PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XIX. St. 235 (5610)
TRST, petek 4. oktobra 1963
NADALJUJEJO SE POGAJANJA MED VZHODOM IN ZAHODOM
Včeraj v New Yorku nov pogovor med Ruskom, Gromikom in Homom
Razgovor je bil zadnji v programu - Gromiko bo prihodnji teden odšel v Washington, kjer ga bo sprejel Kennedy
NEW YORK, 3. — Nocoj ob 23.10 po srednjeevropskem času se je začel zadnji sestanek med Deanom Ruskom, Gromikom in Homom.	Sestali so	se	v	prostorih	britanske	delegacije v OZN. Prvi	je prispel	Gi omiko,	ki	ni	hotel	podati	čas-
nikarjem nobene izjave.
Dean Rusk pa	je izjavil,	da
dvomi, da bodo	ob zaključku
raj tri ure. Po razgovoru je Rusk izjavil, da sta govorila o razorožit-venih ukrepih in da sta z Gromikom govorila o raznih vprašanjih. Dodal je, da se bosta Kennedy in Gromiko verjetno sestala prihodnji teden.
Včeraj je nameraval Dean Rusk govoriti z Gromikom tudi o Kubi, toda zadnji trenutek je to namero opustil. Glede ostalih vprašanj, o katerih sta govorila, ni bilo moč nič zvedeti.
Nocojšnji razgovori treh ministrov so trajali nekaj nad dve uri.
deva bližnji sporazum o prepovedi izstreljevanja jedrskega orožja v vesolje. Razgovori med Vzhodom in Zahodom se bodo nadaljevali v Washingtonu prihodnji teden. Zatem je Gromiko sporočil, da se bo sestal s Kennedyjem v četrtek, 10. oktobra.
Predstavnik Foreign Olficea je v imenu treh ministrov prebral naslednjo izjavo: «Trije zunanji ministri so nadaljevali razgovore o vprašanjih, ki jih sedaj proučujejo. Pozornost so osredotočili na možnost nadaljnjih korakov naprej na področju razorožitve. Njihovi razgovori se niso zaključili, in dogovorili so se, da se bodo razgovori nadaljevali po raznih razpoložljivih kanalih. Glede jedrskega orožja v vesolju pa je
razgovorov med tremi zunanjimi ministri objavili uradno sporočilo, in je dodal, da je še prezgodaj napovedovati bližnji sporazum o prepovedi postavljanja jedrskega orožja v vesolje. Izjavil je tudi, da datum Gromikovega obiska v Washingtonu ni bil še določen.
Dean Rusk Je davi odšel v Washington, da poroča predsedniku Kennedyju o svojem včerajšnjem razgovoru z Gromikom in da or-Sanizira sestanek Gromika s Ken-Hedyjem. Popoldne se je vrnil v New York.
Včerajšnji razgovor med Ruskom in Gromikom je trajal sko-
''miimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
Vojaški državni udar v Hondurasu Predsednik Morales odstavljen
Predsednika so izgnali v Kostariko - Izredna seja Organizacije ameriških držav - Venezuela prekinila diplomatske odnose s Hondurasom ■ V Dominikanski republiki se pripravlja oborožena akcija proti sedanji vladi
Gromiko je v razgovoru s časni- jasno iz Gromikovih in Kennedy-karji izjavil, da posvetovanja v jevih izjav v glavni skupščini, da zvezi z razorožitvijo niso še za- je sporazum glede zadevne poli-ključena, dodal pa ie, da predvi-| tike, kateri se upa, da bo moč
TEGUCIGALPA, 3. — V Srednji Ameriki je prišlo danes do novega vojaškega udara, in sicer v Hondurasu, kjer je vojska prevzela oblast. Prišlo je do spopadov med vojaškimi oddelki in civilno gardo. Govori se o številnih mrtvih in ranjenih, toda do sedaj ni točnih podatkov. Nad mestom so letala trosila letake s pozivom prebivalstvu, naj bo mirno.
Vojska je zasedla 'VSe strateške položaje in vsa javna poslopja in obkolila predsedniško Palačo. Do udara je prišlo de-Set dni pred predsedniškimi vo-1'tvami Sedanji predsednik je Villeda Morales in njegov šestletni rok je pravkar potekel.
°r. Villeda Morales, ki je liberalec, je bil izvoljen za predsednika 21. decembra 1957 za sest let. Zakonodajno oblast i-ma ena sama zbornica, kongres Poslancev, ki šteje 58 članov;
D so tudi izvoljeni za šest let.
Honduras ima približno dva milijona prebivalcev in njegovo gospodarstvo je predvsem kmetijstvo.
Honduraška vojska je objavila
Podobno kot pred dnevi v Dominikanski republiki, je prišlo J^eraj tudi v Hondurasu — prav wko v Srednji Ameriki — do vojaškega udara vojske, ki je prevzela oblast pod vodstvom polkovnika Velasa Cerrata. Po zad-njdi vesteh je stanje v glavnem mestu Hondurasa skoraj normal-m*> vendar pa se zdi, da se nekatere letalske enote niso pridružile vojski in da se ponekod na-“kljuje odpor proti vojaškemu udaru, s katerim je bil odstranjen predsednik Ramon Villeda ‘uorales, ki sc je moral odpeljati z,letalom v San Jose v Kostariki- V Hondurasu so vojaki objavi» sporočilo, ki pravi, da je namen udara «napraviti konec neredom in anarhiji v deželi, očitnim kršitvam ustave in komunistični infiltraciji». V odstavljeni vladi so bili izključno člani liberalne stranke. Tudi tokrat je bita vlada Venezuele prva, ki je obsodila vojaki udar in sporočila, “a ne bo priznala nobene vlade, *e ne bo svobodno izvoljena. — v Dominikanski republiki pa je zunanji minister zagrozil, da bo odstopil, če bodo vojaki, ki so or-Kanizirali državni udar, skušali nadzorovati civilni odbor, ki naj m bil na vladi do leta 1965. — Tudi v Braziliji kaže, da grozi kakšen . nov poskus prevrata, toda Predsednik Goulart je predsinoč-ujim po televiziji izjavil, da ga bo za vsako ceno zatrl.
V Alžiriji pa je Ben Bela prevzel posebna pooblastila v skladu z ustavo, kar so poslanci soglasno odobrili s posebno resolucijo, ki obsoja dejavnost tako imenovane «Fronte socialističnih sil». ®en Bela je poudaril, da ljudske vojske nikoli ne bo uporabil pro-u bratskemu kabilskemu prebivalstvu. Dva voditelja upornikov sla se novinarjem pohvalila, da je njuna fronta «organizirana svoje strukture v vsej deželi, čeprav to ne prihaja očitno do izraza zara-di strogega vojaškega in policijskega nadzorstva alžirske vlade».
“rltanski laburisti so v nadaljevanju svojega kongresa odobrili včeraj resolucijo o laburističnem načrtu za pokojnine in socialno Podporo.
Jugoslovanski predsednik marša' Tito je po obisku Brazilije, c,'a in Bolivije odpotoval včeraj v Mehiko preko Lime, glavnega mesta Peruja, kjer se je eno uro razgovarjal s predsednikom republike Terryjem. Tito bo danes Prispel v glavno mesto Mehike, kjer mu pripravljajo izredno slovesen sprejem.
co j javili, eliminaci-
sporočiio, v katerem pravi, da je vojska odstavila predsednika Moralesa, «da napravi konec neredom in anarhiji v deželi, očitnim kršitvam ustave in komunistični infiltraciji». V odstavljeni vladi so bili izključno člani liberalne stranke. Izjava vojske trdi dalje, da je državni udar «v skladu s pričakovanjem ljudstva in dejanje pravega patriotizma». Dalje pravi. da so se vojaki odločili za nastop, «da rešijo deželo in da dosežejo povratek k mirnosti v družinah in Hondurasu». Vojska «jamči popolno spoštovanje življenja in pravic vseh državljanov» in poziva prebivalstvo, «naj iskreno sodeluje v teh kritičnih trenutkih, da ostane notranji in mednarodni ugled naše ljubljene dežele nedotaknjen».
Po mestu krožijo ambulante Rdečega križa, iz česar se sklepa, da je bilo več ranjenih in mrtvih.
Honduraški «Radio Atlantida» je javil, da je vojaški udar vodil polkovnik Velasquez Cerrato, ki je že večkrat poskušal vojaške udare proti sedanjemu predsedniku in se je v prestolnici stalno skrival. Domneva se, da je oblast sedaj v rokah vojaškega triumvirata.
Kazen spopadov v Tegucigalpi je baje prišlo do spopadov tudi v drugih mestih. Zdi se, da vojska obvladuje položaj. Medtem je vojaški odbor odredil policijsko uro in pozval vse ljudi, naj ostanejo doma. Vse civiliste, ki imajo orožje, so pozvali, naj ga izročijo pri najbližjem vojaškem poveljstvu.
V	Tegucigalpi so noco da letalstvo «nadaljuje jo jeder odpora». To sporočilo kaže, da upornikom ni še uspelo prevzeti nadzorstva nad vsem o-zemljem.
Po zadnjih poročilih so predsednika Moralesa odpeljali z letalom v Kostariko. Relativno mirno je samo v prestolnici, vendar se zdi, da se ponekod nadaljuje odpor, in da se nekatere letalske enote niso pridružile uporu.
Predsednik Morales je prispel nocoj v Kostariko, kjer so ga sprejeli predsednik Orlich in člani vlade. Z njim je prispel tudi liberalni kandidat za prihodnje predsedniške volitve v Hondurasu Modesto Rodas.
Pomočnik venezuelskega zunanjega ministra Leandro Mora je izjavil, da je Venezuela, takoj ko je zvedela za vojaški udar, prekinila diplomatske odnose s Hondurasom. Dodal je, da je venezuelska vlada avtomatično uve. ljavila «Betancourtovo doktrino», na podlagi katere ne priznava režimov, ki nastanejo na podlagi vojaških državnih udarov.
Za nocoj so sklicali sejo Organizacije ameriških držav, da prouči položaj. Razpravljali bodo tudi o vojaškem udaru v Dominikanski republiki.
V	Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da so ZDA «vedno nasprotovale nezakoniti polastitvi o-blasti», in kar se tiče Hondurasa, so uradni predstavniki ZDA tei deželi «jasno poudarili to stališče v zadnjih tednih».
Kar se tiče položaja v Dominikanski republiki, ie zunanji minister izjavil, da bo odstopil, če bodo skušali vojaki nadzorovati civilni odbor, ki naj bi vladal do leta 1935, predstavnik neke levičarske organizacije pa je nekemu ameriškemu časnikarju izjavil, da so levičarske organizacije pripravljene na oboroženo akcijo proti sedanji vladi, da znova pri-peljejo na oblast odstavljenega predsednika Boscha. Izjavil je, da je hotela komunistična stranka organizirati stavko takoj po dr-
žavnem udaru, toda stranka «*4. junija» je želela počakati, da vidi, kakišno bo stališče ameriške vlade. Omenjeni predstavnik je pripomnil, da, če bodo ZDA pri-znale novi režim, se bo začela revolucionarna akcija ob verjet,, ni udeležbi vseh levičarskih strank, skupno s komunisti. Obtožil je ameriške dr.uib.e, da so podprle vojaški državni udar, in je dejal, da bi morala ameriška vlada izvesti blokado, da vsili povratek Boscha.
HAMBURG, 3. _- Nemški fizik Eduard von Winterfeld, ki je odšel na počitnice v avstrijske Alpe v Seefeldu pred tremi tedni, se ni vrnil. Zadnjikrat so ga videli 14. septembra. Fizik je raziskoval nov elektronski sistem o prestrezanju. Star je 57 let. Vse dosedanje iskanje, tudi s helikopterji in s policijskimi psi je bilo brezuspešno. Ne izključujejo možnosti nesreče, toda policija trdi. da ni izključeno, da so fizika u-grabili.
dati primerno prihodnosti.»
obliko v bližnji
D. Kunc ov Titovem obisku v Čilu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji tiskovni konferenci v zvezi z obiskom predsednika Tita v Čilu opozoril na besede predsednika republike, da bo ta obisk velikega pomena za sodelovanje Jugoslavije in Čila na mednarodnem področju v zavzemanju za mir in za dvostranske odnose. Dokumenti, ki so bili podpisani, potrjujejo, da so pogledi Jugoslavije in Čila na svetovni položaj in mednarodna gospodarska vprašanja enaki, oziroma podobni. Kunc je izrazil prepričanje, da bo protokol o gospodarskih odnosih in bančni sporazum odprl pot za povečanje blagovne izmenjave med obema državama.
Na vprašanje, kaj je bil cilj obiska delegacije Jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom namestnika vrhovnega poveljnika gen. Ivana Gošnjaka v Sovjetski zvezi, je Kunc dejal, da je delegacija JLA obiskala v Moskvi, Leningradu, Kijevu in na Krimu razne vojaške šole in ustanove ter se Je seznanila z njihovim življenjem in delom. Iz programa se vidi, da Je cilj obiska seznanjanje s sistemom in z metodami šolanja. To je bil tudi predmet razgovorov.
Te dni sta na obisku v Jugoslaviji parlamentarni delegaciji Indonezije in Mongolije, ki vračata obisk jugoslovanskemu parlamentu, katerega delegaciji sta pred leti obiskala omenjeni državi. Kunc je izjavil, da se bosta delegaciji Indo-nezije in Mongolije seznanili z razvojem Jugoslavije in da bo njun obisk prispeval k utrditvi odnosov Jugoslavije z Indonezijo in Mongolijo.
Kunc je nadalje obvestil novinarje, da sta Jugoslavija in Romunija , zahtevali sklicanje izrednega. zasedanja donavske komisije, na kateri bosta podrobno seznanili ostale članice komisije o načrtu zgraditve plovnega in hidroenergetskega sistema na Donavi v Djerdjapu. Zasedanje se bo začelo 10. oktobra v Budimpešti.
B. B.
Izredna pooblastila Ben Beli
ALŽIR, 3. — Predsednik Ben Bela je v narodni skupščini sporočil, da prevzema posebna pooblastila, na podlagi ustave. V ta namen ni. bilo potrebno glasovanje. Toda poslanci so soglasno o-dobrili resolucijo, ki so jo predložili poslanci Kabilije. Resolucija obsoja dejavnost «Fronte socia, lističnih ni» in poudarja, da ni nobenega «kabilskega problema».
Ben Bela je izjavil, da je zaradi upora v Kabiliji položaj re-sen. Pozval je vojake, ki so krenili s prave poti, naj se vrnejo na pravo pot, in je pripomnil, da je treba nerešena vprašanja reševati v okviru narodnoosvobodilne fronte. Dalje je Ben Bela izjavil, da se ljudska vojska ne bo nikoli uporabila proti bratskemu kabilskemu prebivalstvu.
Poveljnik bivše tretje vilaje St Hasan, ki je kabilski poslanec, je naslovil častnikom in vojakom Kabilije poziv, ki ga objavlja današnji alžirski tisk. V pozivu pravi: «Združite se s svojo vojaško oblastjo,-ki je edina zakonita o-blast, in ne povzročite prelivanja krvi svpjih bratov. Ne poslušajte slabih politikov, ki vas hočejo u-porabiti kot plačance proti vaši domovini; ne bodite branitelji buržujev, ki so sovražniki revolucije, za katero ste vse Žrtvovali.» Polkovniku El Hadžu pa pravi: «Kabilija in njeni prebivalci obsojajo regionalizem, ki ga hočete podpirati, da bi zadostili požrešnosti nekaterih mračnih politikantov.» Na koncu poziva Hasan kabilsko prebivalstvo, naj prepreči vse prevratne spletke, naj o-vira protirevolucionarno akcijo in naj ščiti nepretrganost sociali-
NA POTI IZ BOLIVIJE V MEHIKO
Titov razgovor v Peruju s predsednikom Terryjem
Danes ob 17. uri bo Tilo prispel v (lavno mesto Mehike, kjer mu pripravljajo izredno veličasten sprejem - Skupna izjava o razgovorih med Titom in Estenssorom, ki je sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo
LIMA, 3. — Na poti iz Bolivije v Mehiko se je predsednik republike Jugoslavije Tito s soprogo in z ostalimi člani delegacije zadržal eno uro na letališču glavnega mesta Peruja, kjer so ga pozdravili predsednik republike Terry in druge
ugledne osebnosti Peruja. Zatem je predsednik Jugoslavije s svojim spremstvom odpotoval z letalom v Merido na mehiškem polotoku Jukatan, kjer bo prenočil in si jutri ogledal znamenite kulturne ostanke nekdanjega slavnega plemena Maya.
Predsednik Jugoslavije bo prispel v petmilijonsko glavno mesto Mehike jutri ob petih popoldne, kjer se mu pripravlja veličasten sprejem. Mehika se namreč že dalj časa pripravlja na o-bisk predsednika Jugoslavije. Mehiški tisk je začel objavljati številne članke o Jugoslaviji in o predsedniku Titu, še preden je jugoslovanski predsednik odšel na pot. Članki so se pomnožili med Titovim obiskom v Braziliji, Čilu in Boliviji. Poleg člankov so časopisi priobčili mnoge izjave u-
glednih Mehikancev, ki vsi brez razlike pozdravljajo obrk predsednika Tita kot najpomembnejši dogode.t v novejši zgodovini Mehike in vabijo ljudstvo, naj pokaže svojo tradicionalno gostoljubnost.
