X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. x /J.: Zunaj v begu gre zasoplem vse življenje pod viharji, slutnjo le o daljni zarji s sabo nosi — kakor sen. Človek, narod, človečanstvo — vsi spojeni zdaj so v meni, in vesoljstvo v eni ženi mi odseva — kakor sen. Ko da v sebi bi poslanstvo nosil o kraljestvu božjem, v harmoniji z vsem okrožjem sanjam svoj najvišji sen, ~ . / ' ^ i- / /\ ¦¦¦j-""- /___ Nikola Radojčič: . cP B^3 Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. O priliki tristopetdesetletnice kmetskega upora pod Matijo Gubcem, V lepi zbirki starih knjig v Licejski knjižnici v Ljubljani se nahaja jako zanimiv zbornik, v katerem so zvezane štiri nemške knjige, tiskane vse okrog srede XVI. stoletja. Prvi dve sta priljubljeno,navadno vojno čtivo, knjiga o junaških delih in zaslugah Friderika Barbarosse in pripovedka o obleganju in razdejanju mesta Troje. Drugi dve knjigi pa govorita o tedaj najaktualnejšem vprašanju — o Turkih, obsegata njihov koran z navodili, kako ga je treba pobijati, in zgodovino prihoda Turkov v Evropo, z nasveti, kako naj se kristjani borijo zoper Turke.1 Tedaj povsem navaden zbornik, pa vendar za nas jako zanimiv, posebno radi srbskohrvatskih pripomb na obeh notranjih straneh 1 Barbarossa. Ein schone vund Warhaffte beschreibung des Lebens vnnd der geschichten Keyser Friderichs des ersten, genant Barbarossa, durch J o h a n n e m Adelphum Stattartzet zu Schaffhausen... StraBburg, 1535;Warhafftige Histori vnd beschreibung, von dem Troianischen krieg, vnd zerstorung der Stat Troie, Durch die hochgeachten Geschichtschreiber, Dictvn Cretensem vnd D a r e m Phrvgium, ... Augspurg, 1540; Alchoran. Das ist, des Mahometischen Gesatz* buchs, vnd Turckischen Aberglaubens vnnhalt, vnd ablanung. StrasBburg, 1540, Tiirckischer KevBer Ankunfft, Kryeg vnd Handlung, gegen vnd wieder die Christen, bitz ynschlyesBlich vff den yetzt regyerenden Solymannum. Dergleich Rhatschlag, wie des grausamen Tyrannen syghafftigem furnemen von den Chri* sten zu begegnen wer ... AUes verdolmetscht durch Heinrich von Eppen« dorff... StrasBburg, 1540. Današnja signatura zbornika je: III. B. 3421.—4. - 388 — >* N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. # platnic in na drugi strani poslednjega lista, kakor tudi radi onih delov poslednje knjige v zborniku, kjer je govor o srbskih od* nošajih do Turkov. Radi enega od teh odlomkov me je dr. Glonar, J., knjižničar Licejske knjižnice, tudi opozoril na to knjigo, ter je s tem pomagal, da se osveži spomin na slavnega njenega lastnika in na težko ter nemirno dobo, ko je nudil ta zbornik pouk, raz* vedrilo in uteho onim, ki so ga čitali, od katerih so nekateri celo svoja imena in zapiske pustili na njem. To so skoro vsa znana imena kranjskih plemičev, ki so kot poveljniki branili kordon in trdnjave na Granici pred Turki ter tako kot daleč naprej po* maknjena predstraža ščitili svojo domovino in vse zapadno krščanstvo pred barbarskimi turškimi invazijami. Dočim so vsi podpisanci pisali svoja imena, devize in druge zapiske nemški z gotico, pa je eden izmed njih — vsekakor lastnik zbornika — pisal večjidel srbskohrvatski s cirilico in glagoljico. To je bil vitez Daniel Ložar ali Lozar, od čigar čudne in junaške smrti je 5. februarja 1923. preteklo vprav tri sto petdeset let. I. Jaz sem z lahkoto zanesljivo dognal, kdo je bil vitez Daniel Ložar, dasi doslej sploh še ni bila znana slovenska oblika nje? govega priimka, kajti navaja se kot Daniel Laaser (Lasser, Laser, Loser itd.) ali von Laas, in sicer kot bihaški kapetan, na glasu