Kupujte yOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI BUY WAR Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume xxvi.—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 21, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 16 SntNITEV BORBENIH FRANCOZOV IN ANGLEŠKE 8. ARMADE borbeni Francozi so izvedli nad tisoč milj dolg pohod iz ekvatorialne Afrike. ameriško vojaštvo na guadalcanalu je v petih dneh pobilo 1,032 japoncev Republika Čile je prekinila odnose z osiščem London, 20. januarja. — borbene Francije, ki so iz-^edle nad sisoč milj dolg po-od iz ekvatorialne Afrike so ^spele v okolico Tripolija, kjer strnile s četami angleške °sine armade, dočim so pogrez-1 Angleži v treh dneh tega 14 , Sredozemskem morju ladij osišča. ^^lovanje Angležev in Francozov ^ ^orbeni Francozi sijajno so-z angleško osrno arma-napadajo sovražnika na levem boku. def v Maroku poroča, da je g maršala Rommela do-iem ^ iz Tripolija na svo-^ potu proti Tunisiji. V) ^unisiji pa so osiščne čete fra sedem milj globoko v t '^oske črte južnozapadno od du Fabsa. "^^leški bombniki, ki imajo svoje baze na Malti, so včeraj napadli italijansko Sicilijo. SRDITI BOJI NA PACIFIKU Zavezniški glavni stan v Avstraliji, četrtek, 21. januarja. — Zavezniški bojevniki čistijo džunglo okoli Sananade s tako naglico, da nimajo časa šteti padlih Japoncev, dočim so zavezniški bombniki včeraj in predvčerajšnjim napadli veliko število točk na južnem Pacifiku. Boji v džunglah so silno besni in zavezniki morajo le z največjo vztrajnostjo očiščevati džungle Japoncev. 1,032 Japoncev pobitih v petih dneh WASHINGTON, 20. januarja. — Mornariški department naznanja, da so ameriške čete v svoji kampanji, da izčistijo Guadalcanal Japoncev, pobile v zadnjih petih dne 1,032 sovražnikov. ROOSEVELT HVALI PETSKO ARMADO tEAL, Que., 20. janu-Roosevelt je danes se- je- j^jna srefo. obrnila na stran Ru-kar je zasluga hrabrosti armade. ^OCREZNITEV OSIŠČNE T., LADJE Antw^ON, 20. januarja. -o Ska admiraliteta naznanja, y torek angleška letala s en osiščni taia GHo manjšo ladjo. Le-hnio ^ izvedla svoj napad ob ^(kki obali. Ob^ dovoza mleka? ^ lasti v Clevelandu pravijo, Ito ? pomanjkanje delavcev ta-bo morda potreb-Ita'^ v prevažalce mle- talg ^t®rem slučaju bodo mo-same hoditi po govjjj^^ mlekarije in druge tr-Sajv,^ J Toda za enkrat so to ° ^ ugibanja. jj Bolezen haja ^'^'^avniško oskrbo se na-domu poznana Koss - 955 E. 78 St. Mrs. SlovflJ,^ ^lanica društva Svob. So vabp ^ SDZ. Prijateljice ji v da jo obiščejo, mi Vanjj^, ®"mo skorajšnjega okre- KONJSKO MESO? NE V COLORADU? DENVER, 20. januarja, -— Pred tukajšnjo zakonodajo je - N^7r>«r.-'•T*'' predloga, ki priporoča prepoved prodaje konjskega mesa. Predloga predlaga zapor do e-nega leta, $1,000 globe ali pa o-bojei za osebe, ki bi prodajale konjsko meso za človeško vpo-rabo, — Senator Ritchie je ob tej priliki izjavil: "V Coloradu ne jemo konj, mi jih jezdimo." BOJI NAD KALKUTO KALKUTA, Indija, 20. januarja. — Angleška bojna letala so sestrelila snoči nad Kalkuto dva japonska bombnika, ki sta v družbi ostalih bombnikov napadla mesto. To je bil že sedmi napad angleških bombnikov nad to mesto. Čilenska vlada je prekinila svoje diplomatične odnosa je z Nemčijo, Italijo in Japonsko. SANTIAGO, Čile, 20. januarja. — Republika Čile je danes prekinila svoje odnošaje z državami osišča, nakar je predsednik republike izjavil svojemu narodu preko radia, da je to korak v smeri kontinentalne solidarnosti in obrambe demokracije. Predsednik Antonio Rios je v pol ure trajajočem govoru pojasnjeval ljudstvu to potezo vlade, ki je prekinila diplomatične odnošaje z Nemčijo, Italijo in Japonsko. Z osiščem je sedaj v diplomatskih odnošajih samo še republika Argentina na vsem ameriškem kontinentu. Čilenski senat je snoči s trideseti glasovi proti desetim odobril vladin odlok, nakar ga je predsednik Rios podpisal. To pomeni, da morajo diplomati o-sišča nemudoma odpotovati iz dežele. Takoj zatem je pričpla policija z iskanjem ljudi, ki so državljani oziroma podaniki gori ome-novanih držav. Nacisti pobili v šolskem poslopju nad trideset otrok o- Možno pa je, da je pod raz valinami poslopja 63 trok in troje učiteljev. — Angleži sestrelili 13 letal. LONDON, 21. januarja. Nemška zračna sil^ je tekomj^y^'p;^— noči štirikrat napadla London, I bonde in vojno-varče-bi bo čimprej poraženo _ ' ono predstavlja! VESTI IZ žfVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV La Salle, 111, — Dne 9. t. m. je tukaj umrl John Potočnik, star 72 let in rojen v Bučni pri Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil 44 let in tukaj zapušča ženo, pet sinov in tri hčere. Bil je član S. N. P, J. in ABZ. — Dne 10, januarja je v Oglesbyju umrla A-lojzija Višnikar, roj. Urh, stara 52 let in dopia iz Gornje Strojne pri Kamniku. Podlegla je raku in tukaj zapušča moža, dva sinova, dve hčeri, brata in dve sestri. Bila je članica SNPJ. ^rna In rdeča tinta v Nemčiji zgodbo• iz no- Nemčije sledečo karto, pisano s Ptostftw' ^''ancije, ki na malem ^ THTI/mva _-___ . ftinogo pove: ^den : V Posfii^., francoskih brez- A 1 Val ^Glavcev, ki jih je La- prisilil ] ' J J ving aa so odšli iz domo- Nemčijo, je re-Wa; na dan svojega od- "Ako črno tinto: "Ljuba žena! Naznanjam Ti, da smo mi tukaj zelo srečni, u-godno nastanjeni, imamo dobre postelje, izborno hrano ter smo deležni prijaznega postopanja od strani tovarniških gospodar jev. Nikoli ne slišimo nobenega ukora, nobenega grajanja, nobenega alarma glede letalskih napadov in doživeli nismo še no- f#anic^ izSlovenije Iz" Skwenije nja poslanica: "Našir predstavniki v Londonu bi morali gledati na to, da angleški radio oznani grozodejstva okupatorjev v nemščini, francoščini in angleščini. Govore nam o zločinih povsod po svetu, razven o onih, ki se gode pri nas. Ni nam do tega, da bi sami slišali o njih. Dovolj trpimo že tako. Hočemo pa, da tudi Nemci zvedo o njih, kajti njihovo časopisje jim jih prikriva. "Povejte to Angležem in sporočite jim dejstva. Pokažite jim, po kakšnih metodah Nemci ger-manizirajo našo deželo, skrbite za to, da ne bodo novi Runcima-ni prišli in začeli podrobno raziskovati narodnostno vprašanje v naši deželi, kajti takrat bo že popolnoma germanizirana." Problemi, ki se bodo rodili v množicah vzhodno - evropskih kmečkih slojev, bodo najbrže e-na najbolj tragičnih, obenem pa ena najbolj zamotanih ugank v povojnem svetu; ne le, da je o-kupacija pod osiščem na novo razvnela/ mnoga stara sovraštva, tudi nove težkoče bodo nastale pri vrnitvi izgnanih domačinov" v domovino in pri izgonu pritepenih nemških priseljencev; p^e-vzgoja* nacificiranih otrok, Dreporod uničene industrializacije, zahteve različnih narodov, a predvsem sporazum med velesilami in vladami manjših dežel, ureditev novih federacij — vse to bo treba doseči, ako hočemo odstraniti možnost novih spopadov v teh kalnih vodah. ^®iii !! pisal s črno tin- AL resnica, kar ti pi-,, , . , , , o pa (i bom pisal z ^talskega naipacLi. baž Pa "Poleg tega vlada v Nemciji pa Vedi, da je resnica tega, kar ti bom ^ pismu." ^ nato je prejela nje- ^^8. ____J_______x_ ; — ^ od svojega moža iz ni . . . sijajna morala in Nemci so sigurni zmage. V prodajalnah dobimo vse, kar potrebujemo, absolutno vse, samo rdeče tinte toda danes zjutraj je bilo ugotovljeno, da nemški letalci niso povzročili posebne Jkode. Včeraj podnevi pa so v svojem besnem napadu porušil neko šolsko poslopje, kjer iso njihove Novi grobom JOHN KUMEL Snoči je po dolgi bolezni preminil rojak rojak John Kumel, star 77 let. Stanoval je na 784 Alhambra Rd. Pokojni je bil doma iz vasi Praporca, pri Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 43. leti. Ves ta čas je bil zaposlen pri N. Y. Central železnici kot "Sec-Zadnjih 13 let se je nahajal v pokoju. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Agnes, rojeno Be-rus, hčeri Agnes, poročeno Novince, in Mary, poročeno Berus, ter sinova" Benedicta in Johna. Bil je član društva sv. Janeza SOVJETSKE ARMADE SE PRI-BLIŽUJEJO VOROŠILOVGRADU Posebni ruski komunikeji naznanjajo zavzetje nadaljnih važnih mest. - Od Voroščilovgrada so oddaljeni še 28 1 ^Ij. TRIUMFALNO PRODIRANJE SOVJETSKIH ARMAD NA VSEH FRONTAH bombe ubile najmanj trideset o- Vrstnika št. 71 A. B. Z. Pogreb škode niso po- vršil v soboto zjutraj ob vzročili nobene, ke; se jim nijg i/ pogrebnega zavoda A. ... "f. Svetek, 478 E. 152 St. v cer- nikoli posrečilo prodreti nad mesto samo, temveč samo do njegovih predmestij, Pod razvalinami šolskega poslopja je 30 do 63 otrok in trije učitelji. O rešitvi teh žrtev ni nobenega upanja, vendar pa so reševalci še vedno neumorno na delu pri odkopavanju razvalin. Doslej je prišlo Živih iz poslopja samo 11 otrok in en učitelj. IzkopaniH pa j^ bilo doslej 30 trupel otrok, stajah od 6 do 14 let. > Druge žrtve poleg :^h otrok, so bile; 10 otrok in^ žensk, ki so bile ubite po bo^ibi, katera je porušila trpje hi%%est otrok Brodi Moravica na Hrvat- kev Marije Vnebovzetje in nato na sv. Pavla pokopališče. KATHERINE SCHNELLER Po kratki in mučni bolezni je preminila v St. Alexis bolnišnici Katherine Schnelier, rojena Yurkovich, stara 53 let, stanujoča na 1040 E, 77 St. Tukaj zapušča soproga Thomasa in dva otroka, Thomasa ml. in Mary, poročeno Garson, dve sestri, Mary, omoženo Ocvirek in Veroniko Yurkovich tel' več sorodnikov. Pokojnica je bila doma iz se- MOSKVA, četrtek, 9. januarja Ruske čete, ki prodirajo v U-krajino, so včeraj 120 milj severno pasirale Rostov, zavzele celo vrsto nadaljnih krajev ter prodrle v Bazdaljo 28 milj do Vorošilovgrada, velike industrijske prestolnice Doncovega bazena. Rusi naznanjajo, da so zavzeli Bolšo Černigovko, ki leži 28 milj severno od Vorošilovgrada. Zavzetje petih velikih krajev Specijelni komunike javlja zavzetjd petih velikih krajev v okraju Voronježa, Donca in Dona, ki reprezentirajo triumfalno prodiranje ruskih čet na vseh frontah, in ki tvori vedno večjo in tri ženske pa so |iile ubite v neki drugi ^rtti z napadi angleške sračne sile na Berlin, katere je izvedlo po 500 težkih bombnikov. London je napadlo okoli trideset bombnikov, ki so jih spremljala bojna letala. Trinajst letal je bilo sestreljenih. skem, kjer zapušča očeta in mačeho, dve pol-sestri in več so- nevarnost nemškim pozicijam v južni Rusiji. Ob Rostov - Baku železnici so prodrli Rusi nadaljnih trideset milj daleč ter zavzeli veliko železniško mesto Nevinomiskajo. Uničenje nacijske garnizije Dalje so Rusi uničili nacijsko garnizijo v Ostrogodžsku, 55 milj južno od Voronježa, kjer so zasegli mnogo vojnega materiala, vštevši dva železniška vlaka, natovorjena z vojaškimi truki. Peti zavzeti kraj, ki ga imenuje posebni komunike, je Belo-kurakin, ki leži 59 milj južnozapadno od Rosoša in 58 milj zapadno od Rostov - Voronjež železniške proge. VeČina premogar jev od odločila, da se bo vrnila zopet na delo Nekateri locali so kar brez glasovanja soglasno zaključili, da se premogarjiivrnejo na delp. — Drugi raz-Voji* V dbsTS)eceif l^l&ždju. Iz bolnišnice Mrs. Josephine Maček, 14614 Sylvia Ave., se je vrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in kar, tiče. Nove živali v zverinjaku Zverin jak v clevelandskem zoološkem vrtu bo dobil nekaj novih živali, med njimi himalajskega medveda, kakor tudi nekatere druge redke živali. Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je preminil v sredo popoldne ob 3. uri dobro poznani rojak Joseph Zorn, 4358 Bradley Rd. Star je bil 58 let. Doma je bil iz Lekav-ca, pri Ajdovščini na Vipavskem, odkoder je prišel sem pred 35. leti. Bil je član društvo Brooklyn št. 135 SNPJ. Tu zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Ličan, sinove Pvt. Joseph, Pfc. Edward, Elmer in Alfred ter hčere Emmo, poročeno Zupan, Ido, poročeno Ku-kla in Loretto, vnuke in sestro Mary Skrajner. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu o-hranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Popravek Včeraj je bilo pomotoma po-ročano, da je Race's Dairy darovala mleko in smetano za nedeljsko priredbo za vojake, sedaj pa se nam poroča, da je bilo tisto darovano po Mayflower mlekarni, ki se nahaja na 448 E. 158 St. K. vojakom Laddy Kozlevcar, sin Mr. in Mrs. Louis Kozlevcar, 16804 Grovewood Ave., je prostovoljno odšel k vojakom, poklican pa je bil Stanley Godnjavec, 16610 Grovewood Ave. in ni šel prostovoljno kot je bilo včeraj poročano. ZADNJI DAN Danes je zadnji dan za nakup gasolina A knjižice, kuponov št. 3. Tozadevne knjižice imajo po štiri strani, in danes je zadnji dan, da morete kupiti gasolin, za kupone na prvi strani, ki so zaznamovani s številko 3. Majka božja bistrička št. 47 H. B. Z. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče. JOHN MIKLIČ Po kr-atki in mučni bolezni je preminil John Miklič, p. d. Uj-čik, star 68 let ter stanujoč na 6532 Metta Ave. Pokojni zapu-šču tukaj tri nečake: Franka in Thomasa Glavič ter Rudolpha Petrič in štiri nečakinje; Mary, omoženo Hlad, pri kateri je živel zadnjih 31 let, Mary, omoženo Hočevar, Frances, omoženo Jaklič in Alice, omoženo Kummel ter več sorodnikov. — Doma je bil iz vasi Bakelc, fara Ambrus, kjer zapušča sestro Nežo in več sorodnikov. Bil je rahlega zdravja že nad tri leta ter je bil v pokoju, prej pa je )il zaposlen pri American Steel and Wire Co. V Ameriki se je nahajal 41 let in je bil član društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 S. D. Z. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, preostalin* pa naše sožalje! WILES-BARRE, Pa., 20. ja-* nuarja. — Nocoj se je pričelo] med premogarji v rudnikih tr-i K vojakom Danes je odšel k vojakom dega premoga v Pennsylvani ji j Stanley Kerševan, 1285 E. 55th živahno gibanje, da se vrnejo |st., sin dobro poznane družine nazaj na delo. Navdušenje delavstva Po dvoranah, kjer so se vršili shodi, se je slišalo vzklike: "Nazaj na delo, fantje!", ko je nad 4,000 delavcev odglasova-lo, da naj se upošteva poziv predsednika Roosevelta in naj se prične zopet z delom. Delavcem v Lehigh Valley premogovniku, 1,800 po številu, se ni zdelo niti vredno glasovati. Tekom petih minut so soglasno odobrili povratek na delo, ko je nek delavec za vpil: "Čemu nam bo seja? Pojdimo nazaj na delo!" Drugi razvoji Glasovanje premogarjev je sledilo drugim, razvojem: Eksekutivni komite United V bolnišnici Zaradi bolezni se je. podal v mestno bolnišnico dobro poznani rojak Mike Trebeč. Doma je iz Ostrožnega brda na Notranj skem, ter ima tukaj mnogo po znanih. Svoječasno je bil aktiven na društvenem polju ter pri klubu št. 27 JSZ. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdravje kmalu povrnilo! Božič v bolnišnici V: Charity bolnišnici se nahaja Joe Božič zaradi bolezni v nogah. Prijatelji ga lahko ob iščejo. Želimo, da bi se čim preje zdrav vrnil! Steve Kerševan. Včeraj pa je odšel služit Strica Sama Fraiik Krancovič, ml., sin družine Mr. in Mrs. Frank Krancovič, 1384 E. 66 St. Oba fanta sta bila pred časom zvesta raznašalca Enakopravnosti. Želimo jima zdrav povratek! Zaroka Mr. in Mrs. Joseph Pultz, 7500 Denison Ave., sporočata, da sta se zaročila njih hčerka Josephine, in letalski kadet Howard Cizek, sin Mr. in Mrs. J. Cizek, 3715 West 47 St. Kadet Cizek se sedaj nahaja v San Antonio, Texas. "The Professor Proposes" Dramski zbor "Ivan Cankar" bo podal zanimivo komedijo Mine Workers organizacije, je;»The Professor Proposes," ka- bi morala zbuditi posebno zanimanje pri mladem svetu, Pričetek igre bo ob 7. uri zvečer in sicer v nedeljo, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. vrnejo nemudoma na delo, bodo nečastno izključeni iz organizacije. Governer Edward Marin je pozval delavce, naj se kot lojalni državljani vrnejo na delo in se odzovejo pozivu predsednika Roosevelta. John Lewisova obljuba Roose-veltu J. Lewis je pisal predsedniku Rooseveltu, da bo storil / John Demonstracija V poznani Mandelnovi lekarni) 15702 Waterloo Rd., se bo jutri popoldne od 3:30 ure do 10:30 ure zvečer vršila zanimiva demonstracija, ki bo zlasti dobrodošla onim, ki trpe na naduhi. Demonstracija je brezplač- vse, kar je v njegovih močeh, j vsakogar in vabljeni ste, da se vrnejo delavci na delo. Tozadevno pismo je bilo odgovor na Rooseveltovo pismo, v katerem ga je predsednik obvestil o svojem ultimatu premogarjem. Občutno pomanjltanje premoga Pomanjkanje premoga je bilo že tako občutno, da bi morali v samem Wilkes-Barre-u, kjer je središče industrije trdega premoga, prav kmalu zapreti šole zaradi pomanjkanja kurjave. Devet tisoč premc^arjev pa je sklenilo, da ostanejo še nadalje na stavki. da jutri med tem časom obiščete Mandelnovo lekarno, kjer boste deležni koristnih navodil. Pravilen naslov V včerajšnjem poročilu o smrti mladeniča Louis Možeta je bil naveedn napačen naslov in sicer je pravilen naslov 15610 Holmes Ave. Redna seja Redna seja društva, Zavedni sosedje št. 158 SNPJ se bo vršila jutri večer ob 7:30 uri. — Članstvo je vabljeno, da se udeleži. STRAN 2. enakopravnost 21. januarja, 1943.; UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ''ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tJy Carrier In Cleveland a'ncl by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ________________________________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2,00 8y Mail In Cleveland, Canada and Mexico; (Po poŠti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ____________________________ Por Half Year — (Za pol leta)_________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________ s ...$7.50 .„ 4.00 _ 2.25 UREDNIKOVA POŠTA Por Europe, South America and Other Porelgir Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države); Po. One Year — (Za celo leto)________________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4,50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. HITLER REŠUJE . . . CIVILIZACIJO! Dasi Hitler ni odgovoren za vodstvo vojne in države ne parlamentu ne kakšni drugi podobni ustanovi, se vendar vsako toliko časa spozabi ter stopi pred mikrofon, kjer govori nemškemu ljudstvu o svojih uspehih. Gotovo pa je med njegovimi govori in govori demokratičnih državnikov velika razlika, in ta ni samo v robatosti govora, nego tudi v raznih frazah, s katerimi opravičuje svoje, oziroma nemško divjanje po nesrečni Evropi. Čeprav so Nemci zelo dobri matematiki, so se v pogledu sedanje vojne vendar temeljito všteli. Ko so napadli Poljsko, gotovo niso računali, da bodo čez tri leta, kljub dobri pripravljenosti in velikim zmagam, še vedno v vojni, in to celo v vedno bolj obupni borbi, \za katero so se sicer materialno in tudi duševno dovolj pripravljali. Zgleda pa, da jim je začel duh popuščati. Vsaj po Hitlerjevih govorih je sklepati tako. Zanimiv, je razvoj fraz, s katerimi so Nemci opravičevali začetek vojne in vsako nadaljno nasilje, ter znali tako preslepiti mnenje lahkomiselnih ljudstev. Še pred napadom na Poljsko so govorili o "osvoboditvi" Nemcev in so pri tem zasužnjili Čehe. Napad na Poljsko so opravičili s "živijenskim prostorom," za poznejšo okupacijo Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije so uporabili geslo "protikapitalistični boj." — S tem očividno dema-goškim geslom so se zelo prikupili nerazsodnim ljudem in tudi nekaj naših rojakov je pozdravljalo te "rešitelje." — Za prodiranje na Balkan so si izmislili srednjeveški "novi red," s katerim so si hoteli pridobiti naklonjenost Madžarov, Bolgarov in drugih nezadovoljnežev, katere so že davno prej skrbno vzgajali v svoje namene. Toda za napad na Rusijo jim vse te in še mnoge druge fraze —lazen "življenjskega prostora"—niso bile zadostna; treba je bilo poiskati kaj bolj primernega. In res so "opravičili" ta napad z "boljševiško nevarnostjo"; a da bi si pridobili naklonjenost in pomoč vseh dobro vnetih in vseh vrst kristjanov, so pozneje proglasili še "križarsko vojsko" pioti "barbarskim" Rusom .Seveda ponavljajo tudi vedno, da se "branijo" pred napadalci, čeprav so pomandrali že cel ducat manjših in nikomur nevarnih držav. Ker pa traja ta vojna z Rusijo proti vsem njihovim računom in kljub strahovitim žrtvam kar naprej, iščejo Nemci poleg vedno novih moči in n<-, ega orožja tudi primernih novih fraz. Tako sedaj Hitler posebno naglasa, da je vsa sedanja borba Nemčije predvsem namenjena ohranitvi oziroma rešitvi eviopske civilizacije ! V Nemčiji in tudi drugod po svetu so že marsikatero Hitlerjevo ali Goebbelsovo besedo lahkomiselno pozdravljali ter jo vzeli kot gotov evangelij, potreben pri reševanju sedanjega sveta. Izven .Nemčije so polagoma izprevideli vso demagogijo takšnih besed. Toda to, kar je povedal Hitler v svojem zadnjem govoru, bi moralo tudi najbolj fanatičnim Nemcem odpreti oči. Saj sta vojna in civilizacija v prav takšnem razmerju, kakor ogenj in voda, kar smo imeli priliko opaziti že v času poslednje vojne, ko smo videli poleg razdejanja, smrti, bolezni in vseh vrst tipljenja tudi strahovito in splošno pokvarjenost med vs'emi sloji in med vsemi ljudstvi. Tudi fašizem in nacizem sta plod te izprijenosti, in že ta dva pojava dovolj jasno pričata o "civilizaciji" oziroma o posledicah, ki jih ima vojna za civilizacijo. A tedanja vojna je bila še nekam viteška v primeri s seddnjo, ker takrat še ni bilo fašizma a:i nacizma, ki sta se znala že v mirni dobi "proslaviti" z raznimi "junaškimi" deli ter se tako usposobiti za rabeljski poklic, kateiega izvršujejo danes Nemci s cinizmom ali sadizmom, ki nima primera v zgodovini. A zraven- milijonskih eksekucij po zasedenih deželah, še razganjajo družine, onečaščajo ženske in dekleta ter v ropanju prekašajo katerokoli drhal, ki je kdaj divjala po Evropi. In po Hitlerjevih besedah—je vse to v obrambo civilizacije! Atila in drugi barbarski vojskovodje bi ne trpeli takšnega pajdaša zraven sebe ter bi ga lastnoročno zadavili. "Profesor se ženi" Naši fantje in dekleta pri dramskem društvu "Ivan