Sinoči sta predsednika Jugoslavije in Bolivije podpisala v Co-chabambi skupno izjavo o obisku, v kateri se izraža odločnost obeh držav, da se še nadalje zavzemata za mir in enakopravne odnose med narodi. Predsednik Bolivije Estenssoro je sprejel Titovo vabilo, da obišče Jugoslavijo. Datum obiska bo dodatno določen. Poleg skupne izjave sta državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in bolivijski zunanji minister Felman Velarde podpisala nove trgovinske protokole o gospodarskem sodelovanju, ki med drugim predvideva tudi investicijski kredit v znesku 5 milijonov dolarjev, ki ga bo Bolivija izkoristila za nakup opreme
za hidrocentrale, rečne ladje, in zgraditev štirih manjših tovarn. Poleg kredita bo Jugoslavija nu. dila Boliviji tudi tehnično pomoč za izdelavo načrtov in dala na razpolago svoje strokovnjake.
Po podpisu izjave sta Tito In Estenssoro sprejela novinarje. Na njihovo zanimanje je Tito poudaril, da je v vseh teh državah Latinske Amerike naletel na zelo topel sprejem, da je bila v raz. govorih o mednarodnih vprašanjih ugotovljena enakost oziroma podobnost pogledov, posebno pa je bila poudarjena odločnost v borbi za mir, in da so podpisali gospodarske sporazume, ki obetajo nadaljnjo poglobitev gospodar, skega sodelovanja Jugoslavije z Brazilijo, Bolivijo in s Čilom.
Včeraj dopoldne je predsednik Tito sprejel v Cochabambi tudi delegacije Enotne zveze sindika. tov Bolivije in jugoslovanskih izseljencev v Boliviji. Prišli so s svojimi družinami v Cochabam. bo iz raznih krajev Bolivije, da bi izročili predsedniku Jugoslavi-.ie darila in izrekli zahvalo za njegovo delo v utrditvi enotnosti jugoslovanskih narodov.
stične revolucije.
iiiiimiiminiMiiiiiiiiiHiifftiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiilitiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiif
JUTRI SE ZAKLJUČI URADNI DEL OBISKA PREDSEDNIKA SOMALIJE
KPI in PSI proučujeta stanje gospodarstva njegov odraz v političnem življenju
m
Lombardi zatrjuje, da ne gre za recesijo; sedanjim težkočam pa more biti kos le «politično izredno močna in homogena vlada» Socialistični poslanci predložili resolucijo o reformi Federconsorzi
RIM, 3. — Predsednik republike Segni je imel danes razgovor s predsednikom republike Somalije OsmàfiChi. Razgovora sta se udeležila tudi predsednik vlade- Leone in zunanji minister Piccioni, s somalske strani pa zunanji minister Abdulahi Isa, somalski veleposlanik v Rimu Mohamed Šek Hasan in državni svetnik Mohamed Po razgovoru je Segni pridržal somalske goste na kosilu.
Potem ko je položil venec na rajunu ministrstva za promet, na
BONN. 3. — Nemški socialdemokratski poslanci ne bodo glasovali pri debati o investituri Er-harda za novega kanclerja. To je včeraj izjavil zahodnoberlinski župan Brandt, ki je tudi pod-preds. socialdemokratske stranke. Socialdemokratska stranka ne bo predlagala svojega kandidata za kanclerja, ker ima po ustavi to pravico predsednik republike.
lIllllliiiitMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiMiiiiiiiiiirunniiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiilllt
DVAJSETLETNICA KOČEVSKEGA ZBORA
Prve slovesne prireditve v Kočevju in v Ljubljani
Razstava o gospodarskem razvoju Kočevske Razstava o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji
LJUBLJANA, 3. — V okviru proslave 20. obletnice zbora slovenskih odposlancev v Kočevju je bila danes v Kočevju slovesna seja občinske skupščine, katere so se udeležili tudi predsednik skupščine Ivan Maček, podpredsednik Marjan Brecelj, predsednik okrajne skupščine Ljubljana inž. Marko Bulc in številni republiški in zvezni poslanci. O zgodovinskem pomenu kočevskega zbora je govoril republiški poslanec Mito Hegler. Po slovesni seji so v novem domu za telesno vzgojo odprli razstavo o družbenem in gospodarskem razvoju Kočevske v zadnjih desetih letih.
V Ljubljani pa je v okviru te proslave akademik Josip Vidmar ob navzočnosti tajnika CK ZK Slovenije Mihe Marinka in številnih drugih zastopnikov političnega in družbenega življenja Slovenije odprl v Moderni galeriji nocoj razstavo o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji. Poleg dokumentov o razvoju ljudske oblasti je razstavljen tudi drugi material o narodnoosvobodilni borbi slovenskega ljudstva. Razstavljene so tudi partizanske opreme Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja in drugih uglednih slovenskih borcev.
Predlog zakona o najemninah
RIM, 3. — V poslanski zbornici so razdelili načrt zakona na pobudo nekaterih komunističnih poslancev, ki se tiče najemnin. Načrt določa, da od 1. Januarja 1964 dalje najemnine za premičnine, ki so določene za stanovanja ali za trgovsko dejavnost ter za obrtniško in poklicno dejavnost ali pa za dejavnost ustanov, kakor so zadruge, sindikati in druge ustanove, ki se tičejo socialnega skrbstva, in ki so bile podaljšane v. smislu zakona od 23. maja 1950 — 1. maja 1955 ter 21. decembra 1960, ne morejo presegati zneska, ki Je določen na podlagi dohodka v novem stavbnem
mestnem katastru v smislu zakonskega odloka od 13. aprila 1939, pomnoženega s koeficientom o spremembi vrednosti lire na podlagi indeksov o življenjskih stroških.
Za stanovanja, ki so bila sezidana po 1. januarju 1947, se na tako določeno najemnino doda še povt šek za vsako leto, ki Je poteklo od leta 1947 do zgraditve stanovanja.
grob neznanega vojaka, je predsednik republike Somaiije Osman obiskal somalsko kolonijo v Rimu, ki jo sestavljajo pretežno visokošolci, ki obiskujejo rimsko univerzo v okviru tehnične pomoči, ki jo Italija nudi Somaliji, nato pa Je bil na sprejemu, ki mu ga je priredil na Kapitolu rimski župan Della Porta. Jutri bo Osman obiskal muslimansko pokopališče, na-to pa si bo ogledal y Frascatiju laboratorije sinkrotrona. Na kosilu bo pri ministru za industrijo Togniju, zvečer pa bo priredil v «Gran Hotelu» večerjo v čast predsednika republike Segnija in njegove soproge. V soboto dopol-dne se bo poslovil od Segnija in s tem bo zaključen uradni del njegovega obiska v Italiji. V po. nedeljek ga bo sprejel papež Pavel VI., nato pa se bo vrnil v domovino.
V	poslanski zbornici so na dopoldanskem zasedanju nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za državne soudeležbe, na popoldanskem zasedanju pa so s 173 glasovi proti 140 odobrili proračun ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Jutri bodo razpravljali o proračunu ministrstva za kmetijstvo in nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za državne soudeležbe, hkrati pa. tudi razpravo o volilnem zakonu za izvolitev deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine.
V	senatu so nadaljevali in zaključili splošno razpravo o pro-
popoldanskem zasedanju pa so začeli razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje, ki jo bodo nadaljevali jutri.
Pod predsedstvom Togliattija se je danes sestalo vodstvo KPI, ki je proučevalo politično-parlamen-tarni položaj in nedavne vladno ukrepe gospodarskega značaja. Ni_ so izdali nobenega sporočila. Izvedelo se je, da so razpravljali o grspodarskem položaju in o odrazu, ki ga ima na politično življenje. Sklenili so, da bo ista vprašanja obravnaval centralni odbor stranke, ki se bo sestal v kratkem.
Danes Je zasedalo tudi vodstvo PSI, na katerem je Nenni poročal o svojem obisku v Londonu in o razgovorih, ki jih je imel z voditelji laburistične stranke; hkrati je vodstvo proučevalo gospodarski položaj dežele ter konjunk-turne in strukturne ukrepe, ki so potrebni, da bi mu bili kos; to proučevanje bodo nadaljevali na prihodnjih sejah. Vecchietti je pod. črtal, da mora PSI takoj izraziti svoje stališče glede sedanjega stanja, da bi tako nakazal konkretno perspektivo za november, ko se bodo obnovila pogajanja s KD. Lombardi je podal obširno poročilo o gospodarskem položaju in zanikal, da gre za recesijo: šibke plati tega stanja so težkoče finančnega tržišča in plačilne bilance. Za povišanje c«ui ni krivo povišanje mezd, ampak «točno določeni vzroki strukture». Temu stanju je moČ odpomoči le z vlado, ki mora biti «politično izredno
močna in homogena». Lombardi je zdevni krizi oblasti hkrati sporočil, da pripravlja štu-	■ ,l
/Jijo o sedanjem zapletenem gospodarskem položaju, ki jo bo predložil stranki, da bi jo upoštevala v svojih diskusijah. Proučevanje gospodarskega položaja bodo nadaljevali verjetno prihodnji teden.
Socialistični poslanci Ferri, Cat-tani, Luzzatto, Anderlini, Amadei,
Angelino, Franco, Giolitti, Lombardi, Paolicchi, Pigni, Matteotti,
Valori, Avolio in drugi, so predložili v poslanski zbornici resolucijo, v kateri zahtevajo reformo Federconsorzi in pokrajinskih kmetijskih konzorcijev, «kot nujen pogoj za začetek demokratičnega na. črto vanj a»; javne funkcije (upravo obvezne oddaje žita; državni uvoz-izvoz; dajanje kredita s prispevkom države itd.) je treba poveriti javnim upravnim ustanovam. druge funkcije pa zaupati kmetijskim konzorcijem, ki morajo zadobiti svojo prvotno demokratično in zadružno strukturo.
si neka-
Predseduik Staili j ozdravi.-* somalske^u predsedniku na letališču. V sredi predsednik vlade Leone
teri ljudje, ki‘ niso vrednf, da izvajajo mandat, ki jim ga je ljudstvo ptfverilo, upali širiti v tujini obrekovanje proti naporom brazil-skega ljudstva za emancipacijo» Predsednik Goulart je poudaril, da predstavlja triletni načrt, ki je bil določen v začetku leta, prvi celotni napor za izboljšanje gospodarskega in finančnega položaja. Toda ta načrt bo moč izvesti, samo če se hkrati začnejo izvajati temeljite reforme struktur, ki so v Braziliji nujno potrebne. «Zadostovalo je, da se je začela bitka za izvajanje teh reform, in že so mračnjaške gospodarske in politične sile začele voditi obširno kampanjo, da umetno povzročijo krizo, za katero bi pripisali odgovornost vladi.» Na koncu je predsednik izjavil, da se bo oblast znala uveljaviti, zato da bosta v deželi vladala red in mir. Dodal je, da je prepričan v podporo vseh naprednih ljudi in vseh delavcev.
Nocoj so javili, da sta druga in tretja brazilska armada, tj. za področje Rio de Janeiro in Sao Paulo, zopet v pripravljenosti zaradi današnje stavke 80.000 železničarjev, ki so uslužbeni pri štirih železniških družbah države Sao Paulo. Stavkajoči zahtevajo 40-od-stotno zvišanje mezd, medtem ko bi hotel guverner De Barros odložiti na 1. januarja rešitev tega spora.
V nekaterih krogih vztrajno zahtevajo zvezno intervencijo za odstavitev guvernerjev De Barrosa in Lacerde, ki sta huda nasprotnika Goularta.
lllllliillllliiillIllNnillllllllllllllllllllllllllllllllllllltllillliiiniinašmiiiiiiiiiiiMMlIllIlllllliimiliiiuiiiiiiiiiiiN
Spomenica o mafiji na področju Palerma
Goulartovo
opozorilo
RIO DE JANEIRO, 3. - Brazilski predsednik Goulart je sinoči izjavil po televiziji, da bo za vsako ceno strl vsak poskus prevrata. Med drugim je izjavil: «Sedaj obstaja zarota, ki'jo kuje tolpa dobro znanih agitatorjev, katerih edini namen je sejati zmedo. Z izgovorom, da protestirajo proti do-
RIM, 3. — Komunistična federacija v Palermu je poslala parlamentarni preiskovalni komisijt o mafiji spomenico o dejavnosti organizirane mafije na področju Palerma. Dokument ima prilogo, ki našteva zločinsko dejavnost mafije na tem področju od 12. novembra 1960 do 11. septembra 1963. Razen številnih oboroženih napadov, pokola goveje živine, drobnice in perutnine, požigov hlevov, avtomobilov, hiš in trgovin, so bili poškodovani sadni nasadi in vinogradi, prišlo je do streljanja med vozači avtomobilov, do groženj, ugrabitve in trpinčenja ljudi. V omenjenem razdobju Je mafija zakrivila 96 u-morov, 21 poskušanih umorov, 31 dinamitnih atentatov, 31 ljudi je zginilo in o njih ni bilo moč nič zvedeti, na poljih, v vodnjakih in na drugih samotnih krajih so našli okoli deset trupel.
V svojem prvem delu govori dokument o mafiji s splošnega vidika in ugotavlja, med drugim, da prihaja mafija do izraza na raznih ravneh in je tesno povezana med seboj. Ta mafija se združuje v zločinske skupine ter je pripravljena podpreti z zločinom svoje zlorabe; na razpolago ima vodilne ljudi ter ljudi, ki izvršujejo njene direktive; ima . svoje pajdaše, ki jih je moč jasno lokalizirati. Mafija se da točno opredeliti in identificirati. Spomenica hoče prispevati, da to mafijo identificirajo, in komunisti želijo, naj bi v tem smislu delovale vse politične sile, ki nameravajo konkretno prispevati k odločilni bitki.
Spomenica pravi dalje, da Je v zadnjih desetih letih prišlo v Palermu do temeljitih sprememb, kar se tiče odnosa med mestom In pode-
željem ter gradbenega razmaha In trgovine v mestu. Vzporedno s tem procesom se je središče dejavnosti mafije premaknilo s podeželja v mesto.
Spomenica pravi dalje, da je politika, ki jo vodi mestna občina, samo omogočila ustvaritev objektivnih pogojev, da je mafija mogla preiti iz iaze podeželske mafije k današnji mestni «industrializirani» mafiji. Drugačna politika in stroga načrtna intervencija v urbanističnem razvoju, strogo upravljanje j8vnih interesov pri distribucijski mreži služnosti in potrošnje, programsko upravljanje občinskih služnosti bi ta proces ovirali.
Zatem pravi spomenica, da se mafija množi n i življenjskih sektorjih mesta, kakor so na pr. gradbena zemljišča, regulacijski načrt itd., ter našteva kot primer to, kar se dogaja v kraju Partanna, kjer se dve skupini ma. fije borita za oblast in nadzorstvo nad industrijo tega področja z vsemi sredstvi.
Spomenica pravi dalje, da se mafija močno čuti tudi na trgin na splošno, še posebej pa na rib. jih in mestnih trgih ter na dru-gih sektorjih, kjer bi občina mogla voditi politiko aktivne inter. vencije, da bi omogočila posameznim proizvajalcem in zadruz-nikom neposredne prodaje.
Na koncu pravi spomenica, da bo o izidu borbe proti mafiji od-ločalo ozračje, v katerem bodo delovale vse politične sile. Obstajajo zakoni, mogli bi priti novi zakoni, toda vsak zakon ostane mrtva črka, če primanjkuje pri-zadevnùsti vseh meščanov, strank in političnih gibanj, da bi se zakoni izvajali.
Vreme včeraj: n.ajvišja temperatura 20.9, najnižja 17.3. ob 19. uri 20; zračni tlak 1012.1 raste, vlage 83 odst., veter vzhodnik Jugovzhod-nik 4 km na uro. nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj.	Tržaški •	dnevnik	Danes, PETEK, 4. oktobra Frančišek Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.4J2. Dolžina dneva 11.37, Luna vzide ob 18.51 in zatone ob 7.18 Jutri, SOBOTA, 5. oktobra Dunja
STALISCA STRANK DO LEVEGA CENTRA V TRSTU
PSI zavrača pogajanja na osnovi resolucije KD
PSI je pripravljena na razgovore, toda na drugi osnovi - Glavne pripombe: sporazum mora biti političen in globalen, ne sme biti diskriminacij • P SBI in PRI pristajata na pogajanja
Pokrajinski odbor PSI je sinoči zasedal pozno v noč in o sestanku ni izdal nobenega uradnega sporočila. Izvedelo se je samo, da je večina članov odbora dokaj negativno ocenila stališče KD in zlasti uradno resolucijo, za katero so mnenja, da ne predstavlja sprejemljive osnove za pričetek stvarnih razgovorov o levem centru na našem področju.
Pokrajinski odbor je sicer mnenja, da je treba z razgovori pričeti in bo v takem smislu tudi odgovoril na poziv KD. vendar pa bo istočasno navedel tudi glavna sporna vprašanja.
Člani pokrajinskega odbora PSI so ugotovili na osnovi dokumenta KD, da gre predvsem za računske kombinacije, kako zagotoviti sedanjim odborom potrebno večino in torej v bistvu kako izkoristiti PSI, da jim ostane v rokah uprava.