radi svoje poštenosti in neustrašne hrabrosti.2 Kakor tudi bi rad, w vendar ne morem tu napisati cele monografije o tem znamenitem • vitezu, marveč hočem navesti samo ono, kar je o njem naj* važnejše, zlasti o njegovi smrti, ki mu je prinesla istotoliko slave kakor njegovo junaško življenje. Vitez Daniel Ložar je bil gospodar Belneka (Wildeneck, Wildenegg) in eden najuglednejših bihaških kapetanov, katerega kapetanstvo (pada bas v ono dobo, ko je turška sila delala po* slednje korake do kulminacijske točke svoje moči, osobito na teh straneh, kjer se je Ložar boril zoper Turke. V teh najtežjih časih, ko so se Turki trdovratno in s silnim elanom zaganjali iz Bosne proti hrvatskim in slovenskim krajem — dokler se ni njihova sila 1. 1593. skrhala pred Siskom — je branil Ložar znameniti Bihač. Brez dvoma je bilo njegovo življenje tam vsak dan v nevarnosti, vendar pa ga ni izgubil tu, marveč v povsem drugi borbi in na - Imamo še mnogo drugačnih oblik njegovega priimka, pisanega nemški. Radoslav Lopašič ga hrvatski piše v svoji knjigi: Bihač i bihačka krajina, Zagreb, 1890., str. 65, Danilo Lozer. — 389 — J5 N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. x drugi strani — blizu svoje kranjske domovine. V dobi najusod* nejše borbe zoper Turke in v najtežjih naporih, da se zadrži njihov naval iz Bosne v Hrvatsko in Slovenijo, je namreč buknil Gubčev kmetski upor, ki je vznemiril ne le državne oblasti in deželno plemstvo, marveč tudi branitelje Granice — kakor je podoba, te najbolj. Zato so ti razvili naglo in energično akcijo, da uduše upor, ker so se v borbi s Turki bali sovražnika za ledji in pri svojih domovih, dočim so ostale oblasti izgubile glavo ter se bojazljivo in neodločno mnogo dogovarjale in obširno do* pisovale. Med prvimi plemiči, ki so pohiteli k srcu upora, je bil tucli Daniel Ložar. On je postal tudi ena prvih plemiških žrtev, za plemiče očividno jako težka in dolgo nepozabna. Čim so namreč uporni hrvatski kmetje prodrli na Štajersko početkom februarja 1573. leta, je že bil tamkaj tudi Daniel Ložar. Tu je, kakor da se • bije z vitezi ali s Turki, ki so se držali reda v boju, sam hrabro stopil pred kmetske mase, ki so bile že zavzele mesto Krško.3 Bržkone jih je pozval, naj se vdajo in pomirijo, ker se je on — prihajajoč iz Bihača — mogel najbolje razumeti z njimi; kar poči puška iz stolpa, krogla ga zadene v lice in ubije. Valvasor je na treh mestih s spoštovanjem in žalostjo zabeležil *V»d— milih' ^-mBumi "-w ¦*» 'in^i^Ma^^.**^!! ....... - X. -'-" - - - - g _^. ... ... ta Ložarjev konec. Pripovedujoč, kako je Jurij Ložar 1512. leta postal gospodar Belneka, nadaljuje takole: «Der Letzte Herr Laaser, dem diese Herrschaft zustandig gewest, war Herr Daniel Laaser, Hauptmann zu Wihitsch. Als aber dieser, durch die morderische Hand der aufriihrischen Bauren zu Gurckfeld, erwurgt, auch sein Bruder, als nechster Erbe, eben desselbigen Tags bey Ainod, mit Steinen von den Bauren todt geschlagen und also Namen und Stamm der Herren Laaser vertunckelt worden:4 haben die nechste Erben, als Schwestern der Herren Laaser, namentlich Fr. Barbara, verehlichte Raumschisslin, Herrn Leo* pold Raumschissels Eh=Gemahlinn, Fr. Felicitas, Herrn Adams 3 Radi c s P., Herbart VIII., Freiherr zu Auersperg (1528.—1575.), Wien, 1862., 291—308. — D i m i t z A., Geschichte Krains, III. Laibach, 1875., 34—35. 