INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE knmi] r Q J letnik XX. št. 6 junij 2014 V soboto, 17. maja 2014, so v dobrepoljskem vrtcu praznovali 20. obletnico ustanovitve. Ravnatelj Ivan Grandovec je ob tej priložnosti takole zapisal v glasilu vrtca: »To pomembno obletnico smo v tem letu obeležili na različne načine. Vzgojiteljice so skupaj z otroki vrtca v znamenju števila dvajset pripravljale najrazličnejše dobrodelne akcije. Praznovanje povezuje različne poglede, ideje in dejavnosti. Vsem, ki ste prispevali kamenčke v mozaik našega praznovanja, se zahvaljujem. Vesel sem lepega sodelovanja med zaposlenimi v vrtcu in šoli.« Foto: Jernej Stare Planinci pa so v soboto, 31. maja 2014, pripravili 44. PLANINSKI TABOR MDO Planinskih društev Ljubljane, ki je bil združen s 25-letnico PD Dobrepolje. Na prireditvi je nastopil tudi otroški pevski zbor Osnovne šole Dobrepolje. Foto: Franci Novak Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 8. 2014 simobil.si Vabljeni na novo prodajno mesto Si.mobil Grosuplje v Mercator centru. Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 31. 7. 2014, bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme. Si.mobil Grosuplje Brvace 1a, 1290 Grosuplje m: 040 97 97 88 Delovnik: pon.-sob.: 8.00-20.00, nedelja: 8.00-12.00 Pooblaščeno prodajno mesto Foto utrinek iz Dobrepolja (junij 2014) Piše: župan Janez Pavlin Drage občanke, ■ ■ i "v ■ cenjeni občani. Praznovali smo dan državnosti in 90. obletnico Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje na osrednji prireditvi v Hočevju, kjer smo dali v uporabo novo pridobitev, gasilsko vozilo. Skoraj stoletje trajajoča zgodba o razvoju prostovoljnega gasilstva v Hočevju ni toliko zgodba o naraščanju števila gasilcev, pridobivanju nove gasilske opreme ter gradnji novega objekta, ampak je najprej zgodba o izjemni nesebičnosti pri pomoči sočloveku. Še enkrat iskrene čestitke PGD Hočevje ob tem jubileju in iskrena HVALA vsem (članom PGD in ostalim vaščanom Hočevja) za organizacijo osrednje občinske prireditve. Ta članek pišem v času po proslavi ob dnevu državnosti, zato bom nekaj besed namenil temu zgodovinskemu dogodku. Slovenska država je še vedno mlada, 23 let ima. Spomin na tiste dni osamosvojitve se že nekoliko odmika in zastira. Pred 23. leti je bil velik dan za Slovenijo. Slovenski narod se je odločil, da bo svoboden, samozavesten, uspešen v družini evropskih narodov. Ko zaslišimo besedo domovina, nam ni in ne sme biti vseeno. Z domovino so povezane velike reči, pojmi in vrednote, kot so ljubezen, pripadnost, zvestoba, žrtvovanje, ponos ... Domovine si ne moremo izbirati, je del nas, nas spremlja od rojstva do smrti, preprosto nam je vsajena v srce. Ko po 23-tih letih pogledam nazaj, me prevzame občutek žalosti, sem žalosten vsak dan bolj in zastavljajo se mi številna vprašanja. Kje je tista enotnost, tisti pogum, tista želja za skupen cilj, kje je tisto spoštovanje, ki smo ga gojili drug do drugega v odločilnih in dramatičnih trenutkih naše zgodovine? Kje so tisti sijoči žarki upanja v očeh vseh nas, ki smo verjeli v boljšo prihodnost, ki nas čaka? Izgubili smo se v birokratski državi, v poplavi številnih neusklajenih zakonov, ki zavirajo razvoj. V hitenju ter nerazumevanju evropskih direktiv in predpisov smo uničili skoraj vse, kar je bilo dobro in urejeno. Nastalo je kaotično stanje na vseh področjih, od šolstva, zdravstva, sodstva in tako naprej (ne bi našteval, ker me srce zelo zaboli ob tem). Vse preveč je negativizma, ki smo ga vsak dan deležni več in z vseh strani. Preveč je podtikanj, preveč nepreverjenih dejstev, vse preveč anonimk in kazenskih ovadb na anonimke, ukvarjamo se torej sami s seboj, z nepomembnimi rečmi, milijoni in milijarde pa letijo mimo nas, ustanavljajo se mnoge agencije, od katerih ni učinka. K temu pa pripomorejo še dejanske krizne razmere in čas negativizma, ko iščemo samo napake (ne iščemo samo dlake v jajcu, ampak kar cel »pelc montl«). Demokracija ne pomeni samo tega, da lahko vse narediš in vsakemu vse rečeš. Je tudi odgovornost za tisto, kar narediš, za kar si postavljen in kar izrečeš, vendar se slednjega nočemo zavedati. Nespoštova-nje, nestrokovnost in neodgovornost so nas pripeljali do kritične točke, ko smo ogrozili svojo samostojnost. Prišli smo do točke preloma, ko se moramo vprašati, kako naprej, kako uglasiti in strniti vrste, da bomo ta voz, ki je globoko zabredel, začeli potiskati samo v eno smer, da vrnemo Sloveniji vrednote, dušo, nasmeh . V kolikor se bomo vsi, prav vsi, v naši prelepi državi potrudili, da bomo sledili zastavljenim ciljem, ter si prizadevali za polno življenje, za urejeno družbo, pošteno prihodnost, predvsem pa enotno nastopili pri najpomembnejših strateških vprašanjih razvoja naša države (ki jih ni malo), potem je pred nami lepa prihodnost. Anton Martin Slomšek je zapisal (še kako aktualno tudi danes): »Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega njenega prebivalca.« Na občini izvajamo proračun in se borimo z birokratskimi ovirami. Še vedno čakamo na odločitev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo glede 21. člena Zakona o financiranju občin (sredstva za sofinanciranje investicij), kdaj se bo možno prijaviti za sofinanciranje investicij v lokal- no javno infrastrukturo (kanalizacija Ponikve) in koliko odstotkov primerne porabe bo sofinancirane. Glede na trenutne kaotične razmere v državi sem mnenja, da bo letos težko kaj izpeljati. Dokler ne dobimo odobritve s strani ministrstva, ne moremo nadaljevati z izgradnjo podtlačne kanalizacije (ostalo je še 20 %). Na zadnji seji občinskega sveta je bila sprejeta cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki je osnova za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Vsi boste dobili pisna navodila, kako se priključiti na to omrežje. Na Upravni enoti Grosuplje smo imeli sestanek o komasaciji Podgora. Komasacija je pravnomočna. Da bo popolnoma zaključena, je treba izdelati še potrebne datoteke in grafične prikaze za Geodetsko upravo, da bo lahko novo razdelitev zemljišč vpisala v zemljiško knjigo. S pripravljavcem teh manjkajočih podatkov so težave, čeprav je bilo že vse dogovorjeno, a ostala je le obljuba. Z upravno enoto intenzivno rešujemo nastalo situacijo in upam, da jo bomo v najkrajšem možnem času pripeljali do konca. V četrtek, 12. junija, je bila valeta tako v Strugah in na Vidmu. Bil sem pozitivno presenečen nad dosežki letošnje generacije. Občina Dobrepolje je z velikim zadovoljstvom podelila nagrade učencem, in sicer: - za odličen uspeh v vseh devetih letih šolanja (knjižna nagrada in vrednosti bon za 85 EUR) - za povprečno oceno vsaj 4,5 v devetem razredu (knjižna nagrada in vrednostni bon za 30 EUR) - za odlične dosežke v atletiki (knjižna nagrada in vrednostni bon za 30 EUR) Prišel čas zasluženih počitnic in dopustov. Učenci in dijaki so že z vso radoživostjo zajadrali v čas brezskrbnih počitnic, za