PSI je večkrat opozorila predstavnike KD, da mora biti sporazum splošen in političen in da se ne more omejiti na gola tehnična upravna vprašanja
Člani pokrajinskega odbora so tudi ostro obsodili stališče KD, s katerim se skuša v levem centru uveljaviti diskriminacija, kar pa je ž levim centrom nesprejemljivo,
Včeraj se je sestal tudi pokrajinski odbor PSDI, ki je izrazil živo zadovoljstvo v zvezi s sklepom KD, da se povabi PSI, da postane sestavni del sedanje demokratične večine v občini in pokrajini. V uradnem poročilu o sestanku nato PSDI pravi, da je politika levega centra zapletena in se mora zato odvijati postopoma ter pričeti s poskusom v okviru pokrajinske in občinske uprave.
PSDI je pripravljena prispevati za sestavo programske osnove, ki bo odgovarjala novi politični stvarnosti in je v ta namen sklenila obvestiti KD. PRI in PSI, da so njih svetovalci pripravljeni sprejeti neposredne odgovornosti v upravah na osnovi novega programa.
Nadalje pravi poročilo:	«PSDI
podčrtuje načelo, da mora biti nova večina omejena, tako da ne bo puščala nobenih dvomov o nacionalnem in protifašističnem značaju in o popolnem zaprtju do komunistov.»
Uradno stališče PSDI se od stališča KD bistveno razlikuje v dveh točkah:	PSDI predlaga sestavo
novega prograipa in. sestavo novih odborov, katerih naj sodelujejo tudi njih svetovalci. KD
pa je v svojem uradnem dokumentu govorila, da mora ostati osnova program, ki sta ga predložili sedanji upravi, ki naj ostaneta v sedanji sestavi.
Sinoči je tudi tajništvo tržaške PRI izdalo uradno sporočilo, s katerim pozdravlja vabilo KD in se strinja z razgovori za levi center v omejenem obsegu, ki pa mora zaščititi «valori nazionali».
Včerajšnja seja predsedstva SKGZ
Sinoči je na svoji redni seji predsedstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze uvodoma ponovno razpravljalo o tržaškem političnem položaju spričo sklepa pokr. vodstva KD o nujnosti levega centra in podčrtalo, da lahko samo uveljavljanje enakopravnosti slovenske manjšine na vseh področjih omogoči utrditev demokratičnega napredka in s tem tudi okrepi zaupanje pripadnikov slovenske manjšine v demokratič-
ne sile.
Nato je predsedstvo obširno razpravljalo o internem delu Zveze zlasti z zbiranjem statističnih, pravnih, socioloških in drugih podatkov, pripravljanju strokovnega materiala in podobnem delu, ki postaja za življenje slovenske skupnosti vedno pomembnejše, Predsedstvo je poverilo načelnikom komisij organiziranje proučitev nekaterih konkretnih vprašanj, kot osnutka zakona o slovenski manjšini, ugotovitve stanja slovenske šole in vpisa v slovensko šolo, statusa raznih ustanov in organizacij itd.
Predsedstvo je izreklo dobrodošlico pisatelju dr. Vladimiru Bartolu, ki bo danes po daljšem času ponovno za nekaj dni obiskal svoj rojstni Trst. Poslušalo je poročilo predstavnikov, ki sta razpravljala o perečih šolskih vprašanjih z go-riškim šolskim skrbnikom. Končno je predsedstvo določilo delegacijo, ki se bo jutri in pojutrišnjem udeležila svečane proslave 20-letni,ce kočevskega zbora.
V POČASTITEV 20-LETNICE VSTAJE PRIMORSKEGA LJUDSTVA
Prva kolektivna razstava
! •	’'•
primorskih likovnih umetnikov
Otvoritev jutri ob 18 v koprskem muzeju
Pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov priredi v počastitev 20. obletnice vstaje primorskega ljudstva 'prvo kolektivno razstavo primorskih likovnih umetnikov.
Na razstavi bodo s svojimi deli sodelovali Zvest Apollonio, slikar iz Kopra, Mire Cetin, slikar iz Kopra, Avgust Černigoj, slikar iz Trsta, Robert Hla-vaty, slikar iz Trsta, Danilo Jejčič, slikar iz Ajdovščine, Stanka Komač-Sraj, slikarka iz Postojne, Silvester Komel, slikar iz Nove Gorice, Ivo Kovač, slikar iz Ajdovščine, Janez Levassi, kipar iz Portoroža, Ivo Lenščak, slikar iz Ajdovščine, Rafael Remec, slikar iz Nove Gorice, Klavdij Palčič, slikar iz Trsta, Herman Pečarič, slikar iz Pirana, Jože Pohlen, kipar iz Kopra, Rudolf Saksida, slikar iz Trsta, Lojze Spacal, slikar iz Trsta in Ivan Varl, slikar iz Sežane.
Zborovanja RPI
Danes bo priredila tržaška federacija KPI ave zborovanji o temi; «Za združitev vseh sil za rešitev Trsta in ustanovitev dežele».
lllllltllllllllllllllllilllllilllllllllilliiiillllliillliifiiillilllllllllllllllllllTrifllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
VAŽNI SKUPI POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CINZ
Določeno znižanje cene mesa in ustanovitev mesne tržnice
Določene so bile najvišje cene v prodaji na drobno - Cena govedine prve vrste se mora že danes znižati za 5 odst., druga pa za 14 odst.
Pokrajinski odbor za cene sporoča:
«Pokrajinski odbor za cene je na včerajšnji dopoldanski seji zaključil razpravo, ki jo je začel 3. septembra, o vprašanju cene govejega mesa. Na seji je sklenil, da se določijo maksimalne cene v prodaji na drobno govejega mesa s takojšnjo ustanovitvijo cenika za razne vrste mesa, ki bo stopil v veljavo jutri, 4. oktobra. Določene cene so bile sestavljene na osnovi uradnih podatkov, ki jih je sestavila posvetovalna komisija za cene tudi na osnovi elementov. ki so jih nudile prizadeto ka.tggpjij?;.
liiiimiiiiumiimiimiMmiiuriiiiiiimiiimimiiiiiiiiiimimmiMmiiiimiiiiiimmiimmimiiiiiMiiiiiimiiii
PONOČI NA OBREŽJU
Z avtom se je zaril pod zadnji del prikolice
Avto ves zmečkan, šofer pa se je le malo opraskal
Včeraj ponoči okrog dveh se je na Obrežju Ottaviano Augusto pred vhodom na glavni zelenjadni trg dogodila slikovita cestna nesreča, pri kateri je na srečo šofer avtomobila ostal skoraj nepoškodovan, čeprav je njegov avto skoraj popolnoma uničen. Ob tisti uri se je po Obrežju Grumula proti Trgu Marzio s precejšnjo brzino vozil s svojim avtom 30-letni pomorščak Espe-dito Primavera iz Ul. Ponticello 58. Ko je privozil do prej omenjenega trga je iz neznanih razlogov izgu-bil nadzorstvo nad vozilom, zavozil na desno in se silovito zaril v zad-nii del prikolice tovornika, nato-vorjenega z grozdjem, ki je tam parkiral na desni.
Sunek je bil tako močan, da se jp Primaverov avto zaril pod prikolico ter se ves zvil; Primavera pa se te skoraj čudežno rešil, ker se je okrog njegovega sedeža naredila nekakšna vdolbina zvitega železja. Čeprav ves zmeden, se je sam iz-kobacal iz razbitin. Ko Je čakal na rešilni avto RK, je pripovedoval, da sam ne ve, kako je mogel zavoziti na desno in izgubiti nadzorstvo nad avtom. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili lažjo rano na desni veki ter praske na glavi m učnl“^ Sprejeli so ga na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Specializacija delavcev Italsidcr v ZDA
Del osebja, ki bo zaposlen v novem obratu za proizvodnjo železnih palic v škedenjskih plavžih podjetja «Italsider», bo odšel konec letošnjega leta v ZDA, kjer bo s prvim januarjem 1964 začel obiskovati poseben strokovni tečaj ter se praktično usposobil za delo v novem obratu.
Proizvodnja bo vsaj deloma stekla v tem oddelku sredi prihodnjega leta. Pričakujejo pa, da bodo dosegli najvišjo raven proizvodnje le postopoma. Novi obrat bo proizvajal, ,ko bo delal s polno paro. 80.000 ton železnih palic na leto.
Značilnost novega obrata je uporaba tekočega grodlja, ki ga bodo prevažali iz visoke peči s posebnimi vozički. Doslej so škedenj-ski plavži prva topilnica v Italiji, ki je uvedla ta nov tehnični postopek.
Sposojeni pisalni stroj je oddal v zastavljalnici
Agenti komisariata na Trgu Dalmazia so te dni prijavili sodnim oblastem zaradi nedovoljene prilastitve 42-letnega Maria Martinel-lija iz Ul. Ciamician 12. Martinelli si je že lanskega oktobra pri 47-letnem Carlu Zagareu Puntarju iz Drevoreda XX. septembra 9 sposodil pisalni stroj, ki Je bil vreden 90.000 lir. Martinelli je takrat Puntarju rekel, da potrebuje pisalni troj aa nekatera dela ter da mu ga bo vr-
nil v nekaj tednih, ko bo dokončal s pisanjem. Toda tedni so minevali in minilo je skoraj leto. Puntar je večkrat vprašal Martinellija za pisalni stroj in zahteval, naj mu ga vrne, toda po tolikem času mu je Martinelli končno povedal, da je stroj nesel v zastavljalnico, potem pa da ni imel nikoli toliko denarja, da bi stroj spet odkupil. Zaradi tega ga je Puntar prijavil policiji.
Nesreča na delu
V novem pristanišču se Je včeraj pri hangarju št. 18 dogodila nesreča, katere žrtev je postal 29-letni delavec Ennio Guido iz Ul. delle Ginestre 2, ki je zaposlen pri javnih skladiščih. Guido je imel v rokah dolgo leseno prekljo, s pomočjo katere je hotel zaustaviti premikajoči se železniški vagon, toda zaradi nenadnega protiudarca mu je lesena preklja odskočila iz rok, ga ranila po obrazu ter ga vrgla na tla. Pri tem je Guido zadobil rane po ustnicah in po dlesnih ter si je izbil dva zoba.
Smrten epilog nerodnega padca
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice je včeraj ob 9.20 podlegla zaradi zadobljenih poškodb 84-letna upokojenka Giovanna O-rasen vd. Hitti. Orasenova se je ponesrečila 1- septembra letos, ko se je sprehajala na dvorišču stavbe ECA v Ul. Pascoli 31, kjer je stanovala. Zaradi nenadne slabosti je takrat izgubila ravnotežje in padla. Sprejeli so jo bili na ortopedski oddelek s pridržano prognozo zaradi verjetnega zloma leve stegnenice. Zal so potem nastopile komplikacije in včeraj je priletna ženska izdihnila.
V glavnem maksimalne cene prinašajo znižanje dosedanjih cen mesa v primerjavi s cenikom, ki ga je sestavilo združenje mesarjev, za 5 odstotkov za goveje meso prve vrste in/ 15 odst. za meso druge vrste. Za telečje meso pa so določene cene, v primerjavi s cenikom združenja, nižje od 2 do 24 odstotkov od cen, ki so sedaj v veljavi v mesnicah.
Upoštevajoč dejstvo, da je trg z mesom nestalen in da je cena govedine odvisna od različnih faktorjev, ki se pojavljajo na tržišču, je pokrajinski odbor za cene tudi sklenil, da se ustanovi posebna komisija, ki jo bodo sestavljali voditelji Nadzorništva za prehrano,
Pokrajinskega kmetijskega nadzor, ništva, načelnika statističnega oddelka trgovinske zbornice ter predstavniki prizadetih kategorij, ki bo imela nalogo, da stalno zasleduje spremembe cen na debelo, tako na domačem kot na tujem trgu. Komisija bo lahko predlagala pokrajinskemu odboru za cene razne spremembe za povišanje ali znižanje cene mesa v prodaji na drobno, ko se bodo pojavile razlike v ceni na debelo do najmanj 20 lir pri kg.
Določitev maksimalnih cen mesa mora biti, po zamisli pokrajinskega odbora za cene, prvi korak za boljšo ureditev tega važnega potrošniškega sektorja in stremi za tem, da zadosti, čeprav v omejeni meri, pričakovanjem prebivalstva po tako velikem povišanju cen mesa v zadnjih mesecih.
Poleg tega je pokrajinski odbor za cene na tem sestanku sklenil, da povabi občinsko upravo, naj poskrbi, da bodo vse formalnosti o plačevanju trošarine na meso, ki prihaja od zunaj, izvršene neposredno v občinski klavnici skupno z ži-vinozdravniškim pregledom mesa, da se omogoči najbolj točna razvrstitev uvoženega mesa na posamezne vrste za določitev cen v prodaji na drobno.
Toda zaključna faza, ki je potrebna za dokončno rešitev tega vprašanja, bo sledila pozneje, ko bo u-
iiiiiiiiiiiiiiiniiiitimiMiiiiiiMimimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiimiKiliiriiTiiiiiiiilVmiiiniini-iiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiitii
JZ SODNIH DVORAN
stanovljena tržnica za uvoženo meso. Vsi izvedenci in strokovnjaki so bili mnenja, da Je takšna tržnica za Trst, kakor tudi za vsa velika mesta, potrebna in da lahko zagotovi prebivalstvu dobro meso po ugodnih cenah.
V tej zvezi je pokrajinski odbor za cene pooblastil trgovinsko zbornico, naj nadaljuje s pospešenim tempom že začeta proučevanja za ustanovitev tržnice, sporazumno z občinsko upravo, v okviru občinske klavnice, ki nudi najboljše pogoje in potrebne naprave za delovanje tržnice.
Jasno je, da bo ustanovitev trži niče koristila predvsem mesarjem, ki bodo imeli možnost, da izbirajo, meso po zahtevah potrošnikov ter po ugodnih pogojih brez nepotrebnih posrednikov.
Točna navodila so bila dana občinskim prehrambenim organom in nadzornim oblastem, naj izvajajo najstrožje nadzorstvo nad mesnicami za strogo uveljavitev določenih najvišjih cen, tako nad vrsto mesa, kot tudi nad uveljavljenimi cenami.
Pokrajinski odbor za cene izraža prepričanje, da bo ureditev tega vprašanja, ob podpori mesarjev in zanimanju potrošnikov,, prinesla tiste ugodnosti, ki jib vsi pričakujejo na tem občutljivem prehrambenem sektorju, v korist gospodarskih o-peraterjev in v splošno korist potrošnikov».
Sklepe pokrajinskega odbora bodo potrošniki gotovo sprejeli z zadovoljstvom, saj se nanašajo na cene mesa, ki so v zadnjih mesecih neprestano rasle. Na osnovi teh sklepov se morajo cene raznih vrst mesa že danes znižati in bo vsako nadaljnje povišanje ali pa znižanje cene odvisno od cen na trgu na debelo uvoženega mesa iz drugih pokrajin ter iz inozemstva, na osnovi ugotovitev posebne komisije, ki bo nadzorovala gibanje cen govejega mesa na debelo. Hkrati pa je treba pozdraviti tudi sklep, da se u-stanovi tržnica mesa, ki bo preprečila špekulacije sedanjih nepotrebnih posredovalcev.
Ob 10.30 bo govoril v Ul. XX Settembre vogal Ul. Timeus Claudio Tonel, ob 18.30 pa v Skednju Arturo Calabria.
Prekinjena pogajanja o pogodbi gradbenih delavcev
Včeraj so se prekinila pogajanja med ANCE in sindikalnimi organizacijami o obnovitvi vsedržavne pogodbe za delavce gradbene stroke. Sklep so sprejele sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, na osnovi sklepa skupščine rimskih gradbenikov, da se prekine z gradnjami za šest dni od ponedeljka 14. oktobra dalje. O tem sklepu so sindikalne organizacije obvestile ANCE in jo vprašale, če namerava potrditi pobudo rimskih gradbenikov.
ANCE bo odgovorila danes in bodo sindikalne organizacije na tej oshovi odločile, če v ponedeljek nadaljujejo s pogajanji odnosno, če bodo uvedle druge ukrepe.
V ZVEZI S SPOMENIKOM PRI SV. ANI
Odgovor tržaškega župana partizanskim združenjem
Ponorni neutemeljeni izgovori glede samo italijanskega napisa
OB SVETOVNEM DNEVU ŽIVALI
Proglas tržaške sekcije ustanove za zaščito živali
Člani so sami revni ljudje — Ali res ni ljubiteljev živali med tržaškimi bogatini?
Ob priliki «Svetovnega dneva živali», ki ga danes proslavljajo po vsem svetu, je tržaška sekcija «Italijanske ustanove za zaščito živali» (ENPA) izdala poseben lepak, v katerem poziva občinstvo, naj sodeluje pri tej kulturni akciji. Tržaška sekcija bo tudi poskrbela, da se natrosi žito po raznih trgih in ulicah, kjer se navadno zadržujejo golobi in drugi ptiči.
Poleg tega je tržaška sekcija za zaščito živali sklenila, da sodeluje pri proslavi, ki jo je italijansko teozofsko društvo napovedalo za danes popoldne ob 19,30. Obenem pa naproša občinstvo, naj obišče zavetišče za živali v Ul. Marcheset-ti 10/4.
V komunikeju, ki ga je sekcija za zaščito živali objavila ob tej priliki, je rečeno, da je še premalo prodrla v zavest tržaškega občinstva potreba, da se stori čim več na področju zaščite živali. Žal ima tržaška sekcija samo 400 članov, ki so večinoma starci in starke, upokojenci in delavci, se pravi ljudje s skromnimi finančnimi sredstvi.