4 (3 sinrti brata Daniela Ložarja pripoveduje Valvasor še na drugem mestu, kjer omenja grad Sotesko (Ainod): «Unweit von dem SchloB gegen Seisenberg zu, auf der Strassen, entdecket man einen grossen Steinhauffen, welcher be-mercket, daB hierunter der letzte Herr von Laas oder Laaser, auf dieser Stelle, von den Bauren todtgeschlagen, mit seinem Namen und Stammen erstorben und begraben lige.» (XI, 11). Grb Ložarjev ima Valvasor: IX, 110. Taka in C«-^<^š>J>P0dokna us°da plemičev je morebiti spodbudila Cankarja, da bi lahko napisal svojo povest bas o kmetskem uporu iz 1.1573., ki bi se po svojem pojmovanju bistveno razlikovala od dosedanjih beletrističnih prikazovanj o tem dogodku. Prim.: G Ion ar J., Cankarjev zbornik: Prijatelj L, Domovina, glej umet« nik! 12. — 390 — • X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. x Gall zu S. Jorgenberg, de8 Jvingern, Verehlichte, und Amalia, Herrn Paul von Scheyer Ehefrau, sich untereinander, wegen dieses Erbtheils, verglichen, und bewilligt, daB das SchloB Wildenegk dem Herrn Paul von Schever bleiben, und er denen andren ihren gehorigen Theil ausreichen solite: So geschehen im 1573 Jahr.» (XI, 651.)- Na drugem mestu pa je zapisal Valvasor o smrti Daniela Ložarja to*le: «Den 5 Tag deB Hornungs, im Jahr 1573, \vard der beriihmte Ritter, Herr Daniel Loser zu Wildeneck, so Hauptmann zu Wichitsch gewesen, durch einen im Gesicht empfangenen SchuB, auf dem Thurn zu Gurckfeld, von denen aufruhrischen Bauren getodtet.» (XII, 12). Na tretjem mestu na* posled je omenil Valvasor povsem na kratko smrt Daniela Lo* zarja, opisujoč bas sam kmečki upor leta 1573.: «Bey solcher Ver* folgung der Aufriihrer, hat der beriihmte Ritter, Herr Daniel Laser, zu Wildeneck, Hauptmann zu Wichitsch, aus dem Thurn zu Gurckfeld einen rebellischen SchuB ins Gesicht bekommen, so ihn ums Leben gebracht.» (XV, 485). Sodobne vesti potrjujejo Valvasorjevo razlago, seveda razen početka zadnjega mesta, ki ne more biti točen. Vseh teh tukaj ne moremo našteti, omenimo pa naj vendarle vsaj najgenljivejšo, ki je napisana pod neposrednim vtisom te težke plemiške izgube: 5. februarja 1573.1., okrog tretje ure ponoči, potem ko je premagal uporne kmete pri Krškem, je pisal glavni zmagovalec baron Jošt Thurn iz Kostanjevice (Landstrass) deželnim stanovom na Kranj* skem med drugim tudi sledeče: «Benebens klag ich den Herren, das in diesem Handl der ehrlich, redlich, ritterlich Mann H. Daniel Laser an der Waalstat bliben, der durch ein schuss aus dem Thurn ins gesicht vmbkhomen .. .»5 Že 7. februarja je moral J. Thurn napraviti predlog radi naslednika Daniela Ložarja v Bihaču, toda ni pozabil nanj, marveč je 11. februarja napravil korake v zadevi njegove za? puščine.6 Dasi so se plemiči brez prizanašanja in krvavo osvetili 5 Starine, VII, 180. O Ložarjevi smrti se govori tudi na str. 190. in 195. Pismo na zadnji strani je Krone s jako slabo ekscerpiral: «8. Februar (Cilli). Meldung des Helfenberg an die Verordneten: «Der eine Haufe der rebellischen Bauern sei zu Gurkfeld von Herrn Jobst Frh. von Thuern mit seinen „Vskockhen" geschlagen worden, nachdem sie sich in dem Orte „versperrt" hatten. Unter deri Gefallenen sei Daniel Lasster, Hauptmann zu Irchitsch. (Valvasor IV [!]), mesto XV, 485. nennt ihn Daniel Laser "zu Wildeneck, Hauptmann zu Wichitsch; Casar VII, 146. schreibt ihn Leiser.» Krone s F., Aktenmassige Beitrage zur Geschichte des windischen Bauernaufstandes v. J. 1573. (Beitrage zur Kunde steiermarkischer Geschichtsquellen 5 [1868,], 21.) fi Starine, VII, 190. in 219. — 391 — 4 X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. H nad upornimi kmeti, so vendar hoteli izvedeti baš za onega, ki je ubil Daniela Ložarja. Radi tega so vsem ujetim kmetom, ki so bili ali so mogli biti v