Cankar" bodo v nedeljo zvečer vprizorili zanimivo in zabavno ameriško igro "The Professor Proposes" ali 'P'rofesor se ženi". Igra je seveda v angleškem jeziku, kar nas pa ne sme motiti, saj smo vendar že dovolj dolgo v Ameriki, da razumemo njen občevalni jezik. Vrh tega ne smemo pozabiti, da je odvisna usoda slovenskega odra v Ameriki od naših mladih, ki so nam žrtvovali že mnogo časa in truda, zato je naša dolžnost, da posečamo tudi njihove angleške predstave in jim s tem vlijemo še več volje do udejstvovanja na'našem o-dru. Sicer je pa igra prav zanimiva — o tem sem se prepričal pri vajah, ki sem jih obiskal — in jo bo sleherni posetnik gotovo užival, čeprav je angleška. Igrali bodo naši stari znanci in znanke kot Anica Čebul, Berta Eršte, Rudi Vidmar, Stanley Skuk in drugi, ki smo jih že neštetokrat videli na našem o-dru. Ti talentirani igralci in i- gralke nam jamčijo, da bo igra "The Profesor) Proposes" izvrstno podana. Napisal bi še kaj več o tem, pa živimo v časih, ko je tudi čas na odmerke — kakor sladkor in kava — in je treba meriti tudi dopise na palce, ne na klaftre kakor v dobrih mirnih časih. Zato bom zaključil, z željo, da bi se nas v nedeljo zvečer ob j sedmih čim več zbralo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair, kjer bomo videli, kako se profesor ženi. X. Y. Mladinski pev. zbor S.D.D. na Waterloo V dogovoru z pevovodjem Mr. L. Šemetom, sporočam, da se pričejo zopet pevske vaje danes, v četrtek ob 5. uri popoldne. — Starši, pošljite svoje male pevce točno in redno. — Sprejema se tudi nove pevce. Sedaj je čas. Starši, vašim malim se nudi prilika, da se nauče slovenske besede in pesmi, to-raj ne odlašajte in pošljite jih takoj. — Pozdrav! John Terlep, p reds. Smrt Nikola Tesle Brzojavka Herbert H. Lehma-na, direktorja urada urada za mednarodno podporo in obno- j VLADO KLEMENČIC: I ŽIčka k(^rluzija vo. G. Herbert Lehman je poslal iz Washingtona Louia Adamičif naslednjo brzojavko: "Ob piyliki smrti Nikola Tesle se Vam pridružujem v globokem občutku izgube in sožalja. Narod njegove nove domovine, Zedinjenih držav, bo za vedno ostal dolžnik Nikola Tesle za njegov ogromni prispevek k razvoju brezžičnega telegrafa in telefona. "Njegovo življenje je bilo koristno. Njegovi izredni in sijajni izumi ter njegovi uspehi na polju znanosti in industrije bodo temu državljanu naše dežele v večno slavo. Ne le narod dežele, v kateri je bil rojen in narod njegove nove domovine, temveč tudi ljudstva vsega civiliziranega sveta imajo povod, da žalujejo za Nikola Teslom, ki je toliko pripomogel k našemu modernemu načinu življenja. Pridružujem se njegovim sodržavljanom, prijateljem in občudovalcem v žalovanju za smrtjo tega izrednega in znamenitega moža," Herbert H. Lehman, Director Foreign Relief. Sožalje Poljakov Poljski institut znanosti in u-metnosti v Ameriki je naslovil ministru Savi Kosanoviču naslednje pismo: "V imenu Poljskega Instituta Znanosti in Umetnosti in v svojem lastnem imenu, Vas prosim, da sprejmete izraz našega globokega eožalja ob priliki težke izgube, ki vas je zadela s smrtjo Vašega slavnega strica, g. Nikola Tesle. V imenu vseh poljskih znanstvenikov se pridružujemo tudi izrazom spoštovanja spominu velikega učenjaka in izumitelja, ki ga je Jugoslavija dala Zedinjenim državam in; vsemu svetu." j Profesor O. Halecki, I preds. Poljskega Instituta, j SMASH m KUi, WAR BONDS v Žički dolini (blizu Konjic) stoji samostanska naselbina. I-ma dve glavni poslopji: "Zgornji" in "Spodnji" samostan. V Zgornjem samostanu prebivajo vsak v svoji celici pobožni patri kartuzijani. Tu je tudi cerkev sv. Janeza fCrstnika, prvega pu-ščavnika. " Po njem imenujejo menihi ta kraj "Dolina sv. Janeza" V Spodnjem samostanu pa stanujejo bratje. Njim je izročeno v oskrbo vse obširno gospodarstvo." Nekega popoldneva koraka proti samostanu premožen kmet s svojim 12 letnim sinom. Steza ju pelja najprej mimo Spodnjega samostana. Okrog hiše, kjer stanujejo, kartuzijanski patri, stoje v pblkrogu velika gospodarska poslopja. Tu so konjski in goveji hlevi, svinjaki, skednji, kolnice in shrambe. Na dvorišču je vse živo perutnine. Okoliški kmetje, samostanski podložniki, so pripeljali visoko naložene vozove ajde. Zdaj je spravljajo pod nadzorstvom fra trov na skedenj. Pastirji so prignali s paše svojo čredo, hlapci napajajo živino. "To je prava kmetija," omeni sin svojemu očetu, "le veliko večja je kakor naša." "Veliko zemlje ima samostan", odgovori oče. "Razen v tej dolini ima posestva tudi v 2rečah, Dramljah, Oplotnici, Slovenski Bistrici in celo na Dravskem polju. Pa pojdiva naprej." Nekoliko dalje zagledata ob potoku mlin in ob njem pekarno, iz katere prijetno diši po svežem kfuhu. "Ta mlin skoro nikdar ne miruje in tudi v pekarni maokldaj ugasne ogenj v pečeh," pojasnjuje oče. "Veliko ljudi mora prehraniti samostan!" Na svojem nadaljnem potu prideta mimo rokodelskih delavnic. Tu delajo kovači, mizarji, strojarji, čevljarji, ki so sami fratri. V posebni hišici zagledata patra duhovnika, kako slika na razpeto platno podobo matere božje. Vsemu temu se deček ne more načuditi. Še mimo gostinca (ali hospi-tala) gresta. "Tu dobe tiudni popotniki krepčilo in prenočišče," razlaga oče. "Tudi bolnico imajo tu in vrt z zdravilnimi ze lišči." Res zagledata, kako se sprehajajo med, vrtnimi gredicami stari, onemogli menihi, o-piraje se na palice. A čas hiti. Oče potegne sinka za rokav in reče: "V Zgornji samostan sva namenjena. Pojdiva, da ne bova prepozna"! Kmalu dospeta pred Zgornji samostan. Oče potrka s trkalom na lepo izrezljana samostanska vrata. Prikaže se pater vratar in ju vpraša, česa želita. Oče pove: "Privedel sem svojega najmlajšega sina Filipa in vas prosim, da ga sprejmete v samostan. Ko sem spremljal milost-^ Ijivega gospoda grofa v križarsko vojsko v Palestino, sem zaobljubil najmlajšega sina samostanu, če se zdrav povrnem iz boja. Vrnil sem se, zato izpolnjujem zaobljubo." Vratar ju pelje v sprejemno sobo. Ni jima treba dolgo čakati, ko se prikaže opat, star častitljiv mož. Oče ponovi svojo prošnjo in pristavi. "Želimč da bi' postal moj sin enkrat vreden menih kartuzi-janskega reda. Kolikor sem spoznal, je nadarjen in ga veseli u-čenje.V plačilo za njegovo vzgojo sem sklenil podariti samostanu svoj vinograd pri Konjicah, poleg tega se obvezujem dajati kartuzijancem 10 let desetino svojih žitnih pridelkov." Opat zastavi dečku nekaj vprašanj, da se prepriča, ali je kaj bistre glave. Dečkovi odgovori so opatu po volji. Tudi očetova ponudba, kot plačilo za njegovo šolanje je sprejeta. Treba je napisati pogodbo. — Pisar prinese pergament in gosje pero ter napiše vse, kar je bilo dogovorjenega. Oče bi se moral podpisati. Ker ne zna pisati, napravi pod spis tri križe. S tem-potrdi, da se hoče v imenu sv. Trojice pogodbe držati. Nato se oče in sin poslovita. Že drugi dan se je Filip preoblekel v meniško obleko in začela se je šola. Učenci so imeli povoščene tablice, ki so nanje pisali z železnim ali koščenim pisalom. To pisalo je bilo ne e-nem kraju koničasto, na drugem pa podobno lopatici. Ko je učenec tablico vso popisal, jo je g ploskim koncem zopet zgladil. Na tablice so učenci pisali začetne vaje. Nekateri so se kmalu naučili vseh črk — med temi je bil tudi Filip — zato so smeli pisati že na