllcah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Fri starem TiAlerja>.
Odhod iz I^jubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajofia pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez Galdestoa. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.	186—38