Krškem, stavi j ali vprašanje: «Wer den Daniel Laser heubtman zu wihitsch Zu Gurkhfeld erschossen hobe; vvarumb sy auf Ine geschossen, so er doch nur allain vmb sprach mit Inen Zuhalten zu Inen geritten?»7 Tega niso mogli dognati. Kmetje so namreč izjavljali, ali da sploh niso bili tam, ali da ničesar ne vedo o tem ali pa so naposled imenovali različne osebe, o katerih so trdili, da so ubile Ložarja. Tako je Gregor Drvodelič iz Brdovca trdil, da ga je ubil neki Nikola, pastorek kovača iz Brdovca, ki je sam govoril v stolpu pri Krškem, da je ubil nekega viteza.8 Matko Turčič iz Jastrebarskega pa je rekel pri zasliše= vanju, da je cul, da je Daniela Ložarja ubil vprav sam Gregor Drvodelič.9 Kmetje so očividno iz hudobnosti valili krivdo drug na drugega, ker so vedeli, da bode huda predla onemu, kogar de* nuncirajo kot ubijalca Daniela Ložarja. II. V zapuščini Daniela Ložarja, za katero se je brigal J. Thurn s toliko ljubeznijo, se je nahajal vsekakor tudi ta4e zbornik, ki je sedaj v ljubljanski Licejski knjižnici. Od vseh, ki so ga čitali, je zapustil največ podpisov in beležk v njem sam Daniel Ložar. Na notranji strani prve platnice si je takoj zgoraj zapisal svojo devizo in ime s cirilico: «Ja y(J)aM y6ora ^araieji JIo3ap.»10 Takoj pod tem je napisal začetek pisma, kakor je bilo običajno med graničarskimi poveljniki in Turki, v cirilici: «0/1, Hac ^amieja JIo3apa ijecapoBe cbztjiocth ...» Pod tem sta se zapisala njegova svaka: «Paull von Schaier» in «Adam Gall d. Junger», z letnicami in devizami, a poleg njih tudi «F. von Scheyer», vse v nemščini, dočim je Daniel Ložar tudi nadalje pisal v cirilici: «H:(f)M5K» (= 1567., ali po številčni vrednosti takih glagol j skih pismenk) «Ja y<$)aM vdora ^aHHeji JIo3Kap»; pod tem so nemški pisani ekscerpti iz zbornika. Na drugi strani zadnjega lista je zopet začetek pisma v cirilici: «ITjieMeHHTH n3n6paHH h BasceM BHCOKonoHTOBaHH rocnoflirae h npii-jaTejLy /ipani». Dočim so vsi^ti zapiski pisani v cirilici, bosanske oblike, je zapustil Daniel Ložar na notranji strani druge platnice 7 Starine, VII, 298. 8 Starine, VII, 252. Hartinger je napačno prevedel to mesto: Hartin-ger J., Hrvatsko^slovenska seljačka buna godine 1573., Osijek, 1911., 147. 9 Starine, VII, 253. 10 Radi tiskarne moram transkribirati tako cirilico kakor glagoljico s črkami navadne cirilice. — 392 — X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. X tudi V glagoljici pisane zapiske. Povsem na vrhu je zapisal v glagoljici:'«: h : (J): m : r : (= 1564) Ja y(|)aM y6ora. J[: JIo3ap:», a poleg tega: «1566. Ich vertrau Gott. D. Laser», ter dalje, zmazano, v cirilici: «Ja vcjpan y6ora,» Nižje sledi v glagoljici zapisek: «HepHe creif HMa Cejiora o6pa3a». Ostali zapiski so nemški in brez vrednosti. šele po teh zapiskih, pisanih v cirilici in glagoljici, smo tedaj dognali slovensko obliko priimka viteza Ložarja, ki je pisan nemški na najrazličnejše načine. To smo doznali, a iz devize Daniela Ložarja kakor tudi njegovih bojnih tovarišev moremo razbrati, kako je bilo njih duševno razpoloženje v obupnih časih najtežje borbe s Turki, in kaj jim je bila edina nada.11 Zlasti pa se mora naglasiti, da je samo Daniel Ložar pisal v cirilici in glagoljici, dočim so ostali čitatelji tega zbornika pisali samo nemški. On je moral potemtakem biti okretnejši, gibkejši, bolj nagnjen k učenju, a bržkone ga je bolj nego njegove nemške tovariše vleklo srce, da se nauči govora in pismenk, običajnih v okolici Bihača. III. Duhovni interesi Daniela Ložarja se, kakor se vidi po tem zborniku, niso prav nič razlikovali