Organizacije bivših partizanov FIAP, ANPI in ZPTO so 4. septembra naslovile na župana dr. Franzila pismo v zvezi s postavitvijo spomenika padlim partizanom in talcem na pokopališču pri Sv. Ani. V tem pismu so omenjene organizacije ponovno obvestile župana, da napis na spomeniku, ki spominja na žrtve iz časa osvobodilne borbe, ne sme biti sploš-I nega značaja, kot je to določil občinski odbor, temveč mora jasno izražati, zakaj so ti borci padli. Zato, je rečeno v pismu, se napis ne sme glasiti «Alle vittime delia guerra 1940-1945», ampak «Ai partigiani caduti», kot to določa zakonski dekret štev. 518, člen 8 od 21.8.1945, objavljen v Uradnem listu dne 11.9.1945. Obenem pa je v pismu rečeno, da je treba v počastitev etnične pripadnosti tako velikega dela omenjenih padlih borcev, postaviti zraven italijanskega tudi slovenski napis. K omenjenemu pismu so tri omenjene organizacije bivših partizanov priložile nekaj slik, iz katerih je razvidno. da so v okoliških občinah, kakor tudi v nekaterih krajih tržaške občine, kjer ležijo skupno s slovenskimi partizani tudi italijanski partizani, napisi dvojezični.
Na to pismo je župan odgovoril osebno predstavniku FIAP dr. Brunu Pineherleju. Župan v svojem odgovoru pravi;
«V odgovor na pisma od 4. septembra letos in še p osebno na slike, ki so bile priložene pismu, o spomenikih postavljenih padlim partizanom, na katerih so dvojezični napisi, se pojasnjuje, da je na osnovi -ugotovitev razvidno sledeče :
Od štirih priloženih slik, se prva nanaša na napisno ploščo v devin-sko-nabrežinski občini, druga na napisno ploščo nekje pri Sv. Ivanu, tretja na napisno ploščo v Rižarni pri Sv. Soboti in četrta na spomenik, ki je bil postavljen na skupni grob na polju XX in ki je bil odstranjen, ko so bili posmrtni ostanki preloženi v skupno grobnico.
Zato se ponovno poudarja, kar je bilo pojasnjeno v prejšnjem pismu, in sicer, da na okoliških pokopališčih ni nobenega «spomenika:» z dvojezičnim napisom in kjer je kak napis, je ta samo v slovenščini. V potrditev tega se prilagajo fotografske dokumentacije, ki se nanašajo na postavljene spomenike v spomin padlih partizanov na pokopališču na Kon-tovelu, v Sv, Križu, Barkovljah, na Opčinah in v Trebčah.
Poleg tega sam «Primorski dnevniku v članJcnhod 24.8.1963 potrju*
iniiiimmm im mil n im ili im iiimiimmi n imiimMiiiiiiiiiiMMMi im min Himmi mi in m mimmmiimimi
IZPHED PHIZ1VNEGA SODIŠČA
Najprej so ga oprostili zdaj pa obsodili na 1 leto
Ukradel je motor iz maščevanja, ker mu na komisariatu javne varnosti niso preskrbeli prenočišča za eno noč
Pred prizivnimi sodniki (predsednik Rusin, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba R. Bologna) je bila včeraj obravnava proti 44-letnemu Giovanniju Bor-tolinu iz Fontanefredde v Furla-,ni ji. Obtoženec ni prisostvoval procesu, ker je zaprt v Padovi zaradi nekega drugega prekrška.
Bortoliina so obtožili, da je 21. novembra 1931 ukradel v Pordenonu motor, ki je bil last policijskega agenta Plinia Baldina. Policist je parkiral svoje vozilo v bližini komisariata javne varnosti. Med preiskavo se je zvedelo, da je Bortolin prišel istega večera na policijski komisariat v Pordenonu, kjer je prosil agente, da bi posredovali pri upravi noč-nega zavetišča ECA, da bi mu nudili streho za eno noč. Policisti mu niso mogli ustreči, ker je u-
Nesreča delavca v novem pristanišču
V novem pristanišču, kjer je včeraj delal za družbo «Compagnia Carico - Scarico Merci», se je ponesrečil 30-letni delavec Aldo Doz iz Ul. del Toro 18, Doz je namreč stal na pomolu pred hangarjem št. 70 in nadzoroval operacije raztovarjanja lesa z motorne ladje «Audax». Ko je žerjav že spustil tovor lesa, je Doz nerodno postavil desno nogo pod omenjeni tovor. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši, ga rešili izpod tovora lesa ter poklicali avto RK. Doza so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge ter ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 60 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Na komisariatu pri Sv. Soboti je 55-letni Olivo Spazzai s Klanca Sant’Anna 63 prijavil, da so neznanci v torek med 16. In 18. uro ukradli dirkalno kolo «Cottura rdeče barve, ki ga je njegov 13-letni sin pustil’ na notranjem dvorišču občinskega zabavišča na Stari Istrski cesti. Kolo je bilo vredno 30.000 lir.
Kaj je iskal ponoči pri tujem motorju?
Pogojno obsojen zaradi poskusa tatvine - Odložena razprava proti motoristu, ki je obtožen nenamernega
Pred kazenskim sodiščem (predsednik D’Amato, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba De Marchi) se je zagovarjal včeraj 21-letni pomorski mehanik Gualtiero Afri iz Ul. Farnetello 7. Mladeniča so obtožili, da je skušal ukrasti motor Eziu Aquilanteju iz Ul. Commerciale 99. Poleg tega je bil obtožen tudi, da si je izmislil, da mu je neki neznanec hotel ukrasti njegov lastni mo-' tor. Obtožnica ga je končno še dolžila, da je upravljal motor brez vozniškega dovoljenja ter da se je vozil z vozilom, ki ni bilo tehnično pregledano.
Okoli pete ure zjutraj 6. aprila letos je bil Aquilante v poslopju št. 1 na Lonjerski cesti. Skozi okno stanovanja, v katerem je prebil noč, je opazil nekega neznanca, ki se je pripeljal z motorjem ter šaril okoli njegovega motorja, ki je bil parkiran pred hišo. Aquilante je zdrvel po stopnicah, odprl vrata ter se pognal proti neznancu. Da bi mu preprečil beg, mu je celo prevrnil motor: neznani ' mladenič pa mu je kljub temu ušel. Aquilan-te je takoj poklical agente prometne policije, ki so na podlagi najdenega motorja ugotovili, da je bil njegov lastnik prav Gualtiero Afri. Se istega dne so mladeniča poklicali na kvesturo ter ga zaslišali. Afri je trdil, da sploh tiste noči ni bil na Lonjerski cesti; izjavil pa je, da so mu neznanci ukradli motor.
Mladeničeve izjave niso prepričale policistov, ki so začeli sumiti, da si je Afri izmislil tatvino
svojega lastnega motorja zato, da bi _ prikril številne prekrške. Zasliševali so ga skoraj eno uro in nazadnje je priznal, da je bil na Lonjerski cesti, kjer je baje skušal ukrasti Aquilantejev motor. Spričo vsega tega so ga prijavili sodišču zaradi omenjenih prekrškov.
Ali je Afri res hotel ukrasti motor? Se včeraj se ni na obravnavi utegnilo zvedeti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Obtoženec je namreč izjavil že preiskovalnemu sodniku, da je priznal poskus tatvine zato, ker da so ga na to napotili policijski agenti. Tudi vče-raj je trdil, da ni skušal ukrasti motorja. Morda je Afri skušal vzeti iz Aquilantejevega motorja nekaj goriva, ker mu ga je zmanjkalo. Zdi se, da je zavpil, ko je bežal, da se bo vrnil po motor.
Sodniki so včeraj spoznali Atrija za krivega prvega, tretjega im četrtega prekrška ter so ga zato obsodili na dva meseca in 20 dni zapora ter na 10.000 lir globe. Poleg tega so mu prisodili za prekrške cestnega zakona dva meseca im 20 dni pripora ter 12.000 lir denarne kazni. Kazen je pogojna ter ie ne bodo vpisali v kazenski list. Sodniki pa so o-prostili obtoženca druge obtožbe, in sicer, da si je izmislil tatvino v svojo lastno škodo. Menili so namreč, da je preteklo premalo časa od trenutka, ko je Afri podal to izjavo, do trenutka, ko jo je preklical. V tistem kratkem času je bilo namreč nemogoče, da bi policisti uvedli preiskavo glede namišljene tatvine.
umora
Pred istimi sodniki bi se moral zagovarjati včeraj tudi 20-let-ni mehanik Livio Raseni iz Ulice Politi 7, ki je obtožen nenamernega umora. Včeraj ni prišlo do obravnave, ker je obtoženčev zagovornik pojasnil, da se prizadeti stranki še pogajata
Do smrtne nesreče, ki je pripeljala Rasenija pred sodnike, je prišlo ob 8. uri zjutraj 27. marca letos. Ob tisti uri se je Raseni peljal z motorjem TS 17677 po Ul. Carducci od Trga Dalmazia v smeri proti Trgu Oberdan. Na motorju se je peljal z njim tudi njegov delovni tovariš Gualtiero Taucer iz Ul. Dei Salici 13. Kot je obtoženec sam povedal, se je peljal s hitrostjo 25 do 30 km na uro, in sicer vštric z nekim avtom Fiat 1100, ki je šel v isto smer. Tik ob poslopju št. 1-D je z desnega pločnika stopila na cesto 48-letna Pierina Voivoda iz Ul. Chiauchiara 3. Ženska, ki je šla po prehodu za pešce, je bila že na središču cestišča. Šoferju avtomobila Fiat 1100 se je posrečilo, da se je odpeljal naprej tik za njenim hrbtom, Raseni pa je trčil vanjo ter jo podri. Mladenič je izjavil policistom, da se je Voivoda nenadoma ustavila ter stopila za korak nazaj. Zato se mu ni posrečilo, da bi se ji izognil. Voivodo so takoj odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, toda že ob 11.30 je umrla, zaradi hudih poškodb. Policisti so ugoto. vili, da jo je motorist odbil za kake štiri metre naprej, medtem ko se je motor ustavil šele kakih šest metrov od prehoda za pešce.
prava ECA pojasnila, da je zavetišče namenjeno samo domačim ljudem, ki so brez stanovanja, vse to je Bortoliina silno razburilo. Ko je zapustil komisariat, mu je prišla neumna misel, da bi se maščeval. Opazil je motor, se u-sedel nanj in se odpeljal. Kmalu nato^ pa ga je zapustil v bližini sedeža gozdnih čuvajev. Policijskim agentom se je kmalu posrečilo, da so ga izsledili. Na zašli-šanju je Bortolin priznal, da je ukradel motor.
Obravnava prve stopnje je bila na kazenskem sodišču v Pordenonu 11. decembra lani. Sodniki SO tedaj menili, da ni gotovih dokazov, da je Bortolin hotel zares ukrasti motor. Zato so ga o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov; javni tožilec pa je proti tej razsodbi vložil priziv.
Na včerajšnji obravnavi pred prizivnimi sodniki je javni tožilec zahteval, naj Bortoliina obsodijo na eno leto zapora in 40.000 lir globe. Sodniki so sprejeli to zahtevo.
Ranjena zakonca
pri trčenju vespe v avto
Včeraj zjutraj okrog osme ure, se je na cesti, ki pelje v Milje, in sicer pri ladjedelnici Felszegy, dogodila prometna nesreča, pri kateri sta bila laže ranjena dva mlada zakonca iz Milj, Ob tisti uri se je proti Miljam vozil na svoji vespi TS 25310 33-letni delavec Giuseppe Gori, ki stanuje v Ul. Trieste 8, na zadnjem sedežu vespe pa je sedela njegova žena 29-letna gospodinja Norma Colombin, Pred njima se je z avtom Fiat 1100 GO 23875 vozil 61-letni Luigi Piro. doma iz Tržiča, Ul. Pascoli 16, ki je nenadoma zavozil na levo, ker je nameraval v ladjedelnico. Gori se je skušal izogniti nevarnosti ali to mu ni uspelo in je z vespo trčil v Pirov avto Oba motociklista sta se prevrnila in pri padcu se je Gori opraskal po rokah in obrazu, medtem ko se je njegova žena hudo pobila po hrbtu ter ranila po zatilju. Oba so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Goriju nudili prvo pomoč in ga nato poslali domov s prognozo okrevanja v sedmih dneh. Colombinova pa se bo na drugem kirurškem oddelku morala zdraviti 8 dni.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1963-64
Podporno društvo Dijaška Matica razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1963-64.
Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno brezobrestno posojilo.
Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu v Ul. Geppa 9/II.
Naslov sprejema prošnje do 15. oktobra t. 1.
je, da so na partizanskih spomenikih na okoliških pokopališčih in na trgih okoliških vasi napisi samo v slovenščini.
Zato se naproša, da o tem seznanile tudi druge podpisnike zgoraj omenjenega pisma.»
Odgovor, ki ga je župan Franzil poslal na pismo treh omenjenih organizacij, se ponovno sklicuje na spomenike padlim slovenskim partizanom v tržaški bližnji in zgornji okolici, na katerih so napisi samo v slovenščini. Hkrati pa omenja tudi naš list, češ da je sam potrdil, da so na teh spomenikih samo slovenski napisi. V našem listu smo 24.8.1963 napisali med drugim: «Vse spomenike slovenskim partizanom na pokopališčih ali pa np vaških trgih v vseh slovenskih krajih na Tržaškem so takoj po končani vojni postavili svojci, prijatelji in ostali prebivalci kraja. Za te spomenike ni dala tržaška občinska uprava niti groša. Vsi stroški, vse delo, kakor tudi vzdrževanje so bili in so še vedno v breme svojcev padlih partizanov, zavednih slovenskih žena in slovenske mladine, Te spomenike so naši slovenski ljudje postavili svojim sinovom, ki so padli v protifašistični in protinacistični borbi, ne da bi od kogarkoli kaj moledovali. Čutili so dolžnost do svojih padlih sinov, da jim postavijo na pokopališču ali na vaškem trgu spomenik, ki naj priča sedanjim in bodočim rodovom, da so padli za svobodo. Na teh spomenikih so napisi samo v slovenščini, ker so jih postavili Slovenci svojim slovenskim sinovom, kot so prav tako širom vsega italijanskega polotoka postavljeni spomeniki padlim italijanskim partizanom z napisom v italijanščini. Vsakdo, zlasti pa zasebnik, ima pravico, da napiše za svoje mrtve na nagrobnih ali na skupnih spomenikih napis v lastnem jeziku, saj so prav po zaslugi slovenskih in italijanskih partizanskih borcev minili časi, ko so slovenskim materam vsiljevali, da so morale na nagrobni kamen svojih sinov postavljati napise v italijanščini.
Pod spomenikom padlim partizanom in talcem na pokopališču pri Sv. Ani pa počivajo v večini slovenski borci, zato je izgovor žu. pana popolnoma neumesten in je njegova dolžnost, kakor tudi dolžnost celotnega občinskega odbora, da to, kar so sedaj naredili, popravijo in da na ta skromen spomenik postavijo nov napis v italijanščini in v slovenščini, kot to zahtevajo partizanska združenja in še posebno svojci padlih.»
Ta naš' odgovor se Je nanašal
na izgovor župana na sestanku s predstavniki treh omenjenih orga-nizacij bivših partizanov glede na, piša na spomeniku pri Sv. Ani. Na tistem sestanku je župan omenil, da so v slovenskih krajih tržaške okolice napisi na partizanskih spomenikih samo v slovenščini.
Dne 7. septembra 1963 pa smo v našem listu, ob objavi pisma predstavnikov organizacij bivših partizanov FIAP, ANPI in ZPTO, na katero je župan odgovoril dr. Pineherleju 25. septembra in ki smo ga zgoraj objavili, napisali med drugim : «Kot smo že svoj čas poročali, je župan dr. Franzil na sestanku s predstavniki treh omenjenih organizacij bivših partizanov dejal, da so na vseh spomenikih j adlim partizanom v spodnji in zgornji okolici Trsta napisi samo v slovenščini. Resnica pa je, kot nam dokazujeta tudi sliki (ob tisti priložnosti smo objavili tudi dve sliki), da so partizanske in antifašistične organizacije, kakor tudi svojci padlih borcev, povsod, kjer so bili poleg slovenskih tudi italijanski padli borci, dali na spomenike dvojezični napis. Samo slovenski napisi pa so le na vseh tistih spomenikih, ki spominjajo samo slovenske partizane in druge žrtve nacifašiz-ma.»
Menimo, da je to, kar smo zgoraj napisali, zelo jasno in da so izgovori za sa-mo italijanski napis na spomeniku padlih borcev in talcev na pokopališču pri Sv. Ani iz trte izviti.
mm na
Nazionale 15.30 «Colpo grosso al Casino» Jean Gabin.
Arcobaleno 15.30 «La veglia delle a-quile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
ExcelslOr 15.00 «International hotel» Elizabeth Taylor, Rìohard Burton. Technicolor.
Fenice 16.00 «Il boom» Alberto Sordi, Gianna Maria Canale.
Grattacielo 15.00 «Il buio oltre la siepe» Gregory Pecik. Film nagrajen s tremi Oscarji.
Supercinema 16.00 «Sexy proibitissimo». Technicolor. — Prepovedano mladini.
Alabarda 16.00 «Le monachine» Oha-terine Spaak, Didi Perego, Silva Kosoina.