pergamentne kožice. Dobili so gosja peresa, čopiče in različne barvice. Potrpežljivo so se učenci sklanjali nad svojim delom in skrbno izdelovali naloge pod nadzorstvom svojih strogih učiteljev . . Učitelji, sami patri kartuzi-janci, pa res niso poznali šale. Šolskega reda so se morali u-čenci držati prav natanko. Kdor se je količkaj pregrešil, pa bodisi s slabim vedenjem ali malomarnostjo, je bil kaznovan. Vsako soboto je po končanem pouku stopil v razred pater z dolgo leskovko. Učenci, ki so se bili med tednom kaj pregrešili, so se morali sleči do pasu, nato je padalo po golem hrbtu, ^a je bilo joj! Ves pouk je bil v latinskem jeziku. Tudi nemščine so se u-čih, le slovenščina je bila prepovedana. Slovenski dečki, ki so znali le svoj materinski jezik, so preživljaU bridke čase. Posebno bridko je bilo v začetku. Kogar so zasačili, da je spregovoril slovensko besedo, so mu obesili na hrbet "lesenega osla." S tem so hoteli pokazati, kako grdo je, govoriti jezik preprostih tlačanov, hlapcev in de-kel. Kdor je hotel veljati za izobraženega, je govoril le latinski ali nemški. Filip je bil eden izmed najboljših učencev. Posebno ga je veselilo lepo pisanje. Vse dneve je presedel za svojo pisalno mizo. Postal je spreten lepopisec. Čez nekaj let je dokončal samostansko šolo in postal kartu-zijanQc! Naloga dihanja Izmenjava plinov, oddaja ogljikove kisline in sprejemanje kisika. ŠKRAT Dihanje je življensko važno dogajanje, ki je naši zavesti pač dostopno, a ki ga moremo z vo-' jo samo začasno prekiniti. Naloga dihanja je izmenjava plinov, oddaja ogljikove kisline in sprejemanje kisika. V določenem času se mora v našem organizmu ižmenjati določena količina plinov. Te funkcije ureja zamotan sistem, ki ne zahteva samo nedotaknjene zveze dihalne naprave z osrednjim živčevjem, temveč tudi zvezo s sensibilnimi živci in neko določeno izmenjavo ogljikove kisline, od katere je odvisno redno dihanje. Da bi raziskali sedež in učinkovanje dihalnega središča, so fiziologi v zadnjih letih razen motornih dogajanj pri dihanju proučevali tudi učinke živčnega delovanja. Tako so mogli vključiti tudi sensibilne živce in njihov učinek v študij splošnega problema. v S poskusi so ugotovili sedež dihalnega centra v podaljšanem mozgu, delovanje živcev, ki izhajajo iz njega, pa določajo v novejšem času z oscilografom na katodne žarke. ''"»op — Bogata je za dve, lepa dne in gospodinjiti zna tudi %% dve. — KoHko je pa sitara? — Tudi za dve. Nemiri na Balkanu Bolgarski delavci in študenti napadajo policijske oddelke. LONDON, 12. januarja (UP) — Na Bolgarskem je prišlo do hudih uporov, v katerih je na tisoče delavcev, študentov in drugih Rusom naklonjenih elementov v Sofiji in nekaterih drugih večjih mestih napadalo policijske postaje. Brzojavke iz Carigrada poročajo, da so telefonske in telegrafske zveze med Bolgarsko in njenimi sosedi pretrgane. Iz Ankare potrjujejo, da so tudi zveze med Sofijo in Ankaro pretrgane, in sicer že sedem dni. ' Iz Ankare tudi poročajo, da so pribežale v Turčijo nekatere skupine bolgarskih vojakov, ki se boje, da bi jih poslali na rusko fronto. V Sofiji je bilo aretiranih na stotine osumljencev. Associated Press izjavlja iz Carigrada, da so dijakj sofijske vojne šole pobegnili v planine in se pridružili partizanskim skupinam. Iz Carigrada poročajo brzojavno, da se je demonstracij na Bolgarskem udeležilo 10,000 delavcev državne in privatne industrije. Delavcem so se pridružili dijaki in drugi Rusom naklonjeni elementi. Nemiri niso bili le v Sofiji, temveč tudi v drugih večjih bolgarskih mestih. O priliki napadov na policijske postaje in javne zgradbe je prišlo do spopadov, v' katerih so i-mele obe strani težke izgube. Železniška proga med Sofijo in Plovdivom, 80 milj jugovzhodno od Sofije, je bila sabo-tirana in promet ustavljen. Glasom nekaterih poročil je bilo na Bolgarskem aretiranih že 25,000 oseb, a demonstracije proti udeležbi Bolgarske v vojni in proti Nemčiji ogromnih množic se vrše še vedno. Grški krogi poročajo, da ta-mošnji partizani motijo prometne linije vzdolž jugoslovanske in bolgarske meje. Tudi nemiri so izbruhnili zdaj tudi v Rumuniji, kjer je moralo vojaštvo zastražiti vse* železniške in druge prometne proge. — Kot zdravnik imate goto^® tudi čakanico. — Da, celo dve, eno za ^ nike, v drugi pa čakam na nike sam. — Premalo paziš, Jurček, ji sestrici sem tc povedala ^ mo enkrat, pa si je takoj pomnila. — No, seveda, ve ženske ^ vedno bolje razumete. Čital sem, da zapravijo de- meričanke dvakrat toliko narja za lepotičenje, nego vsa ameriška armada. — Saj pa tudi izvojujejo oa) manj dvakrat toliko zmag-- Fant pravi dekletu: O, če imel toliko denarja, da bi mogel oženiti! Dekle v pričakovanju: I" tem? — Kupil bi si avto in ofetal^ samec. DELO VOJNIH UJET« J NIKOV DENVER, 19. januarja- ^ Governer John C. Vivian' j®^ javil, da se zaradi pomanjk^ delavstva na farmah za^® . za načrt, da bi se zaposlilo P hodnje poletje na kmetijah ' ^ lijanske vojne ujetnike, ki nahajajo v koncentracijskih borih države Colorado. Odborniki Podružnica št. 5 S.M.Z-volila sledeče uradnike za 1943: Predsednik Frank nik, podpredsednik Joseph | par, tajnik Frank Brancel, J , E. 59 St., EN. 0789, zapis«^ Frank Kuhar, blagajnik Mele; nadzorni odbor: ^ Kuhar, Louis Erste in Ausec. Tajnik priporoča, članof^'^ bi redno plačevali svoj aseS"" na seji ali pa na 25. v ^ v Slov. nar. domu, kjer bo f biral. FCi^ICTORY BUY united STATES WAR Wbonds and ^stamps Podprimo borbo Amerike Itracijo in svobodo sveta z vojnih bondov in vojno-vaf^® znamic! IjKJ, : . •• Zakrajsek Funef^j Home, Inc., 6016 ST. CLAIR Tel: ENdicott 3113; t 21. januarja, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Poslanik Grew opisuje nevarnost, ki pre+i strani japonskih militaristov Slavna imena Nikdo ni bolje v stanu poznati naravo japonske vlade, kakor Joseph Clark Grew, naš veleposlanik na Japonskem tekom de-®6tih let do napada na Pearl Harbor. Saj ravno on je bil ti-®ti, ki je na povelje predsednika Roosevelta zaprosil za avdijen-z japonskim cesarjem kot ^<^11 ji poskus, da se vojna prepreči. Ko je bil pozvan, naj pride na Ministrstvo zunanjih stvari ob ^•30 zjutraj — Tokijskega ča-®a — dne 8. decembra, napad l^a Pearl Harbor je bil že izvr-Minister zunanjih stvari se je enostavno zahvalil za nje-Sova prizadevanja, da se ohra-^ Kiir, ne da bi kaj rekel o av-^ijenci s cesarjem — katera ^spričo okolsčin se ni seveda ni-Kdar uresničila. Grew je mnenja, da Ja-Ponci ne klonejo le vsled pritis-^ Napadov in da nič razun kon-popolnega vojaškega po-J^a ne pokonča njihovih gra-DeŽljivi]j načrtov. Oni so dobro j^ežbani vojaki, ki imajo dolga ®ta borilne izkušnje pred seboj. °^ni so, kar se tiče ^osti življenja, in složni -%aticni v svoji odločni volji za Zasedli so že desetkrat ozemlje, kot znaša njiho-domovina, in izkoriščajo vire aravnega bogastva in obsežno oJHorodno prebivalstvo, ki se ''aniti ne more. la razlaga, kako je bi- , Njegova misija delovati za j^^'^^J-^uktivno poravnavo — ka-je na vse načine prizade-^ opogumniti nevojaške vodi-J® in kako je japonski vladi vse mogoče ugodnosti, ako 8e odrekla politiki prisvoje-, J Končno je njegova misi-^^^^fivela neuspeh, ko so mili-^®ti dobili premoč. Uspela ni udob-celo zato, ker oni voditelji, ki so za-i