nekatere študente pa je ostalo nekaj obveznosti. Vzemimo si čas za oddih, da popolnoma izklopimo vsakdanje skrbi in si naberemo nove pozitivne energije za prihodnost. To lahko naredimo vsaj za kratek čas. Počutje bo boljše, delovna vnema pa veliko večja. Želim Vam, da boste čas dopustov koristno izrabili. ♦ KAZALO Praznovanje 20-letnice vrtca..................................................................................................................................8 44. tabor ljubljanskih planincev na Kamen vrhu........................................................................17 Jernejevanje na Cesti pri vaškem domu................................................................................................18 PREDVOLILNA PRILOGA........................................................................................................................19 Ponovno o »reviziji« vzdrževanja občinskih cest Tatjana Dečman-Žagar Pri kontroli vzdrževanja občinskih cest gre za večletno rutino. Praviloma se med deli in po končanju del opravi pregled izvedenih del na terenu. Plačana so dela na tistih cestah, ki so bila tudi dejansko opravljena. Za ponavljanje dejstev o naslovni temi pri odgovorih piscu iz preteklih glasil se bralcem opravičujem. 1. Da, izračun pisca članka je napačen. Kontrolni izračun za dela, opravljena v aprilu 2012, ni pokazal računskih napak in, ne, kontrolni izračun piscu ni na voljo, saj je ta interno delovno gradivo, ki ni informacija javnega značaja. Ker pisec razpolaga z vsemi podatki, bi bilo korektno, da tisto, kar napiše, temelji na točnih izračunih in preverljivih dejstvih. 2. Cesta, ki jo je pisec priobčil na fotografiji, ni bila predmet obračuna za april 2012. V gradbenem dnevniku, ki je delovno gradivo, se navajajo skrajšana (poenostavljena) poimenovanja, ki lahko zajemajo odseke različnih cest na določenem območju. Dovolila si bom podatke o vzdrževanju ceste, v dnevniku navedene kot Bruhanja vas, interpretirati v stilu pisca. V letu 2012 so bili profilirani (gramozira-ni) poškodovani odseki cest Podp. kape- lica - 065052, Podgorica (HŠ16-065050). Zadnjo urejamo vsako leto. V gradbenih dnevnikih niso navedene, kar pisec v dokumentaciji lahko preveri. Torej lahko zaključimo, da so bila vzdrževalna dela na njih opravljena zastonj. Krasno. Vzdrževani sta bili dve cesti, plačana samo ena in davkoplačevalci smo prihranili. Ta trditev je podobno kot piščeva o cesti na fotografiji - konstrukt. Resnica je ta, da je preddelavec v gradbeni dnevnik vzdrževanje odsekov na več različnih cestah navedel kot Bruhanja vas. 3. Lokalna cesta (LC) s št. ods. 065091 Pri cerkvi Struge-Rapljevo. Po uradni evidenci baze cestnih podatkov je dolžina makadamskega odseka te ceste 631 m, po evidenci izvajalca pa 650 m in v tej dolžini je bila obračunana. Dvomim, da so gramozirali 19 m asfaltnega vozišča te ceste, prej gre za neusklajene evidence in pri piscu za oksimoron, s katerim povečuje dramatičnost zgodbe. 4. Na LC s št. ods. 065101 Pri cerkvi-Mala gora imamo vse od leta 2011 probleme z gozdno proizvodnjo, ki jo v spomladanskih mesecih izvaja koncesionar Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (no, ni edini krivec). V letu 2012 je, za razliko od prejšnjega leta, celo pridobil dovoljenje za izvajanje del ob LC. Izvajalcu vzdr- ževanja cest je bilo odrejeno, da najprej profilira odsek ceste, ob (na) katerem se dela gozdne proizvodnje ne izvajajo, na ostanku ceste pa naj zakrpa le udarne jame. Ko je koncesionar Sklada z deli zaključil, je »na grobo« cesto popravil. Občani, ki se vsakodnevno vozijo po njej, so nas opozorili, da je bila cesta tako med deli kot po njih neustrezno vzdrževana. Zaradi tega se je ponovno profiliral odsek ceste, na katerem je potekala gozdna proizvodnja. Navedeno je preverljivo z dokumentacijo, ki bo na voljo organom, s katerimi pisec grozi v članku. Večkrat sem bila priča diskreditacij g. Palčarja tako župana, nekdanjih in sedanjih uradnikov občinske uprave, nekdanjega predsednika nadzornega odbora kot tudi projektantov in predsednika natečajne komisije, zato članek izpod njegovega peresa tak, kot je, poln insinuacij, ni nič novega. Žal moram priznati, da ne premorem tako vseobsegajočega strokovnega znanja, da bi lahko s tako vehemenco sodila o delu vseh na povprek. Zapisano ne bo doseglo namena, pisec bo še naprej krotovičil podatke (resnico), s katerimi bo dokazoval nesposobnost in skorumpiranost svojih namišljenih sovražnikov, zato s tem odgovorom javno korespondenco z njim zaključujem. ♦ Skrajni čas za sanacijo žledoloma! Hitro se približuje 30. junij, ko preteče podaljšani rok za sanacijo v žledolomu poškodovanih iglavcev. Na Zavodu za gozdove Slovenije, Območni enote Kočevje ocenjujemo, da bo ob trenutnem tempu izvajanja del do tega roka sanirana le približno polovica vseh poškodovanih gozdov. Neizvedena dela lahko povzročijo izbruh težav s podlubniki. ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Kočevje Žled v februarju 2014 je na področju, ki ga pokriva ZGS OE Kočevje, poškodoval skoraj 400.000 m3 lesa. Večino predstavljajo listavci, največ jih je bilo poškodovanih v zahodnem delu območja od Osilnice do Podplanine, Drage in Loškega Potoka ter na severu v okolici Velikih Lašč in nad Vidmom v Dobrepolju. Vendar pa več kot tretjino poškodovanega lesa predstavljajo iglavci, predvsem smreka in bor. Huje so bili poškodovani smrekovi odraščajoči se- stoji v razvojni fazi drogovnjaka, predvsem v državnih gozdovih na Kočevskem polju ter v Goteniški dolini. Poleg žleda pa so letos sestoje jelke prizadeli še jelovi podlub-niki, delno zaradi manjših poškodb po žledu, predvsem pa zaradi lanskoletne hude suše. Ti sestoji, če v kratkem ne bo prišlo do ustrezne sanacije, predstavljajo veliko nevarnost za prenamnožitev podlubnikov, tako smrekovih kot jelovih. Za najbolj poškodovana območja v zasebnih gozdovih je bilo izdanih 14 generalnih odločb brez navedbe količine lesa in 301 individualnih odločb v skupni količini skoraj 50.000 m3. Za državne gozdove je bilo izdanih 622 sanitarnih C odločb za sa- nacijo žledoloma in lubadark v skupni količini skoraj 100.000 m3, od tega kar 80 % predstavljajo iglavci. Zaradi težav z velikimi količinami poškodovanega lesa, s pomanjkanjem ustreznih izvajalcev in z zastoji na trgu z lesom so zasebni lastniki in izvajalci del v državnih gozdovih zaprosili za podaljšanje roka za izvedbo sanacije. Odločbe smo podaljšali do konca meseca junija oziroma v legah nad 800 m nadmorske višine celo do konca meseca julija. Za neizvedene poseke dreves, napadenih s podlubniki, smo izdali sklepe o izvršbi z dodatnim rokom. K sreči je hladno in deževno vreme konec maja in v začetku junija upočasnilo razvoj podlubnikov. Ulov smrekovih pod-lubnikov na kontrolnih pasteh je bil skromen, še posebej malega smrekovega luba-darja. Predvidevamo slabši razvoj zavrtanih podlubnikov in njihovo ponovno rojenje v začetku julija, v višjih legah še nekoliko kasneje. To je tudi skrajni čas za izvedbo sanacije. ZGS OE Kočevje izvaja in pripravlja ukrepe za zmanjšanje sekundarne škode po žledu zaradi namnožitve podlubnikov. Najpomembnejši ukrep je čim hitrejša sanacija poškodovanih sestojev, vključno z izvozom okroglega lesa iz gozda. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev gozdne higiene, pri čemer se iz gozda pospravijo ali na pravilen način v kupe zložijo ostanki polomljenih vrhačev iglavcev. Nujno je tudi izvajanje prepreče-valno-zatiralnih ukrepov na začasnih skladiščih ob kamionskih cestah v gozdovih: lupljenje okroglega lesa, požig okuženega lubja in tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje podlubnikov. Za čim učinkovitejšo sanacijo gozdov smo na ZGS OE Kočevje organizirali tudi dve delavnici iz varnega dela v poškodovanih sestojih, ki se ju je udeležilo kar 80 lastnikov gozdov. ♦ Vseslovenska humanitarna akcija 'Pojimo jih na morje 2014" Rdeči križ Slovenije letos že sedmo leto zapored organizira vseslovensko humanitarno akcijo "Peljimo jih na morje!", namenjeno zbiranju prostovoljnih finančnih prispevkov za brezplačno letovanje otrok in starostnikov iz socialno ogroženih sredin. Otroci in starostniki, ki jim s pomočjo humanitarne akcije omogočimo tedensko brezplačno letovanje na morje, prihajajo iz celotne Slovenije. Rdeči križ Slovenije vključuje v brezplačna letovanja otroke in starostnike iz socialno ogroženih sredin na osnovi sodelovanja s 56 območnimi združenji Rdečega križa, le-ta pa se povezujejo s svojimi lokalnimi centri za socialno delo, socialnimi službami na šolah in z drugimi strokovnimi službami, ki delujejo na lokalni ravni, ter seveda s svojimi prostovoljci, ki so vpeti v prostovoljno delo po krajevnih organizacijah Rdečega križa. Na ta način območna združenja Rdečega križa zagotovijo, da letujejo otroci in starostniki, ki so najbolj potrebni vključitve v brezplačen program letovanja. Cilj vseslovenske akcije "Peljimo jih na morje 2013" je zbrati sredstva in na morje odpeljati vsaj 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkih sredin. Z izvedenimi akcijami v letih 2008-2013 je Rdeči križ Slovenije s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb odpeljal na morje, v MZL RKS Debeli rtič in v MPD Frankopan v Punatu na Krku, 2315 otrok in 821 starejših. O poteku akcije bomo obveščali tudi prek spletne strani www.rks.si/morje ter Facebook strani www.facebook.com/RdecikrizSlovenije. Vabljeni k všečkanju! K akciji lahko posamezniki in podjetja prispevajo: • z nakazilom na TRR Rdečega križa Slovenije preko plačilnega naloga ali spletnega nakazila na: SI56 03100 - 1234567891, s sklicem SI00 - 937030; • s SMS z besedo MORJE5 na 1919, s katerim prispevate 5 EUR; • s prostovoljnimi prispevki na poslovalnicah NLB. Hvala za vašo podporo! Akcijo z omogočanjem zbiranja SMS donacij podpirajo Telekom, Si.mobil, Tušmobil, Izimobil, Debitel in T-2. Znova je akcijo podprla tudi Nova Ljubljanska banka, saj nam omogoča, da na vseh poslovalnicah NLB zbiramo prispevke, hkrati pa je otroke obdarila tudi s simpatičnimi praktičnimi darili. Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za Ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2014. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predmet razpisa: je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Cilj ukrepa: Spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo in izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev; Povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetij; Prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Pogoji za sodelovanje: Vlagatelji so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma, ki dopolnijo 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič prevzamejo kmetijo. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKO. http://www.arsktrp.gov.si/si/o_agenciji/ javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_ pi1%5bshow_single%5d=1098 2. Javno povabilo k sodelovanju v naboru inovacij za celovito slovensko predstavitev izumov, invencij in inovacij v okviru 9. Slovenskega foruma inovacij. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma - SPIRIT Slovenija. ^^^^ RC Kočevje Ribnica d.o.o. Predmet povabila: SPIRIT Slovenija, javna agencija je začela z zbiranjem prijav inovacij za predstavitev na 9. Slovenskem forumu inovacij, ki se bo odvijal 12. in 13. novembra 2014 v Ljubljani. Vse prijavljene inovacije bomo na kratko predstavili v nacionalnem Katalogu slovenskih inovacij 2014 in na spletu, najboljšim pa ponujamo tudi možnost brezplačne predstavitve s plakatom in svojo inovacijo na posebej opremljenem razstavnem prostoru. Rok: Spletne prijave sprejemamo do prejema prvih 200 prijav oziroma najkasneje do 18. 9. 2014. http://www.spiritslovenia.si/razpisi/2014-05-21-Javno-povabilo-k-sodelovanju-v-naboru-inovacij-za-celovito-slovensko-predstavitev-izumov-inven-cij-in-inovacij-v-okviru-9-Slovenskega-foruma 3. 2. javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa "Mentorstvo za mlade". Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet povabila: je sofinanciranje upravičenih stroškov izvajanja mentorstva. Upravičeni stroški so vezani na stroške mentorja, ki izvajajo mentorstvo za mlade iz ciljne skupine, ki jih delodajalec zaposli s pomočjo subvencije za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 12 mesecev. Ciljne skupine so: zaposleni pri izbranih delodajalcih, ki bodo izvedli program mentorstva in iskalci zaposlitve do 30 let. Rok: do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 9. 2014. http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/ razpis/n/2-javno-povabilo-za-zbiranje-ponudb-v-okviru-programa-mentorstvo-za-mlade-176-jp/ 4. Javni razpis za zbiranje prijav za kandidaturo za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2014. Razpisnik: Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja RS za poslovno odličnost. Predmet razpisa: Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje spodbuja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, učinkovitega in celovitega doseganja poslovne odličnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja večjo moč pri njihovi konkurenčnosti doma in v svetu. Rok: 22. 9. 2014, do 16. ure. http://www.mirs.gov.si/si/novinarsko_sredisce/ novica/article/1383/5824/2f8904374f24a95b 3abeb2f69a6987d0/ 5. Javni razpis št. 1/2014 za podelitev Znakov kakovosti v graditeljstvu 2014. Razpisnik: Gradbeni inštitut ZRMK. Predmet razpisa: Ocenjevanje izdelkov in storitev s področja graditeljstva. Dobitniki ZKG bodo imeli priložnost promovirati pridobljeno priznanje v okviru sejmov ali drugih javnih in strokovnih prireditvah. Rok: do 28. 11. 2014. http://www.gi-zrmk.si/GC/dejavnostRazpis.aspx 6. Razpis kreditov za nova delovna mesta in obratna sredstva (Mikrokrediti) za leto 2014. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: so krediti za samozaposlitev podjetnikov začetnikov in fizičnih oseb z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so realizirali samozaposlitev od 1. 1. 2013 dalje in v letu 2013 niso koristili mikrokredita RC ter krediti delodajalcem (do 50 zaposlenih) za nova delovna mesta realizirana od 1. 1. 2014 dalje ter krediti za obratna sredstva kreditojemalcem, ki so iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2014 prejeli kredit za nakup opreme ali ekološkega tovornega vozila. Prosilec lahko zaprosi za kredit za samozaposlitev le enkrat. Razpisana sredstva zagotavljajo ZRSZ in občine. Rok: do 31. 12. 2014. Razpisna dokumentacija: Vlogo za kredit in garancijo lahko prosilec prejme v Razvojnem centru Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Kočevje, kontaktna oseba Tomaž Lovšin, Tel: (01) 895-06-10. ♦ Rezultati referenduma o arhivih po voliščih IME VOLIŠČA SKUPAJ VOLIVCEV SKUPAJ GLASOVALO ODDANE GLAS. NEVELJAVNE GLAS. SKUPAJ VELJAVNIH ZA PROTI Jakličev dom Dobrepolje, Videm 34 842 152 152 1 151 29 122 Gasilski dom Zdenska vas, Zdenska vas 59 197 57 57 0 57 9 48 Gasilski dom Hočevje, Hočevje 19 137 19 19 3 16 5 11 Gasilski dom Zagorica, Zagorica 36a 166 49 49 0 49 4 45 Vaški prostor Predstruge, Predstruge 60 452 90 90 0 90 9 81 Gasilski dom Kompolje, Kompolje 60 381 89 89 0 89 15 74 Osnovna šola Ponikve, Ponikve 38 303 69 69 0 69 9 60 DVZ Ponikve, Ponikve 76 72 19 19 0 19 6 13 OŠ Struge, Lipa 16 455 97 97 3 94 14 80 Rezultati volitev v evropski parlament 2014 Volilna enota: 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD ♦ Volilni okraj: 3 GROSUPLJE Vpisanih v vol. imenik: 30.958 Oddanih glasovnic: 8.340 Glas. volivcev po imeniku: 8.340 Vpisanih v vol. imenik: 30.958 Neveljavnih glasovnic: 257 (3,08 %) Glas. volivcev sl potrdili: 0 Vpis. v seznam invalidov: 0 SKUPAJ VELJAVNIH: 8.083 Glas. po sez. vol. invalidov: 0 SKUPAJ VOLIVCEV: 30.958 SKUPAJ GLASOVALO: 8.340 (26,94 %) 1 KACIN - KONKRETNO 231 2,86 % 1 JELKO KACIN 184 2 POLONA SAGADIN 2 3 DORIJAN MARSIC 2 4 FAILA PASIC BISIC 5 5 ANDREJ LAVTAR 0 6 TATJANA GREIF 1 7 JURE PUCKO 2 8 SARA KARBA 1 2 DRŽAVLJANSKA LISTA IN ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV 60 0,74 ZA EVROPO 1 SENKO PLICANIC 29 2 POLONCA KOMAR 1 3 MARKO PAVLISIC 5 4 VESNA ALABER 4 5 MILAN DUBRAVAC 7 6 EMINA HADZIC 2 7 MONIKA BRACIKA 0 8 MIHA ISTENIC 2 3 KOALICIJA ZDRUŽENA LEVICA (DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD, INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI 306 3,79 % SOCIALIZEM - IDS IN STRANKA ZA EKOSOCIALIZEM IN TRAJNOSTI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS 1 VIOLETA TOMIC 170 2 DUSAN PLUT 28 3 LUKA MESEC 8 4 JASMINKA DEDIC 0 5 JANEZ POZAR 1 6 LARA JANKOVIC 16 7 BRANIMIR STRUKELJ 11 8 PETRA REZAR 5 4 SLOVENSKA NACIONALNA STTRANKA - SNS 212 2,62 % 1 ZMAGO JELINCIC PLEMENITI 170 2 SERGEJ CAS 0 3 HELENA RUPAR 1 4 ALENKA JELENOVIC 1 5 JOS ZALOKAR 2 6 KATARINA LANGUS SELIGO 1 7 JELENA MILJKOVIC 0 8 FOLKO PUCONJA 1 5 VERJAMEM! LISTA DR. IGORJA ŠOLTESA 598 7,40 % 1 IGOR SOLTES 422 2 KATARINA KOSAK 9 3 BOSTJAN HORVAT 1 4 MOJCA BLAS 3 5 IZTOK PRISLAN 4 6 MONJA REZONJA 2 7 GREGOR VELICKOV 3 8 DIANA TERNAV 1 6 NSi IN SLS 1.785 22,08 % 1 LOJZE PETERLE 871 2 ALES HOJS 36 2 MONIKA KIRBIS ROJS 11 4 NEZA PAVLIC 6 5 VIDA CADONIC SPELIC 28 6 JAKOB PRESECNIK 14 7 LJUDMILA NOVAK 169 8 FRANC BOGOVIC 155 7 SOCIALNI DEMOKRATI IN STRANKA EVROPSKIH SOCIALISTOV 453 5,60 % 1 IGOR LUKSIC 87 2 TANJA FAJON 197 3 MOJCA KLEVA KEKUS 42 4 ANTON BEBLER 18 5 MARINKA VOVK 3 6 MATEVZ FRANGEZ 3 7 LJUBICA JELUSIC 15 8 PATRICK VLACIC 10 8 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA -SDS 2.943 36,41 % 1 MILAN ZVER 1.653 2 ROMANA TOMC 266 3 PATRICIJA SULIN 11 4 ANZELOGAR 35 5 DAMIJAN TERPIN 19 6 CARMEN MERCNIK 6 7 VLASTA KRMELJ 11 8 ANDREJ SIRCELJ 72 9 SLOVENSKI NAROD 16 0,20 % 1 BOGOMIL KNAVS 7 2 JANICA MILLONIG 0 3 DUSAN EGIDIJ KUBOT TOTISLO 2 4 IVICA KRAJNC 1 5 MIHA MAJC 0 6 SIMONA DREV 2 10 PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE 168 2,08 % 1 ROLANDO BENJAMIN VAZ FERREIRA 103 11 SOLIDARNOST 113 1,40 % 1 DUSAN KEBER 55 2 MARJUTKA HAFNER 6 3 DAMJAN MANDELC 5 4 NATASA OSOLNIK 5 5 TJASA UCAKAR 3 6 JOZE PIRJEVEC 3 7 MANCA URSIC ROSAS 1 8 LENART ZAJC 3 12 ZELENI SLOVENJE 54 0,67 % 1 VLADO CUS 5 2 BARBARA CENCIC KRAJNC 5 3 MARTIN GORJANC 1 4 NIVES GRLJ 4 5 MARKO MITJA FEGUS 4 6 TAMARA GALUN 4 7 FRANC BRANKO VIVOD 0 8 ANDREJA GALINEC 6 13 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 399 4,94 % 1 IVO VAJGL 273 2 MARIJA PUKL 22 3 IZIDOR SALOBIR 1 4 INGEBORG IVANEK 0 5 BOJAN BRATINA 4 6 JANA JENKO 7 7 ANTON DRAGAN 3 8 MARJANA KOTNIK POROPAT 0 14 SANJSKA SLUŽBA 304 3,76 % 1 UROS URSIC 60 2 DAVID BRESKVAR 26 3 BARBARA LOZAR 48 4 BOSTJAN NOVAK 15 5 KSENIJA KORENJAK KRAMAR 14 6 ANDREJA KORADE 6 7 MARKO KORENJAK 20 15 POZITIVNA SLOVENIJA 381 4,71 % 1 JOZE MENCINGER 304 2 MELITA ZUPEVC 5 3 VALERIJA MEDIC 4 4 JERKO CEHOVIN 0 5 MIRJAM BON KLANJSCEK 1 6 MARJAN SEDMAK 0 7 BRITTA BILAC 5 8 PETER VILFAN 7 16 ZARES 60 0,74 % 1 DARJA RADIC 32 2 ANDREJ RUS 3 3 IVANA GORNIK 0 4 VITO ROZEJ 2 5 SIMONA POTOCNIK 1 6 MATIC SMREKAR 0 7 CVETKA RIBARIC LASNIK 1 8 PAVEL GANTAR 5 Praznovanje 20-letnice vrtca V tem šolskem letu smo se v našem vrtcu v okviru akcije Dobro delo dobro dene z različnimi dobrimi deli in pozornostmi spominjali dvajsetletnice našega vrtca. Oktobra 1993 je grosupeljski vrtec na PŠ Kompolje ustanovil dislocirano enoto Ciciban z enim oddelkom. Z ustanovitvijo občine Dobrepolje 1995 je ta oddelek prišel v sklop JVIZ OŠ Dobrepolje. V letu 1998 je bil zgrajen prizidek pri šoli, kjer so bile v pritličju narejene tudi štiri igralnice vrtca Ringaraja. Vse do preloma tisočletja je bila ena igralnica prazna. Po letu 2001 se je vključenost v vrtec hitro povečevala. V letu 2006 je bila narejena idejna zasnova dozidave vrtca s tremi oddelki. Do realizacije ni prišlo. V zadnjih letih gostuje vrtec v štirih učilnicah, učenci pa imajo pouk v Jakličevem domu in pogosto tudi v avli. Ivan Grandovec, ravnatelj, foto: Jernej Stare Kljub pomanjkanju prostora sodelujemo v našem vrtcu v raznih projektih zavoda za šolstvo. Od leta 2009, ko je vrtec dobil pomočnico ravnatelja Cvetko Košir, izvajamo v nekaterih oddelkih tudi program Korak za korakom. Že od samega začetka uvajata naši vzgojiteljici Marija Žnidaršič in Darja Erčulj v vrtec dejavnosti, ki so povezane z bogatim ljudskim izročilom. To delo je naredilo korenine v vseh oddelkih in je preraslo v sodelovanje vrtca z raznimi društvi ter ustanovami v naši občini. Starši, babice in dedki dajete s svojim vključevanjem v naše vzgojno-izobraževalno delo poseben pečat. To odprtost vrtca vsrkavajo naši malčki, ki znajo kljub prostorski stiski sodelovati s šolarji, s katerimi se vseskozi srečujejo na hodnikih in ob raznih srečanjih, ko jim učenci predstavljajo svoje dosežke. Ganljivo je bilo srečanje otrok vrtca ter učencev osmega