Filodrammatico 16.30 «Ij re di Roma». Technicolor. P. Gassel, R, Da-ry.
Aurora 16.30 «I 3 del Texas».
Cristallo 16.30 «Il sole nella stanza» Technicolor. Sandra Dee.
Capitoi 16 00 «Il fonia-retto di Venezia». Technicolor. Michele Morgan, Silva Koscina,
Garibaldi 16.30 ’ «Il gigante dii Me-trapoiis». Technicolor, Gordon MI-tohell, Bella Cortez.
Massimo 16.00 «Maciste l’eroe piò grande del mondo». Technicolor. Marc Fores, Jose Greci.
Impero 16.00 «Il dominatore».
Moderno 16.30 «Tarzan in India» ”4 Technicolor. Jock M-ahomey.
Zadnji dan.
Astoria 16.30 «L’ultima carovana» -4 Technicolor. Richard Wìdmark.
Astra 16.30 «Silvestro e Gonzales vincitori e vinti».
Vittorio Veneto 15.30 «West side story» Natalie Wood. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «23 passi dai delitto» Van Johnson, 9/era Miles.
Marconi 16.00 «La steppa». Technicolor. Charles Vamel, Marina Vla-dy.
Ideale 16.00 «Canzoni.. canzoni... canzoni» Alberto Sordi, Adriano Celentano, Delia Scala. ’ Technicolor.
Skedenj 16.00 «Astronauti per forza» Bob Hoipe, Bimg Crosby.
Razna obvestila
Slovensko, gospodarsko združenje sporoča, da" bo stopil v veljavo od ponedeljka 14. t.m. naslednji urnik: uradne ure vsak dan od 8. do 12.30 in od 16. do 18. ure. V soboto od 8. do 13. ure. Za člane (INPS, u-rad za delo itd.) vsak dan od 8. do 10. ure. V ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. lin od 16. do 18. ure
IZLET NA SNEŽNIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Marije Maver darujeta Marija in Lovrenc Zerjul 1000 ljr za Dijaško Matico. V isti namen daruje družina Milan Hrovatin 1500 lir.
Mali oglasi
VAJENCA voljnega dela, z znanjem slovehskega in italijanskega jezika Išče manufakturna trgovina. Naslov na upravi «P.D.», Ulica S. Francesco 20.
VAJENKO za pletiljstvo Iščemo. — Zglasiti se v Ul. Madonnina 24. VAJENCA za lnstalaterstvo iščemo. Zglasiti se v Ul. Settefontane 3.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 3. okitobra 1963 se Je v TnsW rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 seb.
UMRLI SO: 71-letnl Giuseppe JU-raisek, 56-letna Giuseppina Depas« por. Krečič, 94-letna Emma Bessj»
85-	let.na Ida Paoli vd. Beltraminb 90-letna Antonia Rojc vd. Vegliato
86-	letna Berta Ergert por. de Slfr mundt, 3 mesece stari Gilberto Del Bello, 64-letnl Carlo Serafini, 45-letni Fabio Modugno, 71-letmi Pietro ( Guria-n, 48-letni Giordano Perissint. 70-letna Giovanna Copie.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alla Redenzione, Trg Garibaldi 5! Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg Libertà 6; Al Galono, Ul, S. Citino 36.
Tmm-i
predvaja danes 4. t. m. ob 18. uri film;
«Frontiere dell'odio»
KINO «R0SANDRA» B0LJUNEC
predvaja danes 4. t. m. ob 20. uri Cinemascope Metrocolor film:
I TRECENTO Dl FORT CANBY>
Igrajo: RICHARD BOONE, GEORGE HAMILTON, LUANA PAT-TEN in ARTUR O’CON NELL
— 3 —
4. oktobra 1963
OB PROGLASITVI NIGERIJSKE REPURLIKE
Značilni posegi poslancev nigerijskega parlamenta
v
Se pred kratkim Je v Nigeriji bilo nevarno navduševati se za republiko Ustava ni povsem zadovoljiva, vendar so z njo bili zelo zmanjšani britanski privilegiji ■ Predavanje poslanca Ezere o državi Songhaj
Prvega oktobra, na tretjo obletnico svoje neodvisnosti, je Nigerija bila proglašena za republiko. Generalni guverner, dr. Narodi A zi ki ve, ki je zadnja tri leta izvrševal oblast v imenu britanske kraljice, je tega dne Postal prvi predsednik republike. Na njegovem službenem avtu je britanski kraljevski grb zamenjala nacionalna nigerijska zastava. Federativna republika Ni-gerija, kot se bo odslej imenovala po številu prebivalcev največja afriška dežela, pa ostane še Paprej članica Commonwealtha.
Nigerija je lansko leto preživela vrsto napetih in razburljivih dogodkov. Celotno vodstvo tretje največje stranke —- Akcijske skupine — je po več mese-cev trajajočem procesu bilo obsojeno na dolgoletne zaporne kaz-Pt in fizično eliminirano s političnega prizorišča. Zdaj omenjajo s tem v zvezi možnost amnestije, in to v čast proglasitve republike.
Nikoli v zgodovini te dežele ni bilo toliko zapletenih strankarskih zarot, pa raznih kombinacij na njihovi osnovi, kot v zadnjih Piesecih. Občasno je bil položaj tako spremenljiv, celo konfuzen, da se voditelji posameznih strank Ponekikrat niti samd niso znali orientirati, kdo je pravzaprav njihovo zaveznik in kdo ne. Predstavniki treh strank vzhodne in zahodne Nigerije so javno in taj-no podpisovali skupne aranžmaje in sporazume, naslednji dan Pa jih spet odpovedovali in sestavljali nove.
Nigerija je bila lansko leto nekajkrat na dnevnem redu britanskega parlamenta. Londonski državni svet, ki je po dosedanji nigerijski ustavi, sprejeti za ce-Po neodvisnosti, edini tolmač nigerijskih ustavnih norm, je v teku istega leta dvakrat ogrozil ugled nigerijskega parlamenta, vlade m pravosodja.
Nigerijce sta posebno žalila britanski tisk in radio, ki sta pretirano poudarjala notranjo nestabilnost in to prikazovala kot razlog zastoja glede realizacije kredita in pomoči v zvezi s sedemletnim načrtom. Zahodne države, eelo ZDA, ki sicer ne prikrivajo svojih političnih, gospodarskih In strateških interesov v Nigeriji, ®o navzlic temu zavirale izpolnjevanje svojih že danih obljub. Nezaupanje in povečano previdnost pa je pokazal tudi inozemski privatni kapital, ki sta mu v sedemletnem gospodarskem načrtu bili odmerjeni dokajšnja vlo-gs in obsežna pristojnost operacij P° izredno ugodnih pogojih.
Trditi je celo moč, da so proglasitev republike bolj pospešile nezadovoljive izkušnje z Veliko Britanijo, kot pa notranji razlogi.
&e pred nekaj leti je v Nigeriji bilo dobesedno nezaželeno javno navduševati se in agiti-rati za republiko. Samo pogumni politiki, intelektualci in mladinci izven vladnih strank so od časa do časa in to dokaj sramežlji-v° spregovorili o ugodnostih, ki s° jih druge afriške dežele pridobile z uresničitvijo republiškega sistema vladavine.
ljudski poslanci pa so pretekli mesec, ko so proučevali vlad-n° belo knjigo a ustavnih spremembah, šli dokaj dlje, kot si le to bila vlada zamislila. Iz-rekli so izredno radikalne zaiite-'f* v pogledu obračuna s preteklostjo. Med vladnimi in opozicio-Palnimi govorniki je prišlo do Pravcatega tekmovanja, kdo bo Postavil večje zahteve v zvezi z odpravo britanskih vplivov. To, kar je še pred letom dni predstavljalo kaznivo dejanje, je zdaj do dvignjeno na raven parlamentarnih svoboščin.
Tako je n. pr. parlament navdu-eno ploskal govorniku, ki je zah-ev®l, naj se prehod iz enega obdobja nigerijske zgodovine v rugo obeleži z odstranitvijo ki-Pa britanske krajice izpred vhoda v predstavniški dom. A pri« •otnost večjega števila nosilcev y’aokih britanskih odlikovanj ni-akor n,i motila poslanca Alhadja ana, ki je vztrajal na zahtevi, a se britanska odlikovanja vrne-:°* zaslužnim nigerijskim držav-Janom pa dodele «naša lastna, republiška odlikovanja».
Poslanec, profesor Ezera, je ob *1 Priliki imel dolgo predava-nie o slavni zgodovini nekdanje asiške države Songhaj, s čimer hotel svoje kolege prepričati, » Nigeriji vrnejo njeno staro s avno ime. Bilo je tudi nekaj Predlogov v zvezi z novo reipu-iško himno, katere avtorji bo-0 morali biti Nigerijci. Republiška ustava ni takšna, akršno so poslanci želeli. Veliki ritanski privilegiji so pa z nj'> rondarle občutno zmanjšani. Do-^e** je odpravljeno sleherno vme-avanje britanskega državnega
sveta v delovanje nigerijskih javnih institucij, posebno pravosodnih, a tuji državljani, posebno britanski, po novi ustavi ne morejo več biti člani nigerijskega senata.
V pogledu notranjih pogojev ustava pravzaprav ni menjala ničesar. Federalne enote, v katerih rokah je ključ politične oblasti, se za okrepitev državnega unitarizma na škodo regionalnih avtonomij niso hotele založiti. E-dino sprejeto koncesijo predstavlja odredba, po kateri pokrajinske vlade ne bodo več mogle razpolagati z lastnimi policijskimi silanu.
Nigerija se v Afriki v določenem smislu tudi pojavlja kot nekakšna izjema. V vseh dosedanjih afriških republikah je poglavar države obenem tudi vodi-
telj enotne ali večinske nacionalne politične stranke ter nosilec izvršne oblasti. Nigerijski predsednik republike pa bo samo «ustavni monarh» brez izvršnih pooblastil, ki ostanejo v rokah predsednika vlade.
V Nigeriji te dni pišejo in govore, da samo republika zagotavlja in odpira pot samostojne in neodvisne zunanje ter notranje politične usmeritve dežele. Napoveduje se dolgoročna politika stabilizacije, med drugim vključitev vladajočih strank vseh federalnih enot v centralno vlado. Sprejemajo se nove pobude v pogledu pospešene uresničitve sedemletnega načrta v zastoju. Republika opogumlja ljudstvo in ga spodbuja v tistih upanjih, ki so se nekoč zdela neuresničljiva.
FR. DRENOVEC
Žena ameriškega predsednika Jacqueline Kennedy je prišla v Grčijo na krajši oddih, da bi se potolažila zaradi smrti svojega zadnjega sinčka, ki je umrl le nekaj dni po rojstvu. Stanovala bo v razkošni vili pri Glifadi, ki jo je v ta namen najela njena sestra princesa Radzwil, ki sicer živi v Grčiji. Gospa Jacqueline bo tudi gostja grškega bogataša Onasisa, kar je v ameriškem javnem mnenju vzbudilo precej prahu. Hkrati se je raznesla vest, da nameravajo Jacqueline ugrabiti. Zato je njena vila hudo zastražena
..................................................................milil.......umi,umni,,,m .............................................................................................................................111111111.....1111111111111...........11....................im........iiiiiiiiiiimiii.......
POJMI IN VTISI IZ FRANKISTIČNIH ZAPOROV
Dvajset dni pekla v «zglednem» materinskem oddelku
Krasen vrt s cvetjem in ptički... - Večen prisilen molk - Kapelica in molitve, toda knjigo stran! - Bivše detomorilke varujejo sedaj otroke - Splošni, histerični pretepi
Ko sem z Evito stopila v zapor, se mi je zdelo, da sem prišla v samostan: velik vrt, poln cvetja, poseben park za otroke, na vejah drevja kletke, polne ptic.
Prehrana je bila dobra, toda paznice so kradle najboljše kose iz otroških krožnikov...
Sem diplomiran psihiater in sem stažirala v bolnišnicah za duševne bolnike. Mislila sem, da sem v svojem življenju v teh bolnišnicah mnogo videla, toda veliko stvari še nisem poznala: ta park, ti otroci, ta zunanja, navidezna blagost, vse to je bil pekel. Moja vizija o svetlem in lepem, se je v teh dvajsetih dneh bistveno spremenila. Bilo je to strahotna izkušnja. Morda pa bi si vendarle morala sama sebi čestitati, da sem do teh izkušenj prišla.
V zaporu nas je bilo okoli stopetdeset žensk. Nekatere med nami so bile noseče. Naše celice so bile majhni oddelki, vsi enaki in drug od drugega ločeni z dva metra visokim zidom.
Svoje celice nisem delila z ni-
Letos poleti je prišlo v Madridu do vetjih demonstracij žensk, ki so hotele izraziti svojo solidarnost z astur-skimi rudarji, ki so tedaj stavkali. Ob tej priložnosti je francovska policija are ti rala kakih 70 žensk. Med temi bila tudi Eva Sastre, žena književnika Alfonsa Sastreja. Eva Sastre je mati troje otrok, od katerih je najmlajša Evita bila tedaj komaj dva meseca stara, Evo Sastre so tedaj obsodili na dvajset dni zapora. Ker je še dojila svojo hčerko Evito, so jo zaprli . v tako imenovani «materinski » del zapora, ki ja le nekaj blokov stran od Plaze del Toro v Madridu. Ta zapor je rezerviran materam z otroki izpod sedem let ter za nosečnice. Temu primerno je urejen m užiua sloves najboljšega zapora v Španiji . Zaradi tega ga fran conske oblasti rade kažejo tujim obiskovalcem. Ko je Eva Sastre prišla iz tega «zalednega» zaporAtii.fo..,«Poj« »tise prikazala švedskemu novinarju Sventi O'Anderson h, ki jih je objavil v pariškem «Expressu». Od tod povzemamo del člankd, hkrati pa poudarjamo, da je Eva Sastre diplomirani psihiater, s čimer hočemo reči, da so njeni vtisi in dojmi, kot jih prikazuje, bolj kvalificirani,
komer, ker so me vtaknili v oddelek obsojenih na smrt, katerih kazen je bila spremenjena v 30 let zapora. Bila sem tu edina politična kaznjenka. Ostale kaznjenke so prišle iz sveta zločina, bede in bolezni, okrutnosti in primitivizma. Večina njih je bila pripravljena- potolči se
za eno samo pezeto. Mnogo jih je bilo nepismenih.
Bile so zaprte zaradi najrazličnejših zločinov s področja navadnega kriminala: njihova emocionalna in razumska reakcija je bila drugačna od moje. Imam pa prirojeno veliko sposobnost za prilagoditev: čez nekaj dni so me sprejele brez težav. Postale smo prijateljice: veselila sem se z njimi, bila z njimi žalostna. Skupno z njimi sem delila njihov strah. Naučile so me, kako se more na tržnicah neopazno krasti, pa tudi neke druge zvijače na katere jih je navedel njihov način življenja.
Vse smo imele iste uniforme. Bile so zelo dolge. Po zajtrku smo pletle in šivale. Ob eni uri popoldne je bilo na vrsti kosilo. Pri mizi, kot pri delu je bilo prepovedano govoriti. Molk je tu absoluten zakon. Po kosilu smo imele popoldanski počitek. Vse ženske so morale leči. Prepovedano je bilo brati ali govoriti.
Ob štirih popoldne so nas zbrali v kapelico k molitvi. Direktorica zapora je ob tej priložnosti po navadi imela krajši govor, v katerem nas je v glavnem grajala. Nekega dne nam je povedala, kako je v snu videla «strašen greh», ki da se je zrušil na hišo in nas vse potopil .Nismo povsem razumele, o čem govori: nenadoma je dvignila glas in povedala, kako je kazen, ki nas bo zajela, posledica tega, ker neka kaznjenka pod haljo ne nosi perila.
Nekaj dni zatem sem prosila za sestanek z direktorico (za sestanek je treba prositi tri dni naprej po pošti, čeprav direktorica stanuje v samem zaporu). Prosila sem za privilegij, da si vzamem nekaj knjig.
«Ne berite», mi je rekla. «Srečni smo, da imamo kapelico in zakramente, to je velika milost, ki nam je bila dana». lllll■lllllllllllllllll■llllllllllllll■llllltlll■!lllllllllllllllllllllllllilll„llllllll,l, Hun ,„iii„iii im.n.tlllliiilin..
Himiiiimiiiiiiiriii! 11 m n iMiiiiiiiiiiiiiiiimMiiimiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiii mm m m,nun
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Livio Franceschini razstavlja v Gorici
Ko je Livio Franceschini stopil v že skoro zrelih letih, na umetniško pot, je tvoril njegovo slikarstvo prtljago predvsem akvarel. Bili so to listi, na katerih je z natančnim opazovanjem svoje okolice nepotvorjeno posnemal nje resnično lice, iščoč v njem lepoto in pesniško razpoloženje videnega. Poslednje najdemo danes tudi še vedno v štiriindvajsetih akvarelih, ki jih Franceschini razstavlja v goriškem razstavišču trgovske zbornice.
Je to prvič, da slikar po dolgem času zopet prikazuje občinstvu večjo zbirko akvarelov, ker so na vseh dosedanjih njegovih osebnih razstavah bila samo olja. So pa ti sedanji akvareli nekaj povsem drugega od nekdanjih. Predvsem se močno razlikujejo po neposrednosti v sliko prelitih umetniških občutkov. Mrzlična naglica oblikovanja s široko razlitimi barvnimi potezami mu ne dovoljuje več, poglobiti se v podrobnosti, ki se tako vtapljajo v razgibanosti njegovega ekspresionistično predelanega impresionizma, kar pa tudi ponekod ni povsem v prid celoti.