vladali, niso hoteli miru. i Ozirajoč se nazaj v zgodovino japonskih mednarodnih odnoša-jev, Mr. Grew sklepa, da razlog tega neuspeha je bila okolščina, ' da je japonska vlada stalno I prelomila dano besedo. Obveza-jla se je nekdaj bila spoštovati neodvisnost Koreanske države, pa je nazadnje vključila Koreo v svoje cesarstvo. Obljubila je, da ne bo utrdila mandatiranih otokov v Pacifiku — in brž je tair, zgradila trdnjave. Obljubila je, da bo varovala ameriško lastnino na Kitajskem, potem pa nalašč spustila bombe na i-sto. Obljubila je, da bo spoštovala politični položaj Francoske Indo-Kine, pa se je polastila i-ste le par mesecev kasneje. Obljubila je spoštovati integriteto kitajskega ozemlja, le da potom požre komad za komadown kitajske zemlje. " Poslanik Grew ne obtožuje o-nih Japoncev proti-militaristič-nega duha, ki jih on občuduj^ in ljubi, marveč obtožuje oni mili-taristični režim, ki je mogel dopuščati takih stvari, kot je bilo krvavo klanje v Nankingu, kruto zatiranje vseh delavskih gibanj in delavskih pravic, regi-mentiranje mladine za nič drugega kot za vojno, stroga cenzura, ki ni pustila, da japonsko ljudstvo izve, kake grozovitosti so se dogajale na Kitajskem, ta-mošnji napadi na ančieriško lastnino ali pa porazi v sedanji vojni pri Midway otoku ali na So-lomonskih otokih, o katerih ljudstvo nič ne ve. Kot primer militarističnega duha, ki ga japonska Vlada podžiga, Mr. Grew pripoveduje o japonskem ujetniku, ki je hotel potom kitajske vlade in ameriškega poslaništva sporočiti Na levi je Miqs Chennault, po-■ leg pa njen bratranec vojak i Charles L. Chennault, sin ameriškega generala letalske sile v ' Kitajski. Miss Chennault je za-I poslena v neki vojni tovarni, njen bratranec pa je mehanik pri aeronavtiki. svoji družini, da je čil in zdrav, Idasi ujetnik.. Ko je Mr. Grew sporočil to informacijo japonski vladi, je dobil rezki odgovor, da, , kar se vlade in vojakove družine tiče, oni mož je mrtev. Japonska, kakor Nemčija, je poskusila napraviti iz te vojne plemensko borbo. Za srečo vseh Združenih narodov, Mr. Grey poudarja da okolščina, da je Kitajska član Združenih narodov, postavlja Japonsko na laž. Japonska teorija o plemenski su-perijoriteti, ki se naslanja na bajko cesarjevega nasledstva boginje solnca, se pa, kakor Mr. Grew večkrat ponavlja, izpodbi-ti le potom popolnega vojaškega poraza. Mr. Grew vidi nado za bodočnost v, obstoju silne Kitajske "You are rendering a vital service to your country in this time of war." MAJOR GENERAL DAWSON OLMSTEAC Chief Signal Officer, U.S. Army J Trenirana armada aKfi'Oni 4luzbt :9 KEEP IIBEITY ALIVE Butf WAR BONDSk ,T Now! f. Armada telefonskih delavcev pri Ohio Bell nima uniforme. Skoro 60% teh uslužbencev nosi Bell sistem službene znake, vse od pet do 45 let. Opera-torica, ki odda vaš klic, delavec na drogu, uradnik pri mizi, dekle v uradu, ki obratuje vaš račun, so zastopniki te trenirane armade v aktivni službi — ki daje važno postrežbo deželi v tem času vojne. POSLUSAJTE "THE TELEPHONE HOUR" VSAK PONDELJEK OB 9 ZVEČER NA WTAM. WLW IN WSPD th E OHIO BELL TELEPHONE CO. kot uravnavajoče sile v Aziji. On je tudi mnenja, da Japonska, osvobojena od svojih mili-taristiŽnih mogotcev, bo imela svojo vlogo v bodočnosti. Najprej pa imamo nalogo pred seboj, da preprečimo, da se Japonska zakoreni v bogatih pokrajinah, ki so sedaj pod njeno močjo. To pa se ne more doseči, on svari, z lahkomišljeno teorijo naj najprej potolčemo Nemčijo in da se potem spravimo na Japonsko, ko bo čas prišel. Kajti vsak nadaljni mesec daje Japonski dalje časa, da kapitilizi-ra na bogatem plenu. Japonska je še vedno ranljiva, zlasti radi dolgih morskih prog, ki skupaj držijo njeno cesarstvo. Ne smemo pa podcenjevati sovražnika. Napravili smo ta tragični pogrešek 7. decembra 1941 in smo malone zgubili svojo postojanko na Pacifiku. Takega pogreška ne smemo več storiti. voz sena, privozil tovorni vlak iz Wittfenberga, ki je pograbil še ta voz in ga tudi razdrobil. Strojevodja je sicer opazil o-viro na progi, toda vlaka ni mogel več pravočasno ustaviti. Tako se je kmet rešil sam s konji, vse ostalo pa je bilo v nekaj trenutkih uničeno. Zanimiv uvodnik za ženske dva vlaka povozila dva senena voza čudna nesreča se je pripetila nekemu kmetu na železniškem prelazu pri mestu Wahrburger Muehle na progi Stendal-Witter-berge. Dva vlaka sta mu povozila dva polna voza sena, njemu in konjem pa se k sreči ni nič zgodilo. Kmet je po cesti mirno peljal svoje seno na dveh vozeh, ki sta bila zvezana drug za drugim z verigo. Ko je vozil čez železniški prelaz dvotirne proge, je pro-govni čuvaj iz precej oddaljene čuvajnice spustil zatvornice tako, da ga je ujel na progi. Ko-njo sta bila že onstran zatvor-nic, oba voza pa še-na progi. Kmet je hitro skočil z voza in odpregel konje, v naslednjem hipu je že pridrvel osebni vlak, ki je pograbil prvi voz, ga potegnil kakih 100 metrov za seboj in ga vsega razdrobil. Nato je po drugenf tiru, na katerem je še nepoškodovan stal drugi V nekem kanadskem listu je bil pred kratkim napisan sledeči uredniški članek za ženske: "Ali si bila kdaj kruta napram komurkoli? Recimo, takole v trenotku togote, ah jeze — v takih momentih smo kruti vsi — ali kadar je tvoja notranjost mirna in uravnovešena ali se tedaj porajajo v tvojih mislih zločeste želje, da bi koga ranila z besedo tako, da mu ostane brazgotina na duši, dokler bo živel ? "Recimo, da ti je uspelo nekoga, ki si imela kako piko nanj, raniti kruto in brezobzirno, kaj si končno imela od tega? "Zadala si rano — tako nana-reč razlaga hudobno vsekanje z besedo besedni besednjak — dobro — kaj imaš od tega? "Po našem naziranju je oni, ki ranja drugega človeka z besedo hujši, kot tat, ki oropa človeka materialnih posesti — to se da zopet nabaviti — kruta beseda pa često oropa našeg^. sočloveka tiste človeške samozavesti, ki je vsakemu tako potrebna v borbi za vsakdanji kruh in obstoj. "Ce bi veljala naša, tedaj bi imeli za te vrste ljudi, ki tako radi vbadajo in z besedami ponižujejo in zaničujejo ter precenjujejo sočloveka, posebne vrste ječe, kjer naj bi ozdraveli od svoje bolezni, preden bi bili pripuščeni nazaj med družbo. "Vse poznat^ ljudi, ki uživajo pri tem, da se posmehujejo nesrečnim pohabljencem in drugače nadležnim ljudem — ah pomislite kdaj, kako to vpliva na ubogo dušo teh siromakov? "Vsakdanja navada mnogih je, da vsakemu, ki se pokaže malce neroden ali neveden v kakem oziru, zabrusijo v obraz, da je zabit, neroden, motovilast, itd. Nikdar taki posamezniki ne pomishjo, kako bi se počutili, a-ko bi drug, brusili njim take v obraz. "Najžalostnejše pri tem je to, da nas v šoli niso nikdar učili o takih stvareh, ter da nimamo niti sedaj vključenega v šolah predmeta, ki bi to natančno kril. Če bi ga umeli, bi s tem pri vzgoji naših deklet dosegli več, kakor jim more nuditi moderna računska in slična veda. "Matere naj malo pomislijo na to in vcepljajo svojim hčerkam dobrohotnst in spoštovanje čutnosti človeka. Beseda lahko ranja huje od moža in zato jo moramo znati brzdati — nauk v tem pa moramo dajati mladini že zgodaj v življenju." Mali oglasi REVMATIČNE BOLEČINE? bobite dolgotrajno, prijetno toploto s Pain-Expellerjem — čudovitim mazilom. Nad IS miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi PAzn-Expeller s Sidrom naškatijici. PAIN.EXPELLER Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro", poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Voznik dobi delo ^Takoj se sprejme voznika, ki > ' trukom razvažal mehko pi-acv linijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling :o., 6517 St. Clair Ave. Stanovanje s 4 sobami se odda v najem mali in mirni družini. — Poizve se na 6513 Edna Ave. je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. PRAŠIČI X jI Imamo jih le še nekaj naprodaj :|: Pokličite po telefonu ali ^ pa se osebno zglasite I pri I JOHN A. TOMPKINS I: 3979 W. 25 St., pod Brooklyn mostu SHadyside 3689 KOLIKO STORin U CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno se izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: __________________________________ NASLOV; _____________________________ Zastopnik: ________1-----------------;— Plačal $___- C______ Dne__________19---- DELNIČARJEM Ameriško-jugoslovanske tiskovne družbe se tem potom sporoča, da se LETNA DELNIŠKA SEJA vrsi v PETEK, DNE 29. JANUARJA, 1943 Vabi V družbinih prostorih 6231 St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. DIREKTORI J. FmyiCTORY BUY UNITED STATES FAR BONDS AND STAMPS INVEST IN VICTORY I Our boys can take the War to the enemy, if we back them np with ^ps and tanks and guns! But that takes money! Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . . . just one Bond can't lick the 'Axis any more than just one gun! It takes millions of 'Americana buying War Savings Bonds and Stamps every payday! Bonds cost $18.75 and up . . . and they pay you back one-third more in only 10 years! Stamps cost 10^, 25f, and mp . . . Boon total the price of a Bond if bought regularly. Help our boys on the fighting fronts wherever they may be I Boy War Savings Bonds as an investment for yourself and yoor coontry« STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 21. januarja, 194& -—«1 ALOJZ KRAIGHER MLADA UUBEZEN Prižge si cigareto in šeta naglo po sobi sem in tja: Ali je treba kaj premišljevanj." — Ali ni vse jasno? — Skleni, Tomo žitnik! Stvar je ■zrela! Stvar je zrela! . . . .... Jutranje solnoe sije skozi oknice, ko Tomo zopet leže in zaspi . . . VIII. . Nedelja je. Tomo je spal do poldne. Pri obedu je živahen, govori veliko, a samo o malenkostnih vsakdanjostih. Tuintam pa se zagleda skozi okno v košček sinjega neba in se sam vase nasmehija: — dobro si jo pogodil davi. Učitelj postaneš in se oženiš! Za to ne potrebuješ nobenih izpitov, nobenih posebnih študij; kajpada, — igrača! — V naslednjem hipu si oporeka: — In naši filozofi, kadar se odpravljajo suplirat? Ali kaj razumejo o pedagogiki, o metodiki in o teh stvareh? — Zato pa so profesorji take zarje in njih uspehi tako bleščeči! ? In končno zmaga v njem prepričanje, da je njegov jutranji sklep — otročji in neizvedljiv. Vendar se njegove misli vedno iznova z njim ukvarjajo ter ga obletavajo — ljubkujoče kakor čebele sladek cvet . . . Po kosilu se napoti v mesto. Ko pride mimo državnega kolodvora ,je nenadoma — Andrej Praznik poleg njega. "K • tebi sem bil namenjen, Tomo; zato sem tu izstopil." "Z Bleda se vračaš? No, kaj imas posebnega?" Dreja je zagortl. Oči so mu j nemirne in mu mežikajo; robo-j vi vek so mu zardeli. Mesto sta-j rega, naivnega in dobrodušnega nasmeška so mu lica okrog oči nabrana v gube, usta malo zlek- ^ njena. j "Kaj je s tabo, Dreja?" se začudi Tomo. "Nekaj kislega je prišlo vate!" I "Ha . . . Preveč solnca je na' Bledu, pa se človek skisa!" ! "Saj menda nisi več tako zelo mlečen, Dreja! — Ostanejo Blejčevi še gori?" j "Do veselice! Na Prešernovo veselico pridejo." — Sabljo stisne pod pazduho ter si osnaži in popravi nanosnik. "Vlak je imel zamudo, lačen sem. Stopi malo z mano, jaz grem kosit!" I "Ali je bil Javor tudi gori?" "Bil." I "In je še tam ostal?" | "Skupaj sva se pripeljala. On izstopi na južnem kolodvoru. — Blejčevi so se odpravili na Triglav." j "Tudi stari?" j "Samo mladina — v večji družbi." l Beseda jima nič prav ne teče. Tomo se sam pri sebi čudi, zakaj mu nekaj brani, vprašati prijatelja — po Miri. Ali je s Praznikovim kisanjem že upravičena slutnja razkola med njim in Miro? . . . Dreja je zamišljen in molči, šele pri "ko-štrunu" se ojunači za izpoved; "Zdaj pa zijaj, moj ljubi! — Včeraj sem na Bledu — snubil!" , I "Miro si zasnubil?" ' "Pri starem Blejcu!" ' "Torej ti lahko čestitam?" "Hahaha, nikar, moj dragi! Grozovito sem pogorel!" "Stari te je odbil?" "Zasmehoval me je! Že %)o zimi sem govoril z njim; a takrat ne tako oficijalno. Včeraj pa je bil še krutejši. Niti bora nima, da bi ga primaknil h kavciji!" "Saj ti si bil pripravljen — kvitirati!" "Ko sem to omenil, je bil naravnost divji. — S čim ^ hočem kaj zaslužiti? Kot pisaic? — Za občinskega-tajnik" kaj na deželi sera premalo učen! Kot pisarniški prepisovalec bi bil mor- da dober; — a tu imam spet pisavo, da se Bog usmili! Haha, to so reči, moj ljubi!" "Ali bi ne mogel k njemu — v njegov komptoir?" "Ali se ti blede? On ima boljših in cenejših pisačev na iz-bero!" "No i . "Kot kompanjon? — Na trgovino se razumem kakor zajec na boben! On pa ni nič boljši, pravi! Ali naj sedita dva zajca ob istem bobnu? — In boben je raztrgan, Tomo!" "Blejec je šaljivec!" "Njegovi trgovini grozi — konkurz!" "Smešno! Ko bi bilo slabo z njegovo trgovino, bi ntf hodil na letovišče!" Dreja zmiglje z rameni: "On pravi, da naj počakam! Kadar bo berač, pa naj se zopet oglasim, če me bo še volja!" "Preneumno! Ali verjameš v njegov konkurz?" "Ne verjamem. A kaj mi to pomaga?" ' Dreja zamatne z glavo, da se mu nanosnik zaziblje; pogled mu je čisto kalen. Tomo je v zadregi: "Ali... Ali ima Blejec kaj drugih snubcev?" "Ne vem! Z nekimi Dunaj-čami občuje. Tudi v našo družbo jih je pripeljal." "No—in Mira? Kolikor jo poznam, bi ona očeta okoli prsta ovila!" Dreja molči in gleda skozi okno ... "Mira me je sama silila, naj govorim z očetom. Sprva je bila —kakor po nayadi; a ko se je prikazal Javor... Z njim se je menda nekaj sprla. Bila je neprijazna in mu ni pustila blizu. — Kar naenkrat je bila zopet čisto moja. Visela mi je na plečih in me objemala, trla mi je obraz z rokama in me poljubljala ... Drejče sem, Drejče tja! — Hahaha ... Naravnost noro, —saj jo poznaš! Na vrat na nos sem moral k očetu!" "Torej te ima vendar rada, odbil?" Dreja dvigne rame in pogleda v stran: "Nenadoma je bila zopet rtiir-na, čisto mirna, tiha in potrta, kakor udana v božjo voljo ... Tuintam se mi je zdelo, da ima neke misli, ki jo strašijo, — da je neka groza v nji..." "Torej je ima vendar rada, vidiš!" "Hm... Kar se tega tiče: — zdi se mi, da se ji je kamen odvalil s prsi..." "Kako naj to razumem?" "Zanjo je zdaj Andrej Praznik — premagano vprašanje!" Tomo se zdrzne in ga plašno pogleda. "Ona je zadovoljna s tem. 