od tedanjih interesov njegovih srbskih in hrvatskih tovarišev na Granici. Ti se sicer niso na? slajali in svojega duha dvigali s čtivom življenja in del Friderika Barbarosse, toda čitali so iste vrste in v isto svrho popisano življenje in Čine Aleksandra Velikega, ohranjeno v mnogih srbskih in hrvatskih rokopisih. Obleganje in padec Troje pa je bilo mo* goče citati enim in drugim, ker so Srbi imeli mnogo rokopisov o padcu Troje, sličnih nemški pripovedki v Ložarjevem zborniku. Za koran so se prav tako kakor tudi Daniel Ložar zanimali i Srbi i Hrvati, osobito za apologetski sestavljene krščanske komentarje h koranu, s pomočjo katerih so mogli Turke pobijati in dovajati v neprilike; vladika Visarion Pavlovič je še 1. 1739. prosil iz Rusije «sistemu mahometanskuju»!12 Pxax-iaJko so vse vojake na Granici jako zanimale turške zgodovine, ki so razlagale nerazumljivo naglo napredovanje turške sile, še bolj pa predlogi in načrti, kako bi se dali Turki najhitreje in najuspešneje vreči iz Evrope. Takih knjig je brez števila, osobito odkar je po vzgledu Pavla Jovija prišlo v običaj žurnalistično seznanjanje bralcev z vsemi aktual* nimi vprašanji. Nekoliko takih zgodovin, traktatov o Turkih, 11 «A11 tu In gotBnamen» (Paull von Schaier); «wie Gott will» (Adam Gall d. Jiinger). 12 CnoMeHHK KpaJbeBCKe cpncKe aKajeMHje, L III, 63. — 393 — X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. X poročil in predlogov je zbral Henrik Eppendorff in izdal tipično turško knjigo, v svrho, da bi zedinil in dvignil zoper Turke ves krščanski svet, osobito pa Nemčijo. Po razpravah na državnih zborih, kjer se je — največ iz Ogrske — prosila pomoč zoper Turke, zlasti po padcu Beograda 1521. leta, pa so dobro vedeli, kako velika nevarnost jim preti od Turkov; celo sam Luther je moral preklicati svoje nepremišljene trditve, da se zoper Turke ni treba braniti, ker da so zaslužena kazen božja za kristjane.13 Vzpričo tega je bil Henrik Eppendorff na napačnem potu, ako je mislil, da se kristjani samo zato ne dvignejo zoper Turke, ker ne vedo, kako so nevarni, da pa jih vendar ni tako težko premagati. Prvo so vsi kristjani dobro vedeli, drugega pa niso hoteli verjeti, dasi je on za svojo knjigo v to svrho precej spretno izbral pre* pričevalen materijal iz tedanje ogromne literature o turškem vprašanju. Poseben uspeh je mislil doseči s tem, da je tiskal neko pismo, ki ima za nas poseben interes, ker so ga — po njegovem pripisku — Beograjčani in Sremci poslali sultanu Sulejmanu. Ti nastopajo namreč viteški in za tedanji čas nenavadno hrabro, zakaj moglo bi se misliti, da so bili popolnoma izgubili pogum po padcu Beograda in sremskih trdnjav 1.1521. Pismo morda ni popolnoma avtentično, je pa zelo važno in karakteristično, ker je skoro sodobno, in dejstva, navedena v njem, so v glavnem točna, dočim je duh, ki preveva pismo, značilen za pojmovanje turškega vprašanja v Evropi. Tedanjim humanistom je bilo vobče pismo zelo prikladen in priljubljen način za vsako obveščanje in takratna historijografija ga smatra kot najprimernejšo formo, v kateri se indirektno izraža in opisuje osebno in narodovo razpoloženje. Očividno je v to svrho retu= širano tudi to znamenito in zanimivo pismo. Nalašč sta izbrana vprav Beograd in Srem, da se pokaže njiju odnošaj napram Turkom, ker je padec Beograda našel odmeva po vsem krščan? skem svetu, a Srem je bil tedaj zelo znana pokrajina in kristjanom tako ljub, da njega izgube nikakor niso mogli preboleti, Turki zopet pa so ga tako naglo vzljubili, da se nikakor niso hoteli ločiti od njega14. Zato se Beograd