Sicer pa je to hitro akvareliranje močno podobno njegovemu slikanju v olju. .To je opazno zlasti v slikah «Zgodnja jesen,» ter «Ciganke», pa še v edini cvetlični sliki plavic in v štiridelnem akvarelu, ki v likih žena prertešerio podaja štiri letne čase na Krasu. Po dovršenosti zasnove in tehnike izpada slika na ulici igrajočih se dečkov, po liričnosti pa obe podobi lipicanskih konj.
Verjetno pa bodo mnogi obiskovalci dajali morda prednost šestim akvarelom z obmorskimi motivi čolnov in pristanov, v katerih prevladuje toplejša tonalost barv. Le-te pa postajajo smotrno pestrejše v osmih slikah beneških mask, v katerih Pantalone, Meneghino in tovariši poživljajo barvni poudarek razstave, ki uspelo prikazuje lažjo stran umetnosti Livia Franceschinija.	M. B.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne računajte na pomoč drugih, oprite se predvsem na lastne pobude in zdrav razum, ki so povsem zadostni. Trenutno vzdušje je polno omahovanj, bodite bolj odločni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pred kratkim sklenjene zveze vam bodo pomagale premagati vse težave. Razčistil se bo nesporazum med vami in ljubljeno osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobre zamisli pri onih, ki streme za kako važnejšo spremembo. Skušajte resneje upoštevati neko zapleteno situacijo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zapravljajte po nepotrebnem svojih energij, usmerite jih proti enemu samemu cilju. Enotnost družinskega razpoloženja je odvisna od vašega napora, da odpravite svojo živčnost.
LEV (od 23 7. do 22.8.) Prehodna omahovanja na finančnem pod-
ročju, trenutno ne sprejmite nobenega ukrepa. Skušajte se odpočiti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nove okoliščine vam bodo omogočile uresničitev zanimivega načrta. V čustvenih zadevah bodite bolj previdni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Proučite še enkrat program, ki ste ga že bili sprejeli. Prenehajte z nekim čustvenim odnosom, nudile se vam bodo druge boljše prilike.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Vaš ugled narašča, nepričakovan uspeh vam bo omogočil, da boste premagali vsa nasprotovanja od zunaj. Mlajši potrebujejo vaše po-
moči.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skušajte napredovati postopno, zagotovljen vam je zanimiv uspeh. Vaša trenutna sreča je bolj krhkega značaja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Primorani boste sprejeti nekatere zelo važne ukrepe. Kaže, da bo prišlo do nekega zelo prijetnega srečanja.
. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ničesar je jemljajte preveč na lahko, obenem pa bodite zelo previdni v pogledu nekaterih vprašanj. Manjše potovanje utegne ugodno vplivati na uresničitev vaših bolj neposrednih načrtov.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri reševanju nekega važnega dnevnega vprašanja, se oprite na svojo treznost, zakaj trenutek ni primeren za tveganje. Na čustvenem področju se vse razvija po vaših željah.
«Toda jaz nisem verna. Ali je pravično, da silim svoje tovarišice, ki so verne, da prenašajo mojo neprizadeto prisotnost?»
«Vseeno hodite v kapelico», — mi je odgovorila direktorica. «Morda vas bo bog ponovno sprejel v svoje naročje».
Nisem, torej, imela pravice brati ničesar, razen nekaj pisem svojega moža. Na tem področju je bila direktorica absolutni gospodar: nekega dne je poklicala neko kaznjenko in ji pokazal« dolgó pismo, ki ji ga je bil pisal mož. Nato ji je rekla:
«To je preveč dolgo». In raztrgala je pismo pred očmi ženske, ki je bruhnila v jok.
Ob štirih in 30 minut popoldne smo bile spet v dvorani za šivanje, kjer smo delale do o-smih zvečer. Po ves dan nismo smele na dvorišče in kaznjenke, ki so bile tu že več let, so vse blede.
Bila je že noč, ko so nas puščali na vrt na običajne pol ure zraka. Od našega prebujanja zjutraj pa vse do tega trenutka — pol ure zraka zvečer — smo bile prisiljene na popoln molk, zato smo v tej pol uri «konverzacije» bile kot otroci: ene so tekale, druge kričale, tretje pele itd. Vsake štiri ure sem imela na razpolago nekaj minut za dojenje Evite. Evita se je dobro počutila. Kadar pa otrok v zaporu zboli, tedaj se začne zlo. Vzamejo ga materi in odnesejo v bolnišnico, kjer osebje sestavljajo kaznjenke, ki so jih ocenili kot sposobne, da dajo injekcijo ali negujejo bolnika. Glavna bol-
ničarka se je v svojem zasebnem življenju ukvarjala s splavi.
Ob osmi uri zvečer paznice odhajajo, da bi, seveda, prej zaklenile vrata spalnic. Vsaki od nas je tedaj ostalo po pol ure časa, da ostanemo s svojimi o-troki. Nato se luči ugasnejo in spet se vrne popoln molk.
Te pol ure je pravi pekel: matere se vržejo na svoje otroke, vroče jih objemajo in sprašujejo, ali jim ni kdo storil kaj zlega. Vsa skrita občutja, vsa žalost njihovega življenja prihaja v tem trenutku na dan, ko sp vsaka od teh znajde s svojim 0-trokom.
Ce kaka ženska odkrije na svojem otroku kako prasko ali modrico, ali če kak otrok potoži nad neko žensko, da mu je kaj storila, se mati vrže na kaznjenko, ki ji je bila dolžnost varovati njenega otroka Ženske so se tolkle kot zveri. Bili so večeri, ko so bitke postale splošne in ko je nastopila kolektivna histerija. Tudi sama sem se tedaj bala za življenje Evite in za lastno.
Najbolj zasovražene ženske so kaznjenke, ki so določene, da varujejo otroke v čudovitem otroškem parku — za kakršnega ga smatrajo obiskovalci. Toda vse te «varuhinje» so prišle v zapor kot detomorilke. In del njihove kazni v tem «vzornem» zaporu je vprav v tem, da se ukvarjajo s tujimi otroki.
V času dvajsetdnevnega bivanja v «materinskem oddelku» sem videla dve skupini obiskovalcev, ki so «materinski oddelek» občudovali. Obe skupini sta prišli iz tujine.
Zdravnikovo mnenje
Mladi in stari
Ko otroci doraščajo in s časom postanejo odrasti i ljudje, starši prav radi pozabljajo, da nimajo več pred seboj otrok in se obnašajo 2 njimi, kot da bi bili še nezrela in nesamostojna bitja. V mladih ljudeh pa vedno bolj klije želja, da bi jih starši priznali za odrasle in da ne bi več z njimi nastopali, kot se nastopa z otroki. To je osnovni razlog pogostih nesporazumov med generacijo staršev in genera cijo njihovih otrok. To je izvor mnogoštevilnih sporov, prepirov in medsebojnih očitkov, kar ima za posledico, da pride do nepremišljenih izpadov, do zanikovanja vsake avtoritete, celo do zapuščanja šole in pobegov z doma.
Konflikti s starši kvarijo osebnost mladega človeka in deformirajo njegovo stališče do življenja in mu otežkočajo, da se pravilno znajde pred življenjskimi nalogami. Od nezrelega mladeniča ali mladenke pač ne moremo pričakovati, da bo našel dovolj energije, da bi se uprl napačnemu postopku staršev, in da se bo kljub negativnim vplivom staršev razvil v pozitiono osebnost. Pač pa moramo pričakovati več zrelosti od staršev, za katere želimo, da bi zavzeli do svojih otrok razumnejše in naravnejše ■ stališče, kot pa so jih zavzema-Z. prejšnje, močno konservativne generacije.
Za mladino je značilno, da noče priznavati nad seboj nobene oblasti in da se upira vsaki avtoriteti. Kljub temu, da je za mladega človeka nujno, da se vedno bolj osamosvojuje, da gradi lastno pot in svoje osebne nazore na svet, se vendar večina staršev ne more pomiriti z dejstvom, da vedno bolj izgubljajo oblast nad svojih otrokom, ki hočejo ubrati drugačne poti, kot si jih zamišljajo starši. Zato skušajo pri svojih na pol odraslih otrocih za vsako ceno uveljaviti svojo avtoriteto. Mlademu človeku je res potrebno vodstvo odrasle osebe, toda mladina v letih dozorevanja priznava avtoriteto samo tistega vzgojitelja, ki nastopa nasproti njej brez nagla-ševanja avtoritativne nadmoči ter kaže razumevanje za probleme mladostnika. V takega človeka bo mladina dobila zaupanje in le na takem odnosu do bližnjega lahko gradimo svojo avtoriteto. Pozabljajoč, da njihov otrok ni več otrok, starši mnogokrat podcenjujejo mladega človeka, ne priznavajo Prednosti njegovih osebnih nazorov na svet, omalovažujejo njegove ideje in zamisli, ubijajo njegovo iniciativo ter mu ne dajo možnosti, da bi pokazal svojo originalnost. Na tak način bomo gotovo izzvali pri mladih ljudeh odpor proti nam. Podcenjevanje in nepriznavanje individualnih vrednot pomeni žalitev osebnosti. To je huda žalitev, ki zadene vsakega, prav posebno pa še mladega človeka, ki mu gre za to, da čimprej postane polnovreden član družbe, v kateri živi, Užaljen zaradi takega načina, bo skušal mladenič pokazati svojo «moč» s tem, da bo. postal predrzen in napadalen.
Ko dozoreva, je mladina nagla, v svojih emocionalnih reakcijah nestalna, cesto pretirava in se sla. bo obnaša. Zato se nam zdi, da so mladi ljudje neresni, neodgovorni in pokvarjeni, kar pa v resnici niso. Roditelji jih često zaradi tega obsojajo, zgražajo se nad njihovim obnašanjem ter jih preganjajo z moralnimi pridigami. Bolje in pametneje bi pa bilo, da bi starši z mirnimi razgovori ter dobronamernimi nasveti pomagali svojim otrokom,
Radio Trst A
7.00:	Koledar;	7.30: Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45; Glasbeno potovanje; 12.15: Pogled na svet; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Solisti z orkestri; 17.00: Ansambel Franco Vallisneri; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Solisti Julijske Benečije in Furlanije; 18.50; Vesele harmonike; 19.15: Zlato, tisočletni vladar sveta; 19.30: Harmonija zvokov in glasov; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45; Pesmi brez besed; 21.00; Koncert operne glasbe; V odmoru Znanost in tehnika; 22.15: Ples v blue jeans.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15: Orkester tedna; 13.40: Glasba in beseda; 13.55: Nastop učencev konservatorija «G- Tartini»; 14.25: «Ginnastica Triestina» ob 100-letnici; 14.35: Jazz.
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Herzigonja «Vu kleti»; 14.00: Melodije; 14.30: Straussovi valčki; 15.30: Dve Mirkovi skladbi; 16.00: Pisan glasbeni program; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Za zbor in orkester; 17.40: Ritmi in melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Kvintet Parigi; 19.30: Prenos RL; 22.15:	Orkester Perez Prado;
22.45: Nočni koncert; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Glasba za dobro jutro; 8.30: Glasbeni sejem; 8.50: Strani iz
PETEK, 4. OKTOBRA 1963
albuma; 9.15: Pesmi; 10.00: Operna antologija; 10.15: Nabožna oddaja 13.25:	Mikrofon za dva;
14.55:	Vreme	na ital. morjih;
15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 17.215: Spomin na Katleen Ferrier; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10: Lahka glasba; 19.10; Oddaja za delavce; 20.25: E. Calandra: «La bufera»; 21.00; Mednarodni glasbeni quiz; 22.20: Knjiga tedna; 22.30: Mali-pierova opera «Sogno d’un tramonto d’autunno»; krstna uprizoritve.
//. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Luciano Tajoli; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.Q0: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45; Za prijatelje plošč; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35: Plošče; 16.50: Lahka glasba; 17.35: Kolesarske dirke po Emiliji; 17.45; Paolo Levi: «Il vento»; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Festival neapeljske pesmi; 21.00: Glasba; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Zgodovina kitare.
III. program
18.30; Gospodarska rubrika; 18.40: Ital, periodični tisk: 19.00: Clementijeve skladbe; 19.15: Likovna umetnost; 19.30: Vsakove-černi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Hindemithove «Meditacije»; 21.20: L. Codognola: «La scatola»; 22.20: Schubertov Kvintet, opus 63.
Slovenija
4.00: Dobro jutro; 8.05: Iz starejše slov. glasbe; 8.30: Zabavni
orkester; 8.55: Pionirski tednik; 9.25; Koncertno dopoldne; 10.15: Zabavna zbora Luboff in Hočevar; 10.35: Naš podlistek; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:	Zabavna
glasba; 12.15; Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi: 12.40: Nekaj zborovski skladb; 13.30: Iz Skandinavije do Pirenejev; 14.05: Radijska šola; 14 35: Zvoki iz Jugoslavije; 15.15: Napotki za turiste; 15.20:	Zabavna glasba;
15.40; Zborovski koncert del U-balda Vrabca; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Dragolji iz oper; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Pisana poleta; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zunanje politični pregled; 20.30; Haydn • Mozart - Beethoven; 21.00: Ansambel Mojmtra Sepeta; 21.15: Oddaja o morju; 22.15: Melodije; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Iz jug. simfonične literature.
Ital. televizija
15.15: Kolesarske dirke po Emiliji; 18.0Q: Program za najmlajše; 19 00: Dnevnik; 19.15: Simfonični koncert; 19.55: Vatikanski koncil; 20 15; Šport; 20.30; Dnevnik; 21.05: A. W. Pinero: «Druga žena»; 23.05: Dnevnik.
II. KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: «La fiera dei sogni»; 22.35 Vulkani na Aljaski; 2^.00: Športne vesti.
Jug. televizija
17.30: Ruščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05; «Srečno vožnjo!» — oddaja o prometu; 18.30; Popotni vtisi — Novi Jemen; 19.00; TV obzornik; 19,15:	Dokumentarni
film; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «E-kran na ekranu» — filmski mozaik; 22.15; Poročila.
da se znajdejo v raznih življenjskih situacijah. Ni dobro, če mladega človeka stalno karamo in kaznujemo. Mnogo bolj pametno je, če ga poskušamo razumeti ter prezremo tisto, kar po svojem mnenju smatramo za negativno.
Psihično krut človek, ki niti za las noče odstopiti od svojih konservativnih nazorov, ne more biti dober vzgojitelj mladine. Starši morajo razumeti, da ima današnja mladina drugačne poglede na svet, drugačne interese, vrednotenja in moralne norme kot jih je imela generacija njihovih oče-tov in mater. Zaradi nerazumevanja dejstva, da življenje ne stoji, ampak da se neprestano razvija in menjava, prihaja velika večina staršev v konflikt s svojimi otroki. Vse to pa povzroča pri otrocih duševne krize, ki škodujejo mladi osebnosti. Razum. ni starši se morajo zavedati, da njihov otrok ne more zavzemati istega stališča do življenja, kakor ga zavzemajo oni, ampak morajo dopustiti, da hodi mlad človek po lastni poti. Starši mu morajo le pomagati, da bo to storil čim bolj uspešno.
Popolnoma napačno je mnenje, da moramo na pol odrasle otroke držati v nekem večnem strahu in pretirani strogosti. Pri vzgoji bomo imeli več uspeha, če bomo svojim otrokom prijatelji in svetovalci. To pa ne pomeni, da jih hočemo razvaditi in v vsem popuščati. Nasprotno, bodimo trdi, energični in dosledni, nikdar pa ne smemo pozabit i, da moramo biti pri tem vedno prijazni, uvidevni in taktni. Izredno važno je, da se naučimo mlado osebnost spoštovati. To pomeni, da smo nasproti njej obzirni in diskretni, da ji omogočimo pravilen razvoj individualnih sposobnosti ter da ji priznamo uspehe. Mladim ljudem moramo na vsak način dopustiti, da se ločijo v psihičnem pogledu od svojih staršev, ker samo na tak način lahko postanejo popolnoma zrele osebnosti. V ta namen izredno koristijo razne mladinske organizacije, ki mlademu človeku omogočijo, da bo doživel svojo osebno vrednost kot polnopraven član skupine svojih vrstnikov, kjer ga nihče ne podcenjuje. Starši greši, jo, ko ne puščajo mladih ljudi od sebe, ker se bojijo, da se bodo pokvarili, brž ko se jim nekoliko oddaljijo. Utegne se zgoditi prav nasprotno; če mlad človek pravočasno ne zgradi svoje osebnosti, bo morda vse življenje emocionalno nezrel.
Starši so često preveč zaskrbljeni za seksualno moralo svojih na pol odraslih otrok. Skušajo jim onemogočiti vsako erotično delovanje, oziroma zbliževanje z osebami drugega spola. Na tak način ovirajo njihovo psihoseksual-no dozorevanje, kar končno privede do tega, da mladi ljudje pozneje sklepajo seksualne zveze nepremišljeno in nepripravljeno ter so zaradi tega pozneje v zakonu nesrečni in razočarani. Mlad človek zabrede v spolne avanture ne toliko zaradi nagonskih potreb, temveč bolj zaradi nezadostne orientacije v spolnem življenju.
Dr. S. B.