in devetega razreda, ki so iz rok najmlajših prejeli priponko Srečkota, s katero so se najmlajši zahvalili učencem za njihovo prijaznost ob srečevanjih ter jim zaželeli vse dobro v nadaljnjem življenju. Vzorno je tudi sodelovanje učencev Glasbene šole Grosuplje z našim vrtcem. Ob koncu bi se rad zahvalil županu, svetnikom in vsem, ki nam pomagate, da v okviru predšolske vzgoje nudimo otrokom varno bivanje in vodimo njihov razvoj v dobre, samostojne ter odgovorne državljane. Po vključitvi kompoljskega oddelka vrtca v naš zavod so minila tri leta, da je bil zgrajen vrtec na Vidmu. Prepričan sem, da vsi želimo, da bi bil prej kot v treh letih zgrajen novi vrtec, kjer bi tudi naši otroci imeli v predšolskem obdobju podobne materialne pogoje kot mnogi njihovi sovrstniki v naši državi. ♦ Zahvala našim prijateljem iz različnih društev in institucij Marija Žnidaršič, organizacijski vodja vrtca Ob praznovanju 20-letnice vrtca v Dobre-polju se delavci vrtca posebej zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili praznovanja. Zahvala staršem, ki ste prišli s svojimi otroki na praznovanje, ter posebna zahvala vsem prijateljem različnih društev in institucij. Posebna zahvala Društvu podeželskih žena Dobrepolje - Struge, ki so vsem obiskovalcem ponudile različne vrste kruha z namazi in pecivo. Z društvom vseskozi sodelujemo in članice so vedno pripravljene sodelovati in pomagati na različne načine - hvala vam! Zahvaljujemo se Čebelarskemu društvu Dobrepolje za vse medene zajtrke, ki jih pripravijo vsako leto. Zahvala za vse medenjake in ostalo ponudbo na stojnici ob našem praznovanju. Zahvala Turističnemu društvu Do- brepolje za predstavitev različnih poti, zgibank in za povabilo na Dobrepoljsko vandranje. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Grosuplje za skrb za zobno preventivo, saj nas medicinska sestra obišče večkrat letno in s svojo pripravljenostjo skrbi za pravilno umivanje zob. Hvala za predstavitev na stojnici. S krajevno knjižnico smo prijatelji in se medsebojno obiskujemo, povezujemo, si izmenjujemo izkušnje, predvsem pa skrbimo za branje najmlajših in njihovih družin. Hvala za vse prijetne urice, za delavnice in vašo predstavitev ob 20-letni-ci. Futsal klub Dobrepolje skrbi za gibalno dejavnost otrok in zahvaljujemo se jim, da so se predstavili na stojnici. Starejši in otroci se morajo povezovati in mi se tega zavedamo, zato sodelujemo tudi z domom sv. Terezije, ko obiskujemo oskrbovance enkrat mesečno. Ob našem praznovanju so se nam pridružili, zato najlepša hvala za sodelovanje. Na praznovanju 20- letnice so se predstavile tudi plesalke skupine Zumba, ki prihajajo iz našega vrtca. Zahvala in čestitke našim dolgoletnim prijateljem - Glasbeni šoli Grosuplje, enota Dobrepolje, ki letos praznuje 40 let delovanja. Z njimi sodelujemo vseh dvajset let. Prirejajo nam koncerte, predstavljajo različne inštrumente in se z nami družijo. Naši otroci postanejo učenci glasbene šole in se tako vračajo v vrtec. Naj omenim še različna gasilska društva (posebej PGD Zdenska vas, Zagorica, Videm), ki z nami sodelujejo vsako leto, vendar se nam zaradi slabega vremena niso pridružili pri praznovanju. Zahvaljujemo se jim za vso pomoč in njihovo pripravljenost sodelovati. Tudi člani ZŠAM so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč; zlasti na pohodih, in prav lepa hvala tudi njim. ♦ Obisk vrtčevskih otrok na žagi Pogorelc V skupini Pikapolonice smo imeli tedensko temo spoznavamo les. V okviru teme smo se v petek, 30. 5. 2014, odpeljali na izlet v Podtabor, kjer smo si ogledali žago Pogorelc. Darja Erčulj in Mateja Lohkar Igor, očka našega Jakoba, nam je razkazal celoten potek razreza hloda. Sprehodili smo se po celotnem objektu žage, spoznali stroje, delavce na žagi in prikaz posamezne faze razrezovanja hloda od začetka do končnega izdelka. Otroci so z zanimanjem opazovali delovanje žage, možnost smo imeli videti razkladanje hlodov s tovornjaka. Poskrbeli so za varen ogled celotnega objekta. Pogorelčevi so nam pripravili tudi mizarsko delavnico. Vsak otrok si je sam izdelal iz vnaprej pripravljenih elementov pručko. Po končanem ogledu žage so otroci uživali na igralih, v vožnji s traktorjem in poganjalčkom. Posladkali smo se z dobrotami, katere je pripravila Tina, mamica našega Jakoba. Družini Pogorelc se zahvaljujemo za lepo in poučno dopoldne, brezplačen prevoz otrok iz vrtca do Podtabo-ra in nazaj. Na tem mestu pa bi se skupina Pikapolonice zahvalila tudi Mizarstvu Boštjan Hrovat s.p. iz Bruhanje vasi za celoletno sodelovanje. Boštjan je brezplačno ustregel vsaki naši želji, pripravil nam je elemente za ptičjo hišico, popravil didaktične igrače in nas celo leto zalagal z odpadnim materialom iz lesa, katerega smo uporabili za igro z naravnim materialom. ♦ Potep otrok iz skupine Ježki na Pokljuki V mesecu maju smo se z otroki odpravili na tridnevni tabor na Pokljuko. Vzgojiteljice Tanja Tegel, Sabina Novak in Sonja Levstek Na taborih otroci razvijajo interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega okolja. Seznanjajo se z varnim vedenjem in se učijo živeti in ravnati varno v različnih okoljih: pri igri, športu, družabnih srečanjih, na izletu, pohodih. Pridobi- vajo si nove življenjske izkušnje, ko za nekaj časa odidejo od doma brez staršev. Navajajo se na samostojnost, odgovornost in skrb za osebne stvari in higieno. Sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja, spoznavajo vlogo narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi. Spoznajo oblačila in obutev, primerno za pohodništvo. Vzpostavljajo in uživajo v prijateljskih odnosih z otroki, negujejo, spodbujajo in razvijajo čutno doživljanje z usmerjanjem povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje sebe ter izbranih virov iz okolja. Učijo se orientacije v novih bivalnih prostorih in v naravnem okolju. Na Pokljuki smo se imeli zelo lepo, tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Bila je nepozabna dogodivščina! ♦ Moj pogled na folklorno skupino Klara Sadar Folklorno skupino naše šole obiskujem od 2. razreda dalje. Od samega začetka raziskovanja običajev naše doline, ki jih vedno znova odkrivam na več različnih načinov, me po enem delu te poti vodita mentorici Martina Prhaj in Majda Blatnik. V 2. razredu, ko sem začela obiskovati folkloro, smo imeli le eno skupino, čez čas smo se združili s folklorno skupino naše podružnične šole Ponikve, sedaj pa smo vsi skupaj razdeljeni na starejšo in mlajšo skupino, saj se veliko otrok želi pridružiti folklori, na kar je šola še posebej ponosna. Mlajšo skupino vodita Martina Prhaj in Mateja Hočevar. To skupino obiskujejo učenci od 2. do 4. razreda, starejšo skupino pa sestavljamo učenci od 5. do 9. razreda. Mentorici za vsakega od nas najdeta dobro besedo in vzpodbudno grajo, kar nas izpopolnjuje in vodi do odlič- nih ciljev, ki smo jih že dosegli in jih še lahko bomo. Vse te cilje pa dosegamo s trdim delom