'Usoda, Drejče!' Tudi ona verjame na usodo! Zdi se mi celo, da je hotela izzvati njen odgovor, ko me je poslala k očetu ... Kamen se ji je odvalil s prsi; a tako mi je, ko da ima še drugega. težjega na prsih!" "V kakšnih zagonetkah govoriš?" "Zadnjič sem ti bil omenil— krize, ki jo preživlja Mira." Tomo ne more sčakati: "Ali ie Javor njena kriza?" Dreja sc obrne s polnim pogledom k njemu: "Javornik je njena kriza! In tu ne gre za zakon, Tomo; tu gre za — greh! Mira to prav dobro ve!" "Na ta način je 'usoda' odločila zoper zakon in — za greh?" Dreja molči... Poobedoval je prižge si cigareto. "Javor ve za tvojo snubitev?" "Ne." "Mira je molčala, ker je je — strah. Javornik jo je bil prav gotovo že v Ljubljani naskako-val, najbrže celo zelo surovo na-skakoval; — zato je bila huda nanj in mu ni pustila blizu." "In kako je Javor s tabo?" "Prepirov je iskal. Stepel bi se z mano!" "To je razbojnik!' On bo šel pri Miri — do skrajnega!" "Pojdiva v kavarno, Tomo! Tudi Javor pride tja. Brez priče nisem hotel govoriti z njim." — Na Javomikovem obrazu je zmagoslavje. Život mu je ponosno zleknjen, oči se mu bli-ščijo, lica so mu sveža in polna. Dreja se spomni, kako je ob neki priliki Mira vzkliknila pred Javornikom: — "Sam žamet so vaše oči!" — in se je čudila, kako da je tak prevejan in neusmiljen brezobzimež tako mehak, tako gorak, tako prisrčen THE MAY CO. Razprodaja! Cotton obleke za deklice Dve skupini v merah 7 do 14 1 .89 Clan plaids, pisane in eno- ; rsa* barvne; gingham, percale, chambray, chintz, cotton-shantung blago. ****** 2 .79 Izbera finih cotton oblek—novi vzorci in prijetne barve; fino ukrojene, ugajajoče. Razprodaja! "Pleated" krila za višje šolska dekleta 3.79 Vse volnene, In volneno mešane; plaids, različne barve; temne in svetle, fiere 10 do 16. GIRLS' AND HI-SCHOOL GIRLS' SHOP . . . DRUGO NADSTROPJE DESKE FLANELASTE SRAJCE 1.65 Pisane in plaids I • O ^ vsaka Tople srajce, ki obvarujejo male dečke pred nizkimi temperaturami. Iz trpežne bombažne fla-nele z gumbi spredaj in primernimi žepi. Mere 8 do 20. drugo nadstropje Deške potrebščine TWEEDUROY JACKET! za dečke ... AOS po posebni ceni • ar J Močni jacketi iz Hockmeyer Weeduroy—z zipper j em spredaj in pletenimi zapestnicami. Podloženi z volnenim plaid blagom. Sive in zelene barve; mere 8 do 18. Hockmeyer Corduroy dolge hlače: mere 12 do 22 .....................................................3.95 Deške oprava ... drugo nadstropje — vsaj v očeh gorak, mehak, prisrčen! — In Dreja premišljuje: — Javornik je kakor človek v ogledalu; idealno lep, z mladostnim ognjem v očeh, z žgočim poželenjem, jurišem na življenje ... Za steklom pa je mraz, praznota... Peč je v njem, a duše ni... "Tudi tvoje pesmi. Javor, so brez duše! Saj si, hvala Bogu, precej sterilen; v zadnjem času nisi menda nobene več zagrešil; — a že tvoje mladostne pesmi.. Moj Bog, kakšen mraz! Ledene rože! A prave ledene rože imajo prednost, da jih toplota ota-ja; — tvoje so okamenele." Javorjev pogled je nekoliko zamišljen, a precej ošaben: "Ledene rože! Okamenele le- dene rože! — Komplicirana primera!" Njegovo lice je rahlo naslonjeno na dlan; med prsti mu leži trabuka, ki jo tuintam s svojimi sočnatimi ustnicami poljubi. Ozre se k Tomu in pokaže malomarno proti Dre ji: "Kritik! — Zdaj vidiš, kakšni ptiči sipo častniki! Zmerom si zabavljal, da smo puhlice, salonski levi, oblizani po kulturi samo na zunaj, brez notranjih vrednot, brez duševnih ^ lepot, brez vsega znanja; — plitke lužice, ki se bleskečejo od daleč kot srebro, od blizu pa so rjave in blatne! — Tu ga poglej poročnika, kako je globok in moder!" Dreja ima na licih rdeče lise, oči so mu skoraj kalne; naslo- njen s komolci na mizo, je-vsem obrazom obrnjen proti vorniku, — ustnice mu za spo; znanje trepečejo: "Javor, ali si čital Richardso novo, 'Klariso'?" "Ne poznam!" "Potem ti je veliki zapelji vec Lovelace neznan?" "Hvala Bogu!" "To je neverjetno, kako spominjaš nan! Tudi ti bi bU spominjaš nanj! Tudi ti bi bil da dosežeš svoj namen..." Javor pokima z glavo: "Torej me z Lovelaceom •" zmerjaš?" J (Dalje prihodnjič) oglašajte v- "enakopravnosti' Naznanilo in zahvala žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je preminil naš ljubljeni soprog in oče Anton Jerkič Umrl je dne 29. decembra? 1942. Pogreb se je vršil dne 4. januarja, 1943 iz August F. Svetkovih prostorov na Highland Park pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 18. februarja, 1888 leta v vasi Dobra vi je pri Vipavi. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreiy) zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem za krasne vence cvetja, ki so ga položili h krsti našega soproga in očeta. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Joe Gubane, Mr. in Mrs. Ralph Urbancek, Krist Marc in družina, Mrs. Louise Reja in hčere, Mr. in Mrs. Eugene Marc, Mr. Leo Troha in družina, družina Cigoy, Mr. Louis Jerkic in družina, Mr. Jos. Jerkic in družina, Mrs. Angela Kalin in družina, Mr. in Mrs. Vinko Coff in Edith, Sam Kosonovich in družina, Mr. in Mrs. Charles Benevol, družina Petrovcic, Mr. in Mrs. Max Kobal, Mr. in Mrs. L. Batich, Mr. F. Smerdel, Mr. in Mrs. Frank Kravos in družina, Mr. in Mrs. Frank Urankar, Mr. Anton Kaloini in družina, Mr. in Mrs. H. Kravos in družina, Mrs. Mary Gubane in družina, Mr. in Mrs. A. Pernus in družina, Mr. in Mrs. Anton Brencic in družina, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mrs. E. Schwalm in hčer, Mrs. H. Schwartz, Mr. in Mrs. J. yrbancic, Mr. in Mrs. J. Yancher, Mr. in Mrs. S. Jochum, Mr. in Mrs. Frank Race, ml., Mrs. Mary Kenda in hčere, Mr. in Mrs. G. Fischer, Gladys in Vic Thomas, Mr. in Mrs. Mosall, Betty in Frank Corroo, Mr. in Mrs. Ed Hoffart, Mrs. Stanley Racker in oče, Mr. in Mrs. J. Habat, Mr. in Mrs. Konsut in družina, Mr. in Mrs. Krapence, Mrs. Kretic, Mr. in Mrs. Cecada, Mr. in Mrs. Fajdiga, Mr. in Mrs. Yager, Mr. in Mrs. Joe Habat, Mrs. A. Cavdek, Mr. in Mrs. Avcin, Mr. in Mrs. Cernigoy, družina Dermasa, Mr. in Mrs. Bill McCaHn, Mr. in Mrs. George Kasalones, sosedje. Race's Dairy Store delavci. Fisher Body Co., Co. C—753 Battalion, Camp Hood, Texas, društvo Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., delavke v Society for Savings poslopju, fantje in dekleta Richman's Coat Shop No. 2, Richman dekleta. Zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu m sicer: Mr. Tony Gubane, Mrs. Ann Kastelic, Mr. Wm. Schwartz, Mrs. Angela Kalin, Mr, John Habat, Mr. Vincent Coff in Mr. Andy Bozic. Dalje hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Našo posebno zahvalo želimo izreči Vinkotu Coffu za lep tolažilen govor ob odprti krsti v pogrebnih prostorih. Iskrena hvala, Mr. Coff. Hvala pogrebnemu zavodu A. F. Svetek za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala pogrebcem-sobratom od društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., katerega član je bil pokojnik, ki so nosili krsto. Zahvalo naj sprejme Mr. Andy Božič, predsednik društva, za pomenljiv govor ob odprtem grobu. Našo zahvalo naj sprejmejo Mrs. Eva Coff, Mr. in Mrs. Krist Marc in Mrs. Louisa Reja za vso pomoč in tolažbo v dneh smrti. Ako se je pomotoma izpustilo Ime katerega prijatelja, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja ter mu isto izrekamo najlepšo zahvalo. Ti, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Odšel si tja, kjer ni skrbi in žalosti, odšel si tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo za vedno! Žalujoči ostali: Leopolda, soproga Pauline poročena Gubane Anthony, Jean poročena Urbaneie in Dorothy, otroci Joseph Gubane in Ralph Urbaneie, zeta Corinne, vnukinja V stari domovini zapušča tri sestre, brata in več sorodnikov Cleveland, Ohio, 21. januarja, 1943.