«Epiplazma» sedmo stanje materije
Kozmos je velikanski «akumulator» energije. Mnoge procese, ki se razvijajo v vesolju, spremlja osvobajanje ogromne količine e-nergije. Eden najmočnejših nam znanih energetskih pojavov so eksplozije zvezd, ki jim pravimo «supernove». Včasih v teku nekaj dni in noči neka «supernova» sprosti količino energije, ki je enaka energiji ene milijarde Sonc.
Kje so vzroki teh katastrof? Kakšni fizikalni procesi privedejo do osvobajanja tolikšnih količin energije?
Kot javlja agencija APN je nedavno sovjetski fizik prof. David Frank — Kamenecki prikaza! zanimivo domnevo o fizikalni narav; eksplozije zvezd vrste «supernova», s tem je prišlo tudi do razlage o novem stanju materije — o epiplazmi.
Nekoč so fiziki poznali samo tri osnovna stanja tvarine, in sicer trdno, tekoče in plinasto stanje. Danes pozna znanost več osnovnih stanj. To so, polgg gornjih, še plazma, nevtronsko stanje tvarine in predzvezdna tvarina ali «protomaterial». Pojem «epiplazme» — ki naj bi sedmo stanje tvarine — je predložil prof. Frank-Kamenecki za zmes «delcev» in «antidelcev», t. j. tvarine in antitvarine.
Do pred nedavnim se je smatralo, da «delci»; proton, nevtron, elektron in drugi ter «antidelci»; antiproton, antinevtron, pozitron in drugi, ne morejo obstajati v nekakšni koeksistenci, da, praktič. no, ne morejo «živeti skupaj». Brž ko namreč «protidelec» pri-de v stik z «delcem», pride koj do njihovega medsebojnega uničenja, to se pravi do «anihilacije» enega in drugega, ki se spremenita v elektromagnetske impulze,
Kaj torej more obstajati zmes teh «delcev» in «antidelcev»? Kot kažejo računi prof. Franka — Kameneckega, je to v določenih
(Nadaljevanje na 4. strani).
Goriško-beneškl dnevnik
PO PODATKIH DIDAKTIČNIH RAVNATELJSTEV
IZ PEVME
Slovenske osnovne šole na Goriškem obiskuje letos 389 učencev
Od tega lih Je 93 v prvem razredu ■ Porast števila učencev v doberdobskem šolskem okolišu
OD 22. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA V ROMUNIJI
17 moških in 13 ženskih ekip na evropskem prvenstvu v odbojki
Italija v prvi skupini s ČSSR, Madžarsko in Belgijo - Od ponedeljka trening italijanske ekipe v Miljah
Po treh dneh, odkar se je začel reden pouk tudi na osnovnih šolah, lahko že primerjamo število učencev, ki so bili letos vpisani in ki redno obiskujejo slovenske esnevne šole na Goriškem. Po podatkih obeh didaktičnih ravnateljstev, za goriško in doberdobsko okrožje, imamo letos na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem štiri otroke manj kot lani ali skupno 389. Razliko je pripisati manjšemu številu otrok teh letnikov, kar je splošen pojav tudi na italijanskih šolah.
Stanje se je celo izboljšalo v doberdobskem šolskem okolišu, kjer je letoa 10 otrok več kot pa lani. Posamezne šole imajo naslednje število otrok:	Doberdob 49
(+8), Jamlje 16, Dol 15 (—1), So-vodnje 48 ( + 3), Rupa 35 ( + 1), Gabrje 4 (—1), Vrh 13.
Slabši Je položaj šolskem okolišu, ki spada pod didaktično ravnateljstvo v Gorici, kjer je letos kar 14 otrok manj kot lani. Po posameznih šolah je naslednje število učencev: v Gorici, Ul. Croce 48 (+4); Ul. Randaccio 11 (—3); v Standrežu 42 ( + 1); v Podgori 20 ( + 1); v Pevmi 20 (—9); St. Maver 5 (—5); Steverjan 32 (+2); Valerišče 20 (—6); Jazbine 4 (—1 ); Plešivo 3 ( + 1) in Skrljevo 6.
Najbolj je padlo število učencev v St. Mavru, in sicer kar na polovico, ter v Pevmi, kjer jih je 9 manj. Tudi na Valerišču je letos samo 20 učencev namesto lanskih 26. Deloma je to pripisati manjšemu številu rojstev, deloma pa tudi preselitvi nekaterih družin z otroki v druge kraje, saj imamo n.pr. letos v Ul. Croce v Gorici vpisane štiri učence več. Na šoli v Plešivem, ki je zaradi slabe učne moči v prejšnjih letih in morda tudi zaradi drugih vzrokov ostala lani samo z dvema učencema, so letos vpisani trije in predvideva se, da se bo v prihodnjih letih stanje na tej šoli še izboljšalo. Omenimo naj še, da se je število otrok v prvem razredu v Standrežu več kot podvojilo in jih je letos vpisanih 13. Na vseh slovenskih šolah pa je v prvem razredu 93 učencev.
Kot rečeno Je v bistvu številčno stanje ostclo nespremenjeno v primerjavi z lanskim letom. Seveda pa bi bilo število učencev na slovenskih osnovnih šolah precej večje, če bi se vsi slovenski starši zavedali, da bi najbolj koristili svojemu otroku, če bi ga vpisali
■MiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiimaitiiin
Kino
VERDI. 17.15: «Le citta proibite» — «Un mondo si rivela», italijanski dokumentarni film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.00: «FBI — agente implacabile», E. Constantine in C. Mlnazzoli. Cmobeli francoski film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.15: «Gli italiani e le donne», W. Chiari in A. Fabbrizl. Italijanski panoramski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «La storia di Tom Destry», A. Murphy in M. Blancard. Barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 20,6 stopinje ob 12. uri, najnižjo 11,8 stopinje ob 22. uri v sredo zvečer. Povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov. Dežja je padlo do včeraj popoldne 2 mm.
v šolo, kjer poučujejo v materinščini in kjer se bo naučil tudi italijanščine.
Povišanje provizije pri prodaji rib
Pokrajinski odbor za določanje cen, ki Je imel te dni sejo pod predsedstvom prefekta dr. Prlnci-valle je med drugim razpravljal tudi o povišanju pristojbine za prodajo rib na trgu na debelo. Sprejeli so sklep, da se ta pristojbina zviša od dosedanjih 2,25 na 6 odstotkov. Povišanje upravičujejo s povišanjem splošnih stroškov in s tem, da taka pristojbina že velja v Trstu, Caorlah in v Benetkah.
IZ DOBERDOBA
Prošnje za nakup
semenske pšenice
Kmečka zadruga v Doberdobu sprejema prošnje za nakup semenske pšenice z državnim prispevkom. Tiskovin? in navodila dobijo prizadeti v zadrugi pri Janku, ki jim bo tudi na razpolago za sestavo zadevne prošnje.
Izlet iz Tržiča v Slovenijo
ON ARMO iz Tržiča organizira za nedeljo 3. novembra izlet v Slovenijo z obiskom Postojnske jame, Ljubljane in Bleda Za vožnjo in skupni potni list je treba plačati po 2500 lir. Odhod ob 6. uri od Mar-celliane, povratek okrog 22. ure. Vpisovanje in pojasnila pri ONAR-MO, Tržič, Ul. Cosulich 6 — tel. 73085, od 17. do 19. ure do 15. oktobra.
Trčenje dveh avtov pri gostilni «Al gambero»
Vt*ttaf popoldne, nelcaj Po 15. uri, je prišlo do trčenja dveh vozil na križišču Ul. Montecucco in Ul. Paolo Diacono v Gorici.
Ob tisti uri je prihajal s svojim avtom «Skoda» po Ul. Paolo Diacono v smeri proti Ul. Montecucco 46-letni Gino Moretti iz Gorice, Ul. Prato 2. Ko je prišel na omenjeno križišče mu je privozil nasproti iz Ul. Montecucco na vespi 32-letni Gastone Zon-gher iz Gorice, Ul. Giacinto Gal. lina 31. Prišlo je do neizogibne, ga trčenja, pri katerem je Zon-gher dobil lažje poškodbe. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kijer so mu nudili prvo pomoč zaradi manjših prask in udarcev na levi nogi. Okreval bo v petih dneh. Moretti pri trčenju ni bil ranjen in tudi škoda na vozilih je bila majhna.
Žena Iz Rupe padla na dvorišču
Včeraj okrog 18. ure so prlpe-ljali v goriško civilno bolnišnico 76-letno Pavlino Žigon iz Rupe »t. 18, ki je malo prej padla doma na dvorišču. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je že. niča spalmila levo roko v ramenu ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Kratke iz bolnišnice
Včeraj zjutraj ob 8.30 je prišel po pomoč v civilno goriško bolnišnico 12-letni Gianni Mari iz Gorice, Ul- Faiti 3, ki si je zvinil levo nogo ko mu je' doma spo-drsnilo. Nudili so mu prvo pomoč
s prognozo okrevanja v petih dneh.
Popoldne ob 14. uri se je zatekla v bolnišnico 18-letna Ottilia Teržan iz Turiaca, Ul. Roma 10, ki se je ranila na sredincu leve roke na delu v lesnem podjetju Siles. Nudili so ji prvo pomoč: okrevala bo v 20 dneh.
Ob 15.30 so nudili prvo pomoč 13-letni Giuseppini Cibei iz Gori. ce, Ul. Scaramuzza 8, ki jo je malo prej ugriznil pes na ulici. Okrevala bo v treh dneh.
Včeraj ob 17.30 se je zatekla v bolnišnico po pomoč tudi Rosanna Brecelj iz Gorice, Ul. Nizza 1, ki je padla doma na dvorišču in se pri tem ranila na levem zapestju. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v šestih dneh.
Tiskovni urad goriške federacije PSI sporoča:
V	zvezi z odredbo goriškega šolskega skrbnika, da se učenci v prvi razred nove enotne srednje šole vpisujejo v Gorici samo na že obstoječi nižji gimnaziji in ne tudi na slovenski strokovni šoli, je socialistični senator dr. Ercole Bonacina, ki je bil izvoljen v naši deželi, poslal prosvetnemu ministru interpelacijo s prošnjo za pismeni odgovor.
V	svoji interpelaciji senator BOnacina vprašuje:
za vzroke, zaradi katerih je šolski skrbnik v Gorici odredil obvezni vpis učencev slovenskega jezika v prvi razred nove srednje šole samo na že obstoječi slovenski nižji gimnaziji v Gorici in ne tudi na strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom, ki obstaja v istem mestu;
ali prosvetni minister ne vidi v tej odredbi Jasno kršitev točke 16 zakona od 30. Januarja 1963 štev. 27, ki določa, da se že obstoječe nižje gimnazije in strokovne šole s 1. oktobrom 1963 spremenijo v svojih prvih razredih po novi ureditvi v enotne srednje šole;
ali ni dejanska ukinitev slovenske strokovne šole kot posledica odredbe šolskega skrbnika v Gorici v nasprotju s točko 1 zakona od 19. julija 1961 štev. 1012, po kateri se lahko ustanovijo ali ukinejo šole s slovenskim učnim jezikom le z odlokom predsednika republike;	.	. • -
kakšne korake namerava minister takoj storiti, da se odpravijo kršitve zakona in zagotovi obstoj šolskih zavodov s slovenskim učnim Jezikom v tistem številu, kot so sedaj v Gorici;
kdaj bo prosvetno ministrstvo pričelo praktično izvajati točko 6 že imenovanega zakona 1012 od leta 1961, po kateri mora šolski nadzornik, ki je predstojnik šol s slovenskim
V otroškem vrtcu Iščejo postrežnico
Čeprav je že začel delovati otroški vrtec v Pevmi, pa se vpisovanje vanj še ni zaključilo, kakor ne tudi po drugih vrtcih, ki jih upravlja ONAIRC. Verjetno se bo število vpisanih otrok le malo spremenilo v primeri z lanskim letom.
Pač pa imajo v tem vrtcu težave, ker so še vedno brez stalne po-strežnice. Zato vodstvo ONAIR vabi ženo ali dekle, ki bi imelo veselje do tega dela, naj se zglasi pri otroški vrtnarici v Pevmi, kjer bo dobila vsa podrobnejša pojasnila glede dela in plače. Ta služba bi bila najbolj primerna za kakšno ženo iz Pevme, z Oslavja ali iz Pod-gore, ker bi imela blizu na delo.
Zimski urnik bencinarjev
S prvim oktobrom Je stopil v veljavo zimski urnik za bencinarje, ki bo trajal do 31. marca 1964. Po tem urniku je delovni čas pri bencinskih črpalkah naslednji:
Od ponedeljka do petka od 7. do 21. ure; ob sobotah in dnevih pred prazniki od 7. do 22. ure; ob nedeljah in praznikih od 7. do 21. ure (samo za tiste, ki so tisti dan v službi). Službeni urnik skupin A in B ostane nespremenjen.
učnim jezikom, obvladati ta jezik.
Parne kopeli zopet v obratu
V občinskem kopališču v Gorici, Ul. Cadorna bodo od sobote 5. t.m. zopet delovale parne kopeli. Ta oddelek bo deloval ob sobotah od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12.30. Ostale dneve so parne kopeli zaprte.
Pred okrajnim sodnikom v Gorici se je moral včeraj dopoldne zagovarjati 50-letni šofer Franc Praselj iz Trsta, Ul. Conconello 214. V obtožnici je rečeno, da se je Praselj pregrešil proti predpisom cestnega pravilnika, ker je nenadoma zamenjal smer vožnje na križišču pred kavarno Garibaldi v Gorici, ko je vozil svoj Fiat 1100, To se je zgodilo 11. marca letos in je Praselj s svo-! jim nepravilnim manevriranjem ogrožal živahen promet na tem križišču. Sodnik ga je obsodil na plačilo globe 4.000 lir Obtoženca je branil odv. Turel.
1 Pri naslednji razpravi se je morala zagovarjati 37-letna tekstilna delavka Stanislava Tommasi iz Gradiške, Borgo S.M. Maddalena 33. Dne 12. julija letos okrog 17. ure je šla Tommasijeva v veleblagovnico Standa, kjer pa jo je nadzorno osebje presenetilo, ko je izmikala blago s prodajnih miz. Pri pregledu njene toibe so ugotovili, da je imela v njej za 2 680 lir raznega blaga brez potrdil o plačilu. Tommasijeva je izjavila takrat, in tudi včeraj pred sodnikom, da je «pozabila» plačati blago. Sodnik ra ni smatral to kot
Evropsko prvenstvo v odbojki bo v raznih romunskih mestih od 22. oktobra do 2. novembra. V moški konkurenci bo nastopilo 17 reprezentanc, v ženski pa 13. V obeh konkurencah bodo nastopile repre-zèntance Romunije, Jugoslavije, Danske, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Nizozemske, Turčije, Sovjetske zveze, Madžarske, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije in Bolgarije, samo v moški konkurenci pa reprezentance Finske, Italije, Francije in Belgije.
Tako v moški kot v ženski konkurenci bodo ekipe razdeljene v štiri skupine, ki so bile določene z žrebom in ki bodo naslednje:
MOŠKI
1.	skupina (v Brašovu):	CSSR,
Madžarska, Italija, Belgija;
2.	skupina (v Bukarešti): Romunija, Poljska, Nizozemska, Finska;
3.	skupina (v Klužu): SZ, Jugoslavija, Zah. Nemčijja, Avstrija;
4.	skupina (v Tirgu Murešu): Bolgarija, Francija, Turčija, Vzhodna Nemčija.
ŽENSKE
1.	skupina (v Bukarešti): SZ, Bolgarija, Turčija;
2.	skupina (v Krajovu):	CSSR,
Madžarska, Nizozemska, Danska;
3.	skupina (v Kostanci): Poljska, Jugoslavija, Vzhodna Nemčija.
4.	skupina (v Kostanci): Romunija, Zah. Nemčija, Avstrija.
Ekipe, ki bodo zmagale v skupinah, se bodo uvrstile v finale, ki bodo v Bukarešti. Kvalifikacije bodo od 20. do 25. okt., finale od 26. okt. do 2. nov. Borbe za plasma od 9. do 17. mesta v moški konkurenci in od 9. do 13. mesta v ženski konkurenci, bodo v Brašovu.
Finale borbe v Bukarešti bodo v največji razpoložljivi dvorani imenovani Floreska, v kateri je bilo že več podobnih prireditev in ki lahko sprejme 2500 gledalcev. V Klužu imajo dvorano za 2000 gledalcev, v Kostanci pa športno palačo, ki lahko sprejme 2500 gledalcev.
Tako kvalifikacijske kot finalne borbe bodo odigrane po turnirskem sistemu vsaka ekipa proti vsaki. Za vsako zmago bodo ekipe prejele po
zadostno opravičilo in je ženo obsodil na 20 dni zapora in na plačilo 8.000 lir globe; vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Obtoženko je branil dr. Battello.
V odsotnosti obtoženca je bila razprava tudi o zadevi 28-letnega Franca Bressana iz Gorice, Ul. Pasubio 6. Bressan je bil obtožen, da je s svojim vozilom «giulietta» prevozil cestno križišče pred kavarno Garibaldi v Gorici s preveliko brzino, in to v času, ko je bil na semaforu rdeč znak, ter s tem ogrožal promet. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega in ga obsodil na plačilo 15.000 lir globe. Obtoženca je branil dr. Turel,
Nezgoda delavca v Podgori
Včeraj ob 8.50 so poklicali avto Zelenega križa v podgorsko tekstilno tovarno, kjer se je na delu ponesrečil 49-letni Maks Rakuscek iz Gorice, Trg De Amicis 11. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na desnem sencu. Okreval bo v 8 dneh.