in Srem ne omenjata skupno le v 13 O tem, kako je Ogrska obveščala Evropo o turški nevarnosti, ima tudi danes najobširnejša poročila: Katona St., Historia critica regum Hungariae .. . T. XIX, Budae, 1793., 300. in d. O razpravah na nemških državnih zborih, o akciji zoper Turke in o stališču Luthrovem v tem vprašanju: Zinkeisen J. \Y., Geschichte des osmanischen Reiches in Europa, II, Gotha, 1854, 648. in d. 14 Od mnogoštevilnih sodobnih dokazov, kako so takrat smatrali Beograd in Srem kot eno celoto, naj opozorim samo na Marina Sanuta, kjer se ljubezen — 394 — 55 N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. 55 tem pismu in v slični, po velikem delu tendencijozno pobarvani krščansko=turški korespondenci te dobe,15 marveč tudi v popol* noma avtentičnih, oficijalnih aktih. Vsi avstrijski in madžarski poslanci, ki so po mohaški bitki 1.1526. šli v Carigrad, so stavili Beograd in Srem na prvo mesto, ko so zahtevali od Turkov, da jim vrnejo zavzete dežele in mesta. S tem so sicer dosegli le zasmeh in sirove šale, češ, da so poslanci, ki zahtevajo Beograd in Srem, ali povsem iz uma, ali pa še pijani od dobrega sremskega vina, na katerega nikakor ne morejo pozabiti!16 A vendar so vsi poslanci še nadalje zahtevali, da se vrneta Beograd in Srem, dokler so imeli še količkaj naivnega upanja, da se bodo dali Turki zadržati vsaj na Dunavu in Savi. To upanje je bilo treba negovati in to pismo naj bi bilo duševna uteha radi padca Beograda in propada Srema, a obenem tudi bodrilo za borbo s Turki, kakor je razvidno iz vse njegove vsebine: «Deren von Svrmien erbarmklich, Ein klagliche, aber wo!gestellte red, so die von Krvechischen Weissenburg (Beograd), vnd gesandten des landlins Svrmien vor dem Tiirckischen KevGer gethan haben.17 Gliickhafftiger Kevser, die versamlung des landlins Svrmien, hat vns ab-gefertigt, vmb ein friden bey dir anzusuchen, vnd befolhen, das wir deiner Maiestat ire mevnung demiitigklich anzevgen. do Beograda in Srema kaže najbolj: Arkivza povjesnicujugoslaven* s k u, VIII, 126. i. d.; žal, da moram citirati to izdajo. Meje Srema pa se na istem mestu (167.) opisujejo sledeče: «Questa Serimia e proventia in Ylliria overo Shia* vonia dalla parte di sopra verso il septentrione e il Danubio da 1 occidente la Drava e da Oriente la Sava inde Sclavones quasi Savones a Savo fluvio ozi e dieti et dela de la Sava e Belgrado in quello angulo situato ubi Savus fluvius dilabitur in Danubium...»; to mesto je vzeto iz nekega poročila z dne 18. ok= tobra 1523., v katerem se — brez dvoma pretirano — opisuje zmaga, ki so jo izvojevali Sremci nad Turki 12. avgusta 1523. 13 Te vrste korespondence, na pol avtentične in izmišljene, toda sodobne, je največ pri Katoni S t.: Historia eritica regum Hungariae. .. T. XIX, Budae 1793., 477 i. d. 16 K a t o n a S t., Historia eritica regum Hungariae ... T. XX, Budae 1794., 295., 359., 402.; Hammer J., Geschichte des osmanisehen Reiches, III., Pest, 1828., 72. in d.; Z i n k e i s e n J. W., Geschichte des osmanisehen Reiches in Europa, II, Gotha, 1854., 659. in d. Ko je 1. 1528. J. Hoberdanac našteval pred Ibrahimspašo — kot poslanec Ferdinanda I. — mesta, za katera je Ferdinand zahteval, da mu jih Turki vrnejo, je stavil na prvo mesto Beograd. Ibrahim^paša je na to zahtevo odgovoril z zasmehovanjem: «Mirum quod et Constantinopolim non petierit». G e v a y A., Urkunderi und Aktenstiicke zur Geschichte der Ver* hiiltnisse z\vischen Osterreich, Ungarn und der Pforte im XVI. und XVII. Jahrh., Gesandtschaft Konig Ferdinands I. an Sultan Suleiman L, 1528, Wien, 1840, 16. 