■o
ИС)
!o
INTERVJU H
Janko
Turnšek,
podjetnik,
gasilec
in častni
meščan
Celja
Str. 22
NASA TEMA
ENERGETIKA CELJE
Kdo bo stopil v	»Nihče ne bo ostal brez
predsedniške čevlje? str. 12-13 ogrevanja!« str. 2
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 39 / Leto 77 / 29. september 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Odstop vodstva moralna ali politična odločitev?
Da je v odnosu med celjsko bolnišnico in ministrstvom za zdravje dokončno počilo, kažejo ovadbe ministrstva zoper vodstvo bolnišnice in njen odziv na »ministrove stalne pozive k odpovedi vodstva bolnišnice«. Vse bolj na plano prihaja tudi občutek, da je zamenjava identitet bolnikov v ospredje potisnila tudi politične želje po zamenjavi vodstva. Str. 3
TV Veseljai j>
Radi pojemo slovenske ä' , narodne I
PRILOGA
ANDRAŽ NAD POLZELO
DOBRNA
Na ogled več kot dvesto Nov pitnik vode v starih sort jabolk in hrušk Str. 8 Zdraviliškem parku Str.
TV spored!
feysär! Ж
_k
lOVENSKI koncert
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Nikoli nisem bil v nobeni stranki. Šalim se, da sem pri rdečih, to je pri gasilcih.«
Janko Turnšek, podjetnik, gasilec in častni meščan Celja
»Največja nagrada je polna dvorana zadovoljnih obiskovalcev. To ti da energijo in moč za naprej. In to, ko nas ljudje po nastopu prosijo, naj prihodnje leto spet pridemo.«
Rafael Gregorc, prejemnik bronastega grba Občine Voj-nik
»Država je zamejila cene, še vedno pa ni znano, kakšna bo kompenzacija za nas, ki smo kot dobavitelji v verigi. Poslovno smo ocenili, da je problem prevelik, da bi pozitivno poslovali.«
Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje
»Umetniki smo nekako tudi vplivneži na spletu, zato si želim, da bi dekle, ki vidi mojo ilustracijo in v njej prepozna svojo obliko telesa, spoznalo, da je tudi to lepo.«
Sara Žičkar, ilustratorka
»Žalostno je, koliko plačamo za uvoženi premog in koliko za domačega. Očitno so bila zagotovila ob izgradnji bloka 6 o možni količini izkopanega premoga in njegovi ceni nerealna in zavajajoča.«
Darko Menih, župan Šoštanja
ČETRTEK 1	1 PETEK
13	15
11	
	•V/ ^
SOBOTA I	1 NEDELJA
yr 20 ^ 11	Jf \\/ 21 11
O c/j
cc <
V Energetiki Celje skoraj pregoreli telefoni
»Nihče ne bo ostal brez ogrevanja!«
Preteklo sredo in četrtek so telefonske linije v Energetike Celje skoraj pregorele. Paniko med ljudmi je povzročila novica Agencije za energijo, ki je objavila obvestilo o tem, da bo celjska Energetika 1. novembra prekinila dobavo zemeljskega plina. Novica o tem je presenetila tudi vodstvo Energetike, saj je agencija z obvestilom pohitela in ga objavila, še preden se je sestal nadzorni svet Energetike. A v podjetju mirijo, da nihče ne bo ostal brez plina. Ta teden naj bi vsem odjemalcem poslali tudi obvestilo o tem, kako zamenjati dobavitelja.
nosti oskrbe s plinom obvestila z več dopisi, zaradi česar je del njenih odjemalcev že v preteklih mesecih prešel k drugim dobaviteljem.
»Odjemalce bomo o načrtovani ukinitvi dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom obvestili z dopisi, ki smo jih poslali tudi 27. septembra, zato da bodo lahko čim prej poiskali novega dobavitelja. Postopek menjave je utečen. Ko odjemalec izbere novega dobavitelja, z njim sklene pogodbo in nato dobavitelj uredi vse potrebno. Kljub temu smo za vprašanja in pomoč na voljo tudi v Energetiki Celje, kjer smo odprli klicni center,« je pojasnil Mirt.