na rednih vajah, ki jih imamo v četrtek 7. uro v šolski telovadnici. Včasih vaje tudi odpadejo, zato imamo pred vsakim tekmovanjem en teden intenzivnih vaj, kamor vseh 28 članov z veseljem prihaja. Pomembno je, da se vsak trudi po svojih najboljših močeh, saj le tako najdemo skupen ritem in dobro opravimo svoje naloge. Trdo delo je odraz vseh naših dosežkov. Večkrat smo dosegli že priznanje na državni ravni tekmovanja, najbolj pa smo ponosni na gostovanje v Turčiji, kjer smo spoznali različne kulture z različnimi običaji, kar nam je dalo obsežnejši pogled na ljudske plese in običaje. Moj osebni vtis na folkloro se še vedno oblikuje, lahko pa povem, da sem se v teh sedmih letih veliko naučila in spoznala del krasne dediščine, ki so nam jo zapustili naši dedki in babice, pa tudi starejši, ki so svoj običajen dan spremenili v kulturno dediščino. Zelo sem proti spreminjanju običaja z raznimi novitetami. Pomembno se mi zdi, da stvari ohranimo take, kot smo jih prejeli, in jih ne posodabljamo. Zato se tudi imenuje kulturna dediščina. Če bi to spreminjali, se ne bi več imenovala dediščina, ampak bi postala del vsakdanjika. Mislim, da našima mentoricama to uspeva, saj se trudita, da je čim več stvari prikazanih tako, kot so jih prikazovali pred nami. Skupino rada obiskujem in se v njej tudi dobro počutim. Upam, da bo po tej dejavnosti še naprej toliko povpraševanja kot sedaj. Še potem, ko se bo zamenjalo več generacij, da bodo lahko bili tudi naši otroci del zgodovine. Mentoricama pa želim še naprej veliko uspehov pri poučevanju mladih upov za prihodnost. ♦ Katarina Hekič in Eva Žnidaršič, nagrajenki vseslovenskega literarnega natečaja Moja rodna domovina Ema Sevšek Na VSESLOVENSKI literarni natečaj MOJA RODNA DOMOVINA, ki sta ga že tradicionalno razpisala OŠ Vič Ljubljana in Območno združenje vojne za Slovenijo mesta Ljubljane, se je po uri uvodne motivacije dolgega branja odlomkov o domoljubju znanih slovenskih pisateljev prostovoljno odzvalo več de-vetošolcev in skoraj vsi sedmošolci. Razveselili smo se sporočila, da sta kar dve nagrajenki z naše šole, in sicer Katarina Hekič in Eva Žnidaršič, obe učenki 9. b razreda. Namen tega že tradicionalnega literarnega natečaja je vzbujati in ohranjati narodno zavest pri osnovnošolcih. V svojih razmišljanjih, črticah, anekdotah, pesmih so slovenski učenci od 6. do 9. razreda na sebi lasten način in prostovoljno izkazali spoštovanje do prostora, v katerem smo se rodili, v katerem živimo, in ponos na ta prostor, predvsem pa je letošnji literarni natečaj temeljil na spoštovanju do maternega jezika. Zaključna prireditev je bila letos 18. 6. v Ljubljani za vse slovenske nagrajence. Popeljali so se z ladjico po Ljubljanici, na osrednji slovesnosti so učenci prebirali odlomke iz svojih besedil, priznanja pa jim je podelil predsednik Slovenije Borut Pahor. Dan, ki se ga bodo nagrajenci, njihovi starši in mentorji še dolgo spominjali. ♦ Poti življenja Eva Žnidaršič (JVIZ OŠ DOBREPOLJE) Od nekdaj sem se počutil, kot da nikomur ne pripadam. Moje življenje je bilo povsem boleče, povprečno: nerazumevajoči starši, nesposobni učitelji ter kot ljubek dodatek cel kup sošolcev in sošolk, ki komaj čakajo, da te lahko mučijo, tepejo, žalijo, se ti smejo, kot da jim je to dano za njihovo življenjsko poslanstvo. Ko sem prvič slišal za besedno zvezo pripadnost domovini, sem ostrmel. Kaj tudi to obstaja? Moja družina je ne ravno domovinsko obarvana, če vam malo polepšam položaj. Gre za to, da imata moja starša neko zmedeno zamisel, da jima država dolguje vse spoštovanje za njuno delo. Zato sem bil že vzgojen v duhu nespoštovanja domovine. Vsak teden smo namesto obiskov starih staršev ali sprehodov v naravo odšli na proteste za večje pravice svobodnih umetnikov. Tako kot moja starša nista sodila v državo, jaz nisem v to družino. Ne moram reči, da nisem bil ljubljen, a ko sem poslušal ostale govoriti o družini in domu, so imeli nekakšen lesk v očeh. Težko ga opišem. Težko povem, kaj pomeni. Vem pa, da ga jaz nisem imel. Do tistega četrtka zvečer. Čakal sem, da se je kazalec premaknil na mesto, kamor je spadal, saj to pomeni, da je moj dan končan ter lahko zaplavam v deželo, kjer sem jaz lahko tisto, kar želim biti. Ko sem si že rutinsko umival zobe in obla- čil pižamo, je nekdo potrkal na vrata. Prva misel - vlomilci. Z vodno pištolo v roki sem začudeno gledal, kako sta v sobo vstopila mama in oče. Takoj sem vedel, da si bom ta večer zapomnil še dolgo potem, ko ga bo že zdavnaj konec. »Ker nama ta stvar preveč teži dušo in nama zaustavlja umetniški proces, se nama zdi prav, da izveš, da si posvojen. Z očetom nisva mogla imeti otrok, zato sva se odločila za posvojitev. Vedno sva te imela rada, kot svojega ...« Nisem mogel več. Poslušati. Se pretvarjati, da me njun egoizem ne boli v dno duše. Da sta to povedala samo zato, da se onadva ne bi slabo počutila. Kaj pa jaz? Kdaj bom pa prišel na vrsto jaz? Vedno je bil pomemben samo njun umetniški proces. Nikoli v mojem otroštvu nista dajala prednosti meni. Nikoli. Pograbil sem kolo in se odpeljal. Najprej sem mislil, da se peljem neznano kam, nato pa sem prepoznal ozko makadamsko pot, ki je vodila do prečudovitega slapa. Tukaj sem se lahko drl od bolečine, žalosti, jeze in vsega tistega, kar se more vsak naučiti potlačiti vase. Odkar pomnim, ni bilo tukaj nobenega sprehajalca ali tekača. Nikogar, ki bi mi kalil mir. Lahko sem stresel vsa svoja čustva iz sebe in se vsaj malo osvobodil bremena ... Doma me je na postelji čakalo pismo ter ogromno denarja. V pismu je bila povedana vsa zgodba: »Z očetom predvidevava, da bi rad spo- znal svoje biološke starše. Na agenciji so nama dali naslov ter imeni in priimka staršev, po katerih si podedoval gene. Te informacije so stare že devetnajst let, saj sva jih dobila takoj ob posvojitvi. Zraven sva ti priložila nekaj denarja, ki ga hraniva že nekaj časa. Porabi ga varno. Glede šolanja ne skrbi. Z ravnateljico smo se dogovorili za možnost odložitve študija. Odločitev je tvoja.