1T Za vse dele te turške knjige sem dognal, odkod jih je Henrik Eppendorfi prevedel, razen tega pisma, za koje v Ljubljani ni mogoče zvedeti, kje ga je našel. — 395 — X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. j; Dieweil die Gottliche weisBheit oder fiirsehung, deinen willen der gestalt gefiirdert, das du mit ei(ne)m vniiberwintlichen krvegfiuolck, das Hungerland iiberfallen, wer vns wol zu wiinschen ge\vest, das wir mit \veib vnd kind, in deinem Reich, vor langest rhiiwig gesessen weren, oder weit von deinem erdtreich wonten. vff das wir gegenwertigen schrecken nit vnnemen dorfften, vnd horten, das andere, gegen deinem svghafftigen kryegBuolck, vnd nit wir niderlagen. So es aber Gott der herr dahin gericht hat, das \vir gieich ini anfang des kryegB begriffen, vnd deine M*- vnsers gemiits noch nit bericht ist, besorgen wir, sye mocht vns arg\vanig halten, als die yhenigen, die sich gegen deiner gluckseligkeit vffbaumen wolten, vnd derhalb fiir deine feind geacht wiirden, vnd dardurch in die hochste not, als ein vnuermoglich vblcklin, kummen mochten, will vns von noten sein, anfangklich den arg\van bey deiner Mt. abzulanen. Erstich, so bekennen wir, das wir wol wissen, \vas der eyd, darmit \vir dem Kiinig von Hungern verwandt, von vns erforder, namlich, das wir fiir seine, vnd seins Reichs vvolfart, vnser leib vnd leben setzen sollen. Hye soli aber deine Mt. fleissig vffmercken, das der menschen, so in diBem landlin begriffen, von mannen, \veib vnd kind, jung vnd alt, die vns vmb den frid zu bitten gesandt haben, vngefahrlich bev. xxx. tausent seind. vnd so man vB derselbigen zal vBleBen solt, die zur whor tauglich, so wiird sichs nit bitz in die. x. tausent erstrecken. vnd so wir mit demselbigen kleinen vnd vngeiibten volck, deine vniiber* windtliche stercke erfaren wolten, so thaten wir nit wie dapffere kryegBleiit, sonder als ein vnsvnnig volck. Es were auch nit ein werck der lyebe gegen vnserem Kiinig vnd vatterland, sonder ein erbarmklich vergessen des vnschuls digen alters, vnd sch\vachen geschlects, vnserer weiber vnd kinder. verhoffen, das vnser herr Kiinig (nach dem er mylt vnd giitig) nit \volt das vns soliche vergessenheit, zufallen, oder in das gemiit kummen solt, sonder vilmeer begere (dieweil es ye zu diBer not kummen) das er diBes geringen volcks, welch.es er vff diBmal nit entsetzen kan, in mangel stee, vnd seins eyds ledig žele, vffrechtig vnder ei(ne)m anderen herren bleibe, dann mit freuelem furnemen, on menigklichs nutzes, zu scheiteren gange. DiB hat vns bewegt, das \vir dein giitigkeit anriiffen, bitten, dein Maiestat wolle anfangklich vns nicht fiir trewloBe abgefallene dem Kiinig vnd dem Reich achten. Darnach, das sve iren vniiber\vindtlichen gewalt, gegen vns flehenden vnd armen nit brauche, sonder auch vB dem heydnischen Recht, in iren schutz vnd ge\valt, vffrechtig annemen vnd beschyrmen wolle. Nit das wir mevnen, das deine Maiestat vns bey vnseren alten giiteren bleiben lasB, sonder das sy<. vns in ir Reich, nach irer gelegenheit, fiiren lasB, ein ackerbaw yngebe, da \vir on menigklichs klag vnd nachtevl, vns erneeren, dir deinen zynB entrichten mogen. Wiewol diB bey dir vnd deinen vorfaren, kein new exempel der mvltigkeit gegen den iiberwundenen were, das du vns in vnserem vatterland, als \vol, als die in Bosna, Seruia, Rascia, Bulgaria, vnd andere volcker, in Macedonia vnd Epiro, bleiben, vnd gleiche gnad bev deiner Maiestat erlangen lyessest. Dann alles was diBes armes landlin betrifft (so vil wir vns zu ervnneru wissen) so haben wir