2 točki, za vsak neodločen izid po eno, za poraz pa 0 točk. Ekipa, ki bi se odpovedala enemu samemu nastopu, bo izključena od vsega nadaljnjega tekmovanja.
Kot smo že poročali, se bo italijanska ekipa za evropsko prvenstvo začela pripravljati v Miljah od ponedeljka dalje pod vodstvom zveznega trenerja Jugoslovana Trinaj-stiča, ki je že v Trstu. Med kandidati za italijansko reprezentanco sta tudi tržaška slovenska športnika Adrijan Pavlica in Sergij Veljak, ki nastopata pri ekipi «Ferroviario».
ZA ŽRTVE POTRESA V SKOPJU
«Reprezentanca sveta» proti Jugoslaviji?
BEOGRAD, 3. — Čilski trener Fernando Riera, trener nogometne «reprezentance sveta», ki bo nastopila 23. v Londonu proti reprezentanci V. Britanije, je predlagal
WROCLAV, 3. — Za evropsko prvenstvo v košarki je vse pripravljeno. Reprezentance so že zbrane in so imele danes tudi lahke kondicijske treninge.
Po splošni sodbi poljskega tiska velja za glavnega favorita reprezentanca Sovjetske zveze, Jugoslavijo pa omenja kot njenega najresnejšega tekmeca. Mnogo upov polaga poljski tisk na pomlajeno poljsko ekipo, med moštva, ki se bodo borila za najvišjl plasma, pa uvršča tudi Italijo, ne glede na dejstvo, da je italijanska vrsta prišla v Wro-clav oslabljena, kar velja v ostalem tudi za Jugoslavijo.
Po vesteh iz jugoslovanskega tabora, se je začetni optimizem u-maknil zmernosti, kar je med drugim tudi posledica dejstva, da je v zadnjem trenutku zbolel Dragojlo-vič, katerega bo nadomestil Ražnja-tovič. Tako bodo manjkali kar trije standardni reprezentanti in sicer Kovačič, Djerdja in Dragojlovlč, Korač in Daneu pa bosta nastopila v ne najboljši fizični kondiciji. Kljub temu sta prav Daneu in Korač tista, ki sta dala danes najbolj optimistične izjave. Daneu je namreč dejal, da je prepričan, da bo reprezentanca častno zastopala ju goslovansko košarko, Korač pa meni, da reprezentanca sicer ne bo ponovila igre iz Ria, da pa je prepričan, da bo ohranila srebrno kolajno iz Sofije.
Jugoslavija se bo Jutri pomerila v prvi tekmi z Nizozemsko ob 20 uri, Italija pa bo imela že prvi dan zelo nevarnega nasprotnika v Madžarski.
TOKIO, 3. — 611 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz 34 držav se bo udeležilo mednarodnega športnega mitinga, ki bo v Tokiu od 11. do 16. oktobra To je sporočila japonska tiskovna agencija Kyodo.
PARIZ, 3. — Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za 1. 1964 bo v Grenoblu od 14. do 18. januarja.
BARCELONA, 3. — Italija, Franclja, Belgija in Nizozemska so se
mednarodni nogometni zvezi, naj bi organizirala srečanje med «re-prezentaco sveta» in Jugoslavijo. Cisti inkaso tekme bi bil namenjen žrtvam strahotnega potresa v Skopju. Tekma naj bi bila odigrana takoj po nastopu «reprezentance sveta» v Londonu.
NOV EVROPSKI REKORD
Dorothy Hyman 200 m - 23”2
BUDIMPEŠTA, 3. — Angležinja Dorothy Hyman, ki je včeraj izenačila evropski rekord v teku na 100 metrov s časom 11’3 in ki ga je danes ponovila v teku izven dvoboja Madžarska - Velika Britanija, je danes postavila nov evropski rekord v teku na 200 m s časom 23”2.
Prejšnji rekord s časom 23”3 je imela Nemka Jutta Heine, postavila pa ga je lani.
B reprezentanca proti Pisi
MILAN, 3. t- Drugi trening nogometne reprezentance B lige bo v sredo 9. t. m. v Pisi proti enajsto-rici Pise.
Kandidati za ta trening bodo sklicani v nedeljo 6. okt. po rezultatih nedeljskih tekem B lige in upoštevajoč formo, ki so Jo posamezni igralci pokazali.
KRIZA PRI JUVENTUSU
Monzcglio namesto odstavljenega Amarala
TURIN, 2. — Vodstvo Juventusa je izdalo uradno sporočilo, v katerem sporoča, «da je zaradi vrste nesoglasij med vodstvom kluba in Paulom Amaralom, sklenilo odpovedati se trenerskim uslužnostim Paula Amarala in poveriti dolžnost trenerja prvega moštva Eraldu Monzegliu.»
Na krajši tiskovni konferenci pa Je predsednik Juventusa Catella pojasnil, da je med vodstvom kluba in Amaralom prišlo do takšnega vzdušja, ki je nujno imelo negativne posledice na moralo igralcev Dejal Je tudi, da je bolje podvzeti primerne ukrepe takoj, ko ni še nič kompromitiranega in da je vodstvo nala§č počakalo s svojo odločitvijo do trenutka, ko je klub dosegel dober položaj na lestvici, da ne bi odstavitev Atnarala povzročila napačne komentarje in razlage.
uvrstile v finale vaterpolo turnirja v okviru mednarodnega vojaškega prvenstva. Ker je v kvalifikacijah Italija premagala Francijo s 5:1 in ker bo ta rezultat tudi v finalni skupini, ima Italija že prednost dveh točk Izločene so bile ZDA Grčija, Španija in Nemčija.
MOSKVA, 3. — Na atletskem mitingu v Jali na Krimu je Bolotni-kov dosegel na 10.000 m čas 29’15”4 (svetovni rekord 28T8"2), na 5000 m pa čas 14’09”2.
TRIESTINA PROTI PADOVI
Včeraj
samo kondicijski trening
Triestina je včeraj nadaljevala s pripravami za nedeljsko srečanje s Padovo na občinskem stadionu pri Sv. Soboti. Trener dr. Montanari je vse razpoložljive igralce podvrgel lažjemu telovadno-atletskemu treningu, pri čemer Je mogel ugotoviti, da so vsi igralci v zadovoljivi fizični kondiciji z izjemo Ferrare, kateremu je klubski zdravnik predpisal nekaj dni počitka. Njegov namestnik v moštvu bo po vsej verjetnosti Pez, kar bo tudi predstavljalo edino spremembo v enajsterici v primerjavi s prejšnjo nedeljo.
Priprave Triestine se bodo zaključile danes, nakar bo trener verjetno tudi že objavil dokončno postavo, ki bi morala biti naslednja:
Di Vincenzo; Frigeri, Vitali; Bea, Varglien, Sadar; Mantovani, Dalio, Orlando, Porro, Rancati.
TENIS
Jovanovič premagal Tacchinija v Palermu
PALERMO, 3. — Vesti o poteku teniškega turnirja v Palermu so nekoliko zmedene in netočne. Včeraj je agencija ANSA poročala, da sta bila Pilič in Jovanovič izločena v igrah posameznikov, danes pa javlja, da je Jovanovič premagal Italijana Tacchinija s 6:1, 6:1, potem ko je Tacchini v dopoldanskih urah pripravil doslej največje presenečenje turnirja s tem, da je premagal Američana Ralstona s 6:3, 6:3.
Ostali današnji rezultati:	Merlo
(It.) - Prosečki (Jug.) 6:3, 6:3, Pie-trangeli (It.) - Riessen (ZDA) 6:3, 4:3 prekinjeno zaradi teme.
«Epiplazma» sedmo stanje materije
’ (Nadaljevanje s 3. strani)
pogojih možno. In kakšni so ti pogoji?
Pri medsebojnem ali vzajemnem uničenju, odnosno «anihilaciji», «delci» in «antidelci» na primer elektrona in pozitrona osvobajajo ogromno količino e-nergije. Toda prav tolišna energija je neobhodno potrebna za njihovo formiranje. Ta energija mnogokrat prekaša silo termonii-klearnih reakcij. Ce je za dosego relativno «mirnega» ali «urejenega» stanja navadne hidrogenske plazme dovolj temperatura kakih lo ali 100 milijonov stopinj, je za ustvarjanje in ohranitev «epiplazme» v določenem «urejenem» stanju neobhodna temperatura 10.000 milijonov stopinj!
Toda kje v prirodi srečamo takšne pogoje? Po mnenju prof-Franka Kameneckega pride do takšnih pogojev v notranjosti nekih zvezd vrste «supernova», ki imajo izredno veliko maso, ki so, torej, izredno velike.
Čeprav so fizikalni pogoji v no-tranjosti takšne zvezde primerni za ohranitev «epiplazme» v takšnem stanju, takšno telo, ki vsebuje precejšnjo količino «delcev» in «antidelcev» ne more biti vedno dovolj trdno. Brž ko pride do manjše in lokalne razredčenosti, se že začne tako imenovana anihilacija, ali medsebojno uničevanje. In ta takoj privede do lokalnega povečanja pritiska in ustvarjanja impulza, ki v skrajnem primeru povzroči eksplozijo vse zvezde. Sila, ki se pri tem sprosti preide v energijo nevidnih élektromagnetskih impulzov izredno kratkih valov ter v energijo razpadanja tvarine.
Ta teoretični sklep prof. Franka Kameneckega so potrdila tudi zvezdoznanska opazovanja. Pr' eksplozijah nekih zvezd vrste «supernova» Se dejansko opaža ogromna energija razpadanja tvarine ter znatno žarčenje nevidne svetlobe.
(«SCIENTE ET VIE» Pariz)
Intervencija sen. Bnnacine zaradi ukinjevanja slnv. šolskega zavoda
Šolski nadzornik na slovenskih šolah mora obvladati slovenščino, kot to določa zakon
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
V Standi je vzela blago in ga «pozabila» plačati
Ker sta neprevidno vozila na križišču Garibaldi, bosta šoferja plačala kazen
•miiMikiiiiiiiiiiiiitiifiiiiliitMii^mmiaiietiiiiiiiiaiiiMiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiMiiimiiiiimiiaiiiiiiiiiiiiiiMi
DANES PRVE BORBE V WROCLAVU
Jugoslavija-Nizozemska
Italija-Madžarska
Po splošni sodbi je SZ tudi letos največji favorit za evropskega prvaka v košarki
,,ln,,IM.....m..
OSTUINTAM
■	-JOŽE VERCAN:-
OrfMAREZIG do MADRIDA
Sl.
Oče se je vrnil z vinom, mi pomežiknil, mlasknil z Jezikom in rekel;
«To ti je kapljica!»
Mati je zanetila na ognjišču, nekaj pripravljala in neprestano brkljala po tesnem prostoru Smehljala se Je in sama ni vedela, kaj naj počne. Prej se je zdelo, da so vse reve prišle nad družino. Oče in mati sta sedela pred ruševinami, sključena, mrka, kot kup nesreče. Zdaj sta se kar pomladila.
Hiše ni več, ostala pa je kuhinja. Majhna sicer in tesna, vendar pa dovolj velika, da najde v njej svoj prostorček tudi sreča. Fašizem, nasilje, vojna — vse je zdaj mimo. Vračajo se borci, vračajo begunci. Na razvalinah bo zrasla nova hiša.
V srcu Je vzklilo upanje v lepšo bodočnost.
ZA KONEC
In tako končujem svoje spomine. Doživel sem lakoto prve svetovne vojne, grozote fašistične dobe, grenko življenje političnega begunca; bil sem borec v Španiji in partizan v Franciji.
Pretrpel sem mučenje v Ječah, stradal sem, bil preganjan kot divja zver, spal sem po kozolcih, duplinah in pokopališčih, bil večkrat na bojiščih ranjen in neprestano v nevarnosti.
Moja mladost ni bila prijetna, toda ko bi se ob podobnih razmerah še enkrat rodil, bi ubral spet isto pot.
Moja visoka politična šola so mi bile ječe, za kažipot mi je bila partija, muke, borbe in napori pa so me utrdili in prekalili.
Podobno kot sem doživljal Jaz, so doživljali tudi drugi Istrani; pot, ki sem jo ubral jaz, je hkrati pot tudi drugih istrskih revolucionarjev.
Istro ljubim, morda toliko bolj, ker je v zgodovini igrala vedno vlogo Pepelke. Avstrija ji je bila mačeha, fašistična Italija rabelj. Avstrija jo Je zanemarjala in ji privoščila le malo šol, fašistična Italija pa ji je vzela še tiste in prepovedala še slovensko pesem in našo govorico.
Slovenskih Istranov je malo, še celih 50.000 ne; kljub temu pa so se upirali nasilju. Padale so žrtve, a so vzdržali.
V letih 1931—1932 je bilo najmočnejše središče revolucionarnega gibanja na Primorskem prav v okolici Kopra s središčem v Ospu in Gabrovici. V Gabrovici je bila tudi majhna ilegalna tiskarna, ki je natisnila na desettisoče letakov in je izdajala celo ilegalni časopis «Kmetski glas».
12. VII.. 1932 so slovenski komunisti iz okolice Kopra organizirali proti fašističnim oblastnikom velike demonstracije v Dekanih in Kopru. Kljub fašističnemu terorju se je demonstracij udeležilo nekaj tisoč kmetov. Po demonstracijah Je prišlo sicer do množičnih aretacij, toda Istranov niso upognili.
V fašistični dobi, do leta 1943 je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih 18 istrskih Slovencev, 249 jih je bilo obsojenih na daljše zaporne kazni, 9 jih je v Ječi umrlo, 331 so zverinsko mučili in 430 internirali. Skupaj torej 1037 žrtev.
Po padcu fašizma so prišli Istrani do večjih količin orožja. Tedaj je šlo v boj mlado in staro, možje in žene in kot kurirji celo otroci. Z navdušenjem so se vsi pridružili partizanskim enotam in se borili proti Nemcem, ustašem in beli gardi.
Od leta 1943 do 1945 je umrlo po zaporih in internacijah 157 slovenskih Istranov, 193 jih- je padlo med talci, 476 v na-rodnoosvobodilnih bojih, usoda 202 pa ni znana. Skupno število žrtev: 1028.
Okupator pa ni samo zapiral in moril, temveč je tudi požigal. Ponekod je požgal cele vasi. Po statistiki je bilo požganih samo v slovenskem delu Istre 2897 domov in gospodarskih poslopij. Menda je ni družine v slovenski Istri, ki ne bi hila dala svojega krvnega davka v boju proti okupatorju.
Vojna jé končana.
Mussolinija so partizani ujeli in ubili, Hitler si je sodil sam, njegove pomagače pa so postrelili in pobesili. Fašističnemu zmaju so posekali, glave.
Na ruševinah stare, zaostale Jugoslavije je vstala nova, Titova Jugoslavija, polna življenjskih sil.
Na pogoriščih in razvalinah so zrasle nove vasi, nova mesta. V nekaj letih so postavili na noge težko industrijo, odprli nove rudnike in nove naftne vrelce. Na rekah so zabrnele turbine mogočnih hidrocentral in vsepovsod se poj®’ vljajo nove velike tovame.Dežela je prepletena z gosto mrežo železnic in modemih cest. Leseni plugi so izginili, zamenjali so jih traktorji, buldožerji in kombajni. Povsod utriplje ritem novega življenja.
Tudi v Istri se je marsikaj izpremenilo.
Ponoči ljudje lahko mirno spijo. Po cestah ne drvijo več kamioni z bencinskimi sodi in fašisti, da bi požigali slovenske vasi; m več karabinjerjev, da bi zaradi slovenske pesmi lovili fante in jih zapirali; ni več italijanskih učiteljev, da bi s šibo vtepali otrokom fašistično himno v glavo. Petindvajset let grozot je za nami.
Ljudje ne gledajo več s strahom v bodočnost, se ne vprašujejo s skrbjo v očeh, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan, ne odhajajo več na tvegano pot v tujino za delom in zaslužkom-Doma je kruha za vse,
Kjer ni dovolj dobre zemlje, da bi jih preživljala, gredo v bližnje tovarne in delavnice. Povsod je dovolj dela za pridne roke.
Ljudje so se oddahnili. Obrazi — prej mrki — so se zjasnili; oglašata se smeh iri vrisk in po vaseh se razlega spet vesela fantovska pesem.	./	■ . i -
Tudi nad Istro je posijalo sonce.	,
KONEC
UREUNI&IVO:	TRST - UL MONTECXJH1 6 II TELEFON mul»* IN 94tCW - t-oštni predal 55» - PUUKU2NIC4 (»ORILA: Ulica S Pellico l il, Tel 33-82
letna 1800 Ur, polletna .3500 Ur, celoletna 840(1 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska, posamezne 40 din letno 1920 din, polletno »60 din Četrtletno 480 din - Poštni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tisk. Trst 11-637«N- Za SFRJ- ADIT Dza^Jinuana, Stritarjeva uUca U ute!. 21-928. tekoči raCun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OU..AS1: Cene oglasov. Za vsak mm . širini enega stolpca: trgovski 130, flnančno-u pravni 200, osmrtnice 150 u7- MaUoXsi 40 UrbeeedšT- V.lovl^fv«'
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	oeseoa. vsi oglasi se naročajo pri upravi.