« Vse, česar jima do sedaj nisem mogel povedati, sem stlačil v pismo ter ga dal na kuhinjsko mizo. Vzel sem nekaj najnujnejših stvari, denar, pismo, ki sta ga napisala starša, ter odšel. In tako se je moje potovanje začelo. V Slovenijo. Takoj ko se je knjižnica odprla, sem se pozanimal, kje je ta država ter kako je najlažje in najhitreje priti tja. Peljal sem se z različnimi letalskimi družbami, kar nekajkrat presedal ter predvsem ugotovil prednosti in slabosti letalskega prometa. Po dveh dnevih slabe hrane in slabega spanca sem pristal v Sloveniji. Med prestopanjem iz enega v drugo letalo sem našel knjigarno. V njej sem kupil nekaj knjig o Sloveniji. Če v knjigah ne pretiravajo, je to dežela na obrobju Alp in Jadranskega morja, na vratih sosede Italije, z mogočno nemško tradicijo na severu, s klicem slovanskega juga in vzhoda; tam se na stežaj odpira proti širni Panonski kotlini in vztrajno premaguje prve obronke Dinarskega gorovja. Dežela na prehodu, na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Je razburljivo drugačna, a tako preprosto domača. Množica zanimivih posebnosti daje slovenski pokrajini značilen pečat. Ravno to, kar potrebujem. Ko sem izstopil iz letala, se je nekaj v meni premaknilo. Nekaj, kar sem iskal celo življenje. Nekam spadam. Ne moram vam povedati zanesljivo, a mislim, da sem imel tisti pogled ves čas v očeh. Tisti pogled, ki sem ga najbolj zazidaval. Takoj sem vedel, da sem našel dom. Nisem šel takoj iskat svojih bioloških staršev, saj je ta neverjeten občutek pripadnosti ter prijaznosti ljudi preveč lep, da bi ga pokvaril, če bi bil razočaran nad starši. Odpravil sem se na morje, v gore, nižine in obiskal še veliko drugih stvari, ki jih je ponujala ta neokrnjena narava. Ter jezik, ki ga popolnoma nič nisem razumel, vendar je bila pokrajina brez njega nepopolna. In odločil sem se: Ni pomembno, ali bom razočaran nad starši - to ni moj zadnji obisk te države, saj mi je prinesla s svojo lepoto toliko prelepe melodije v srce, kolikor je ni- sem občutil ves čas svojega življenja. Res, vse zgodi z razlogom. Po dvotedenskih izletih sem šel na lov za starši. Iskal sem jih cel dan. Zaman. Tisti naslov ni obstajal več, tisto stavbo so pred leti porušili. V sosednji hiši je živela prijazna starejša ženska. Brez pomisleka je poklicala svojo hčer, da ji je prevajala v angleščino. Povedala mi je, da je že pred leti mlajši par odšel iz tiste stavbe, ker pa je nista ne uporabljala ne obnavljala, se je ob velikem deževju strop porušil. Ker stavba ni bila več primerna za bivanje, tam ni več naslova. A je povedala, kam naj bi se ta mladi par preselil. Ne več tako mlad par je sedel na verandi. Takoj sem vedel. Podedoval sem mamine lase in njen nos ter očetove oči. Trenutek, ki sem ga čakal toliko časa. Ni bilo treba besed. Le smrtna tišina. Po kaj sem sploh prišel? Že starša sta v pismu napisala, da so me dali v posvojitev, ker sta imela pred seboj karieri, ki ju nista hotela končati zaradi mene. Ko sem že mislil oditi, sem zaslišal: »Zelo si zrastel, sine«. Verjetno je bil oče. Padli smo si v objem, ni manjkalo solz ne na eni ne na drugi strani. Po dobrih dveh tednih sem ju poklical. Povedal sem jima tisto, kar mislim, da bi morala vedeti. Da se jima zahvaljujem, ker sta me vzgojila v takega, kot sem, ker sta me pustila na to potovanje, a da moj dom ni v Avstraliji. Sloveniji pripadam, v Slovenijo spadam. Zaposlil se bom v očetovem podjetju ter prenovil zapuščeno hišo, v kateri se je le kratek čas razlegal otroški jok. Da se mislim učiti slovenščine. Ter da obljubim, da ju bom enkrat letno prišel obiskat. Ustvaril sem si družino in mnogi se čudijo mojemu napredku v znanju slovenščine. Kar sem se v letih svojega bivanja na Zemlji naučil, je to, da je domovina ena sama. Ni pomembno, ali se tega zavedaš prej ali pozneje, kot je v mojem primeru -ko se začneš zavedati, to ponosno poveš. Čeprav sem polovico življenja živel v Avstraliji, se imam za Slovenca. In na to sem ponosen! ♦ Mentorica: Ema Sevšek Ujet Katarina Hekič (JVIZ OŠ DOBREPOLJE) Dom in vino se razlijeta v domovino. Vino nas Slovence bogati, nas okrepi in pogumne naredi. Naša domovina - Slovenija, naš ponos, tu vedno bo naš prvotni dom. V domovini ne obstajaš ti, jaz, ampak mi. Služim domovini iz srca resnično, iz duše čiste, iz želje, da dokažem, kdo smo, iz hrepenenja, da nam bo uspelo, čeprav smo tako majhni. Srce, ki daruje vsak utrip za deželo. Pot, ki me obliva, pa ve, da sem le na pol svojih zmožnosti. Misli so v napadu, oči iščejo svoje mesto, pospešujem korak za korakom in iščem svoja obzorja, iščem način, kako bi ubranil svojo deželo. Deželo, ki jo ljubim in bi zanjo ubijal. Saj ona je vse, kar mi je ostalo. Moje življenje je ena dolga, razvlečena pesem, ki ne pride in ne pride do refrena. »Vsakič, ko se mi zazdi težak korak, se spomnim na svojo družino. Družino, ki so mi jo pobili v vojni. Od takrat naprej sovražim vse, tudi tiste, ki me imajo radi. Ko izgubiš družino, izgubiš vse, tla pod nogami ... nebo se zniža do zemlje. Zvezde že zdavnaj ne obstajajo. Majhen si, nemočen, obupan, ujet v najzapletenejšo mrežo in sovražiš vse, vse, ves svet . V zadnjih letih sem izgubljen kot še nikoli, zrušen lebdim tam nekje v svojem svetu. Kričim tako glasno, da se slišim, srca, pa mislim, da nimam več. Nikamor in nikogar več ne vidim. Z rokami tolčem po nevidnem zidu, ki se kar ne zruši in ne zruši. Solza mi je že davno zmanjkalo. Po žilah mi ne teči kri, le ogenj, zmajevski ogenj, s katerim bi lahko požgal ves svet. Sploh ne vem, od česa še živim. Nimam moči, niti atoma moči. Ne premaknem se iz mesta, saj nimam razloga za to. Pred seboj imam svojega najhujšega nasprotnika, ki ga ne uspem premagati ... Sebe. Razmišljam o ničemer, čemim in tega peklenskega, krivičnega, krutega sveta se sploh več ne bojim. Vse so mi vzeli, vse, kar mi je bilo dano, vse, kar sem ljubil, za vse, kar sem delal, za vse, čemur sem se odrekal, sem izgubil. Vem, da me niti višje sile ne razumejo. To, kar sedaj čutim, je tako temno, da ne vidim več nobenih jasnih vrat. Vrat, ki bi mi dale jasnosti, modrosti, razumnosti in vsaj kanček lepega pogleda na to trpljenje. Ovit v trpljenje, ki se ne neha in ne neha. S to jezo, grenkobo se borim v vojni in s samim seboj. Ne potrebujem vojakov, da me ubijejo, saj sem že mrtev. Z mislimi sem pri družini, družini, brez katere ne morem živeti niti trenutka več. Miru, ki ga tako močno potrebujem, v sebi ne najdem.« Od zdaj naprej služim samo še domovini, zvest bom le še svojemu domu, saj sebi že davno nisem. Z največjim užitkom napnem puško, da bi streljal. Pred nami bežijo ljudje. Adrenalin sem imel v krvi, vesel sem, da prihaja zdaj moj čas. Pobijal jih bom, vse do zadnjega, naredil bom točno to, kar so naredili meni. Ze sem imel tresoč, tanek kazalec na petelinu. Imel sem jih na muhi. Počutil sem se mogočno. Na piki sem imel žensko, ki je bosih nog tekla po mokri travi z deklico, ki je imela angelski obraz. Ze sem hotel pritisniti ... A nisem mogel ... Otrdel sem. Zena, ki je bežala pred menoj, me je spominjala na mojo, dekličini skodrani lasje ... take je imela tudi moja hči. Ne morem, ne morem ubiti, pa čeprav želim. Hlepim po krvi, po maščevanju. Takrat začutim močno bolečino. Nekaj toplega se mi razlije po prsih. Zadet sem. Ugotovim, da v vojni, ki jo nosim v srcu, ne bom našel nobenega miru, v ubijanju drugih nobenega zadoščenja, ne sreče, ne zadovoljstva. Le še večjo žalost in bedo ... Sedaj pa sem srečen, čeprav me boli. Ne čutim vročine, temveč me zebe. Bela svetloba me pelje k mojim. Objemam svojo ženo in svojo deklico. Skupaj smo v svojem domu, svoji domovini. Mentorica: Ema Sevšek Olivier Grandovec No, pa smo potolkli rekord. Čeprav je to rečeno v šali, je res, da se ta mesec vračam z eno samo prispelo fotografijo! Seveda sem malce razočaran, vendar ne obupujem in ne