deiner Maiestat nye kein levds gethan, das vns dein gnad abstricken, oder deinen zorn nicht abwenden mochte. So achten wirs auch gantzlich darfiir, das du dein kryegsuolck nit vergent ein tratz oder gewalt zu rechen, in Hungeren gefurt habest, sonder zu \veiterung deins Reichs vBgezogen sevest. Vnnd dieweil wir auch vB taglichen gespriich, so wir mit deinen krvegB* leiiten, so vff frontieren vnd zusatzen, vmb vns ligen, ein freiintlich vnd senfft gemiit allzeit gespiirt haben, so ist es nit vnbillich, das \vir hoffen, bev dir ein iiberflusB der tugent zu finden, dieweil du sve so \veit mit gewalt vnd Maiestat — 396 — X N. Radojčič: Iz tiskanega zbornika Daniela Ložarja o Srbih. x iibertriffest. Darumb so erhor vnsere bitt in betrachtung, wie Gott der herr es mit menschlichen fallen schicket, lasB dir vnsere gegenwertige armseligkeit z\, hertzen gan, vnd send deinen vnderthanen des landlins Syrmien, ein froliche bottschafft, das sve sampt dem iren, von deiner Maiestat zu gnaden vffgenum= men seyen.» (96.—97.) Ko je Henrik Eppendorff za tem pismom prevedel še poročilo o slovesnem obrezovanju sinov sultana Sulejmana, ki se je jako mnogo čitalo in večkrat tiskalo,18 je stavil na poslednje mesto še prevod znamenitega sestavka Pavla Jovija: Commentarii delle cose de' Turchi, latinski: De rebus gestis et vitis imperatorum Turcarum usque ad Solvmanum secundum.19 Iz tega naj tu na* vedem samo oddelek o kosovski bitki, ker je to ena od prvih omemb znamenitega boja v nemški književnosti. V življenju Murata I. razlaga Pavel Jovij najpreje, kako je budni in lokavi sultan izrabil nesoglasje med grškim cesarjem in njegovimi ve* likaši v svojo korist in se vrinil v Evropo. Kraljevič Marko (Marcus Kraiouichius) je stopil na stran velikašev, se trdi tu, in bizantinski cesar je moral pozvati na pomoč Murata I. Ta je sicer zmagal tako nepokorne velikaše kakor Marka, toda osvojil je tudi prostrane dele Bizantinske države v Evropi, naposled tudi Plovdiv in Adrianopol. «Darnach ist er in das land Seruia gezogen, hat den ynwoneren ein grossen schrecken yngedrungen. Welchs den Lasarum, ein gubernatoren daselbst, vnd Marcum den herren in Bulgaria, auch andere Fursten des lands Albanie, ver* ursachet hat, das sye sich zusammen thetten, vff das sye dem Tiiucken (!) ein widerstandt thun mochten. Wie es aber zu einer Schlacht kummen, seind vast alle Christen erlegt worden, der gubernator Lasarus gefangen, vnd doch gleich darnach erstochen worden. Solcher todt seins eygenen herrens, lag nun ei(ne)m knecht vB Seruia schmertzlich an, gedacht \vie er yn rechen mocht, hat ym fiirgesetzt, den todt zuuerachten, vnd ein nammen eins eerlichen manns hynder ym zulassen, vnd hyemit der gelegenheit acht genummen, vnd den Turckischen KevBer Amurathem, mit ei(ne)m dolchen erstochen. Welcher regiert hat XXIII jar, zu schciteren gangen nach Christi geburt MCCCLXXIII. vnder dem Babst Gregorio, des nammens dem Eylfften.» (105.) Za Nemce je bila brezdvomno ta vest o kosovski bitki ena prvih, dočim je bila za Daniela Ložarja in za Slovence sploh le ena prvih pismenih vesti, ker so jim bile pesmi o kosovskem boju znane že z Granice, dalje od srbskih uskokov in beguncev v Sloveniji, ki so veliko kosovsko bol nosili v kosovskih pesmih na vseh svojih tužnih potih. 18 Ponatisnil ga je tudi še H a m m e r J., Geschichte des osmanischen Reiches, III, Pest 1828., 96 in d. 19 V Baselski izdaji iz 1.1577. Jovijeva dela Vitae illustrium aliquot virorum, II, je tiskan ta sestavek kot dodatek na str. 177.—225. Oddelek o Muratu I. je na str. 181.—182. — 397 —