Ob tem dodaja, da je problematika na trgu plina in elektrike »pestra« in da traja že nekaj časa, rešitev pa na kratki rok ni videti. »Država je zamejila cene, a še vedno ni znano,
SIMONA SOLINIC
Da gre za »nore« čase in neverjetne skoke cen, da ukrajinsko-ruska kriza dnevno povzroča višje cene plina na trgih, ki prinašajo tudi likvidnostna tveganja za dobavitelje, je za Novi tednik že pred tremi tedni povedal direktor Energetika Celje Aleksander Mirt.
Kot pojasnjujejo v Energetiki Celje, je vlada z uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema zamejila prodajne cene, medtem ko so nabavne cene še vedno na izjemno visokih ravneh. »Brez kompenzacije je takšna situacija za Energetiko Celje finančno nevzdržna in ogroža poslovanje celotnega podjetja,« pravi Mirt. Zato so v podjetju sprejeli odločitev, da bodo v čim krajšem možnem času oziroma predvidoma 1. novembra ukinili dejavnost dobave zemeljskega plina.
Klicni center za
pojasnjevanje
V podjetju so tudi uvedli klicni center za pomoč in informacije v zvezi z menjavo dobavitelja, zato verjamejo, da bodo vsi njihovi odjemalci - teh je trenutno še približno štiri tisoč - pravočasno našli novega dobavitelja in se izognili prehodu na nadomestno oskrbo, ki je bila vzpostavljena z novelo Zakona o oskrbi s plinom.
Energetika Celje je vse odjemalce o težkih razmerah na trgu zemeljskega plina in nevzdržnih nabavnih cenah ter možnosti ukinitve dejav-
117. člen Zakona o oskrbi s plinom opisuje zaščitene odjemalce oziroma tiste, ki bodo samodejno usmerjeni na nadomestnega dobavitelja, če si ga ne bodo izbrali sami:
(1)	Zaščiteni odjemalci iz 5. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so poleg gospodinjskih odjemalcev, skupnih gospodinjskih odjemalcev, vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenih domov, ki so priključeni na distribucijski sistem, tudi:
-	distributerji toplote za daljinsko ogrevanje, ki ne morejo preiti na drugo gorivo ali vir toplote kot plin, v obsegu, kolikor dobavljajo toploto gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim ali javnoupravnim službam;
-	osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem ter niso izobraževalne ali javnoupravne službe.
(2)	Osnovne socialne službe iz prejšnjega odstavka so izvajalci zdravstvene dejavnosti, dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.
(3)	Solidarnostno zaščiteni odjemalci iz 6. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so zaščiteni odjemalci iz prvega odstavka tega člena, razen vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenih domov.
kakšna bo kompenzacija za nas, ki smo kot dobavitelji v verigi. Poslovno smo ocenili, da je problem prevelik, da bi pozitivno poslovali,« pravi Mirt. Omenja, da se Evropa s plinsko krizo ne zna spopasti in da so v nekaterih državah manjši dobavitelji že šli v stečaj, medtem ko bodo večji sistemski dobavitelji ostajali v verigi in imeli od držav večjo podporo. Dodaja tudi, da so se težave začele že avgusta lani, rusko-ukrajinska kriza pa je vse to samo še dodatno razburkala. »Cenovne elastičnosti pri plinu ni. In to je težava za nas, ki smo manjši dobavitelji,« še pravi Mirt.
»Odjemalcem navedenega dobavitelja svetujemo, naj čim hitreje preverijo ponudbe na trgu z zemeljskim plinom in izvedejo postopek menjave dobavitelja. To je mogoče opraviti zelo hitro in na želen datum, če je ta v okviru zakonskih 21 dni od oddane popolne vloge za menjavo dobavitelja. Želen datum dobave bo upoštevan, če bo jasno in vidno naveden na prvi strani pogodbe o dobavi, ki jo je treba priložiti vlogi za menjavo dobavitelja. Postopek menjave je za odjemalca brezplačen in preprost, saj ga lahko v njegovem imenu opravi tudi izbran dobavitelj,« pravijo na Agenciji za energijo, kjer dodajajo,
da odjemalci z začetkom postopka ne odlašajo, saj je pri menjavi treba upoštevati roke, ki so potrebni za izpeljavo menjave dobavitelja.
Celoten postopek menjave je po korakih predstavljen na spletnih straneh agencije, pri izbiri dobavitelja pa si lahko odjemalci pomagajo z informacijami iz objavljenega pri-merjalnika stroškov oskrbe, ki je prav tako dostopen na spletni strani agencije.