bom obupal. Še štiri mesece imate časa, da se pridružite Fotokroniki, še vedno nam lahko pošljete osem fotografij za skromno prijavnino v višini 15 €. Fotokronika je eden redkih natečajev (z izjemo tistih, na katerih lahko sodelujete brezplačno), kjer lahko za tako skromno vsoto pošljete toliko fotografij (skupaj šestnajst za vse, ki ste se prijavili v marcu), medtem ko ostali bolj ali manj prestižni natečaji, ne glede na to, ali razpisujejo de- narno nagrado ali ne, zahtevajo precej višji finančni prispevek za sodelovanje - dvajset, trideset, štirideset ali celo več evrov za znatno manjše število fotografij. Naj vas spomnim, da imate možnost osvojiti nagrade od 50 do 200 € (poleg dveh brezplačnih enoletnih naročnin na revijo National Geographic Slovenija), kar vsekakor ni zanemarljivo. Naredil sem vse, kar je v moji moči, po nasvetu Gregorja Grešaka (člana žirije v kategoriji Utrinki in lepote Dobrepoljske in Struške doline) sem tako pred kratkim ustvaril uradno in stalno Facebook stran, posvečeno Fotokroniki, kamor vsak dan povabim tolikšno število fotografov, kot je le mogoče. Upam, da se bodo nekateri od njih pridružili tekmovanju in ga naredili zanimivejšega za vse nas, saj so med njimi poleg profesionalnih fotografov tudi nadarjeni amaterji. Na strani boste našli tako članke in izbrane fotografije z natečaja kot tudi številne povezave (nasveti za začetnike, uporaba računalniških programov za delo s fotografijami, dokumentarni filmi o fotografiji itd.). Pridružite se nam torej na naslovu: www. facebook.com/fotokronika. V pričakovanju naslednje izdaje Foto-kronike vam predstavljam analizo izbrane fotografije in nov članek. Uživajte v branju in na svidenje. ♦ Kraljevo znamenje - Jernej Stare (Utrinki in lepote Dobrepoljske in Struške doline) "Sakralni objekti in znamenja so nepogrešljiv okras našega podeželja in Dobrepolje ni izjema. Razpelo sredi Zagorice je še posebej mikavno zaradi kozolca, ki je prav tako značilen za te kraje. Skupaj tvorita lepo celoto, njuna medsebojna lega pa fotografu omogoča dobro kompozicijo." (J. Stare) Najprej hvala Jerneju za razlage, ki spremljajo vse njegove fotografije. Zanimiv posnetek nam predstavlja dva pogosta simbola v slovenski pokrajini, h katerima bi prištel še gozd, ki prav tako tvori nepogrešljiv del dediščine te dežele in ki si najbolj zasluži, da ga ohranimo. Izbira črno-bele tehnike je v tem primeru zelo premišljena. Dobro kadriranje, mehka svetloba z nežno meglico še poudarja mistično in duhovno plat tega prizora. Pomen in estetika Olivier Grandovec Poiskati ravnotežje med pomenom in estetiko v fotografiji je - to vam lahko zagotovim - lažje reči kot storiti. A prav to je tisto, kar prinese ogromno kakovost fotografiji. Raje imam sliko, ki poskuša posredovati neko sporočilo, vizijo obdajajočega nas sveta, ali ki predstavlja skladen in originalen umetniški pristop, od slike, ki hoče na nas napraviti vtis tako, da stavi vse na estetiko, ne da bi nas pritegnila k razmisleku. Pojem pomena, ki se nanaša predvsem na reportažno fotografijo, še posebej na tisto, ki prikazuje težke situacije, kot so na primer vojne ali lakote. Nekatere od teh slik dajejo vtis, kot da bi prišle naravnost iz oglaševalske agencije - lahko se ponašajo z brezhibno kompozicijo in s čudovito svetlobo - a zdi se, da popolnost prispeva k izgubi pomena. Takšen vidik sodobne fotografije zmoti moje razumevanje dela - kot jih nekateri pojmujejo - svetovno znanih fotografov. Zdi se, da je vse tu; tako talent kot tudi volja do pričevanja, pa vendar nam nekatere fotografije predstavljajo grozo dogodkov na preblag način (z nekaj pretiravanja bi lahko rekli, da gre za stil poročanja, kakršen je v navadi pri televizijskih hišah CNN ali BBC). In seveda je zame zelo moteče, da je tako preprosto narediti hvalnico iz lepega posnetka, pri tem pa pozabiti na njegov pomen. Živimo v času, kjer sta skoraj večna lepota in volja po popolnosti kraljici. Mediji so nas napolnili s »fast food« slikami, ki so pogosto preveč čiste, ploskovne in brez prave vsebine. Zdi se, da slike iz Afrike, Palestine, Sirije in od drugod ne ganejo nikogar več. Občutek imam, da se zaradi pomanjkanja pomena oddaljujemo od bistva, fotografija pa izgublja velik del svoje informativne moči. Če izpostavim le nekaj imen, pa fotografi, kot so Robert Capa, Eddie Adams, Don McCullin ali James Nachtwey s svojo izrazno močjo resnično vplivajo name. Vsak v svojem slogu znajo združevati pomen in surovo lepoto z natančnostjo in velikim talentom, ki ne potrebuje nikakršne analize ali nepotrebnega besedičenja; takšna naj bi zame bila prava, resnična fotografska reportaža. Menim, da se takšen bolj odkrit in človeški pristop nanaša tudi na splošno fotografsko prakso. Če se vrnem k osrednji temi tega članka, lahko rečem, da je dobra fotografija tista, ki jo vidimo takšno, kakršna je bila posneta (ne glede na temo). S čim manj spremembami, čim manj vnosi, brez nepotrebnih dodatkov ali posebnih učinkov, ki jih prepogosto videvamo v obdobju digitalne fotografije. Takšno razkrivanje tehničnega znanja in ostalih slikarij me skoraj moti. Res je, da je treba narediti vse za čim boljšo fotografijo, poleg tega ima vsakdo svoj okus in slog, ampak moram reči, ne da bi hotel biti žaljiv do kogar koli, da me takšen tehnični per-fekcionizem večkrat pusti hladnega. Računalniška obdelava fotografij je eno izmed orodij, ki ga priznavam, vendar mora biti fotograf dober pri posnemanju videnega, na pa le pred zaslonom, kjer je veliko lažje rešiti skoraj banalni ali zamujeni posnetek ter ga preoblikovati v »lepo« razgle- dnico. Sploh pa si moramo zastaviti vprašanje, kako so nam naši predniki uspeli zapustiti takšne mojstrovine brez pomoči računalniških programov. V svetu vidim toliko lepote, tudi v stvareh, ki se mnogim na prvi pogled zdijo nezanimive, da se mi ne zdi smiselno, da bi to lepoto za vsako ceno poskušali preoblikovati s pomočjo računalnika. Moj fotoaparat mi večinoma zadostuje za to, da se izrazim z njegovo pomočjo in drugim pokažem svoj pogled na svet; seveda pa tudi sam pogosto uporabljam program za obdelavo slik, a le za osnovno retuširanje, kar mi - priznam -seveda prihrani veliko časa. Na kratko, za uspešno fotografijo sta potrebna glava in srce in veliko raje imam naravno lepo sliko od tiste, ki z izumetni-čenostjo in s stilističnimi triki prekriva resnico. ♦ Pesem si 2014, osmi zbornik poezije V prijetnem sončnem popoldnevu smo 10. maja 2014 zdrsnili med stene Trubarjeve spominske sobe na Rašici in med platnice novega zbornika Pesem si 2014. Že samo sonce in objemi pred začetkom so napovedovali nepozabno srečanje. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti V sedmih letih delovanja je naš spletni portal www.pesem.si prerasel v pravo vseslovensko skupnost, saj imamo več kot 1300 članov, ki so v času od začetka delovanja strani objavili skoraj 95 000 avtorskih pesmi. Zelo dobro je zaživel tudi leta 2008