Primerjajte cene
»Odjemalce, še posebej gospodinjske, male poslovne in skupne gospodinjske odjemalce, ki so priključeni na distribucijski sistem zemeljskega plina, dodatno obveščamo, da je državni zbor 13. septembra sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini, ki na novo ureja institut nadomestne oskrbe. Odjemalci plina, ki bodo upravičeni do nadomestne oskrbe, bodo v primeru, ko bo njihov dobavitelj prenehal izvajati dejavnost dobave, samodejno preusmerjeni k dobavitelju nadomestne oskrbe,« še zaključujejo v agenciji. Dobavitelje nadomestne oskrbe bo glede na distribucijsko območje oziroma lokalno skupnost določila Agencija za energijo.
Foto: NT
(4)	V sporih, ali je oseba zaščiteni odjemalec, odloča agencija po postopku, ki ga predpisuje zakon.
(5)	Operater sistema vodi evidenco odjemnih mest in na podlagi svojih podatkov ter podatkov končnih odjemalcev evidentira, katera odjemna mesta oskrbujejo zaščitene odjemalce in solidarnostno zaščitene odjemalce iz tega člena. Odjemalec mora o vsakokratni spremembi podatka o odjemnem mestu za zaščitene in solidarnostno zaščitene odjemalce to sporočiti operaterju sistema najpozneje v 30 dneh od spremembe na obrazcu, ki ga pripravi operater sistema in objavi na svoji spletni strani.
(6)	Odjemno mesto, s katerim se zaščiteni odjemalec oskrbuje s plinom, je v evidenci odjemnih mest označeno z ločeno oznako Z. Operater sistema odjemalcem in njihovim dobaviteljem brezplačno zagotovi podatek o tem, ali je odjemalec zaščiteni odjemalec.
(7)	Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo operaterju sistema, na katerega sistem so priključeni, sporočiti podatke o svojih plinskih napravah zaradi izvedbe ukrepa neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema plina iz 119. člena tega zakona. Če podatki niso sporočeni, operater sistema odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, in splošnih značilnostih plinskih naprav posamezne vrste odjemalca. Obrazce za sporočanje podatkov o plinskih napravah pripravijo operaterji sistema in jih objavijo na svoji spletni strani.
AKTUALNO
3
Odstop vodstva moralna ali politična odločitev?
Je med ministrom in vodstvom bolnišnice dokončno počilo?
Da je v odnosu med celjsko bolnišnico in ministrstvom za zdravje dokončno počilo, kažejo ovadbe ministrstva zoper vodstvo bolnišnice in njen odziv na »ministrove stalne pozive k odpovedi vodstva bolnišnice«. Vse bolj na plano prihaja tudi občutek, da je zamenjava identitet bolnikov v ospredje potisnila tudi politične želje po zamenjavi vodstva. Medtem je v bolnišnici umrl tudi drugi bolnik.
SIMONA SOLINIC
Ministrstvo za zdravje je v torek na celjsko policijo na-
znanilo kaznivo dejanje zoper neznane storilce v zvezi
z zamenjavo identitete dveh bolnikov. Na ministrstvu izpostavljajo, da je prišlo do kršitve navodil v zvezi s prevozi z reševalnimi vozili, kar je deloma botrovalo k zamenjavi identitet. Kot so zapisali v ovadbi, »v primeru, da bi se izvajalec reševalnega prevoza ZD Sevnica držal veljavnih navodil in prevoz opravil za vsakega bolnika samostojno, po oceni ministrstva do zamenjave bolnikov ne bi prišlo«.
Očeta ni videla mesec dni
»Sporočam jim, naj se zamislijo!«
Iz celjske bolnišnice so konec preteklega tedna poslali posebno obvestilo, da so »nekoliko zmanjšali omejitve obiskov bolnikov, ki so daljši čas na zdravljenju v bolnišnici«. Na to je zagotovo vplival zadnji dogodek z zamenjavo identitet dveh bolnikov. Kako stroge omejitve obiskov lahko negativno vplivajo na bolnike in njihovo zdravstveno stanje, še posebej, če so starejši, in na etično ravnanje zaposlenih, smo poročali v pretekli številki Novega tednika.
SIMONA ŠOLINIČ
Tokrat se je na nas obrnila Celjanka, ki želi ostati anonimna. Svojega očeta, ki je bil pred meseci v bolnišnici zaradi hude poškodbe in bolezni 30 dni, v tem času ni smela obiskati, čeprav je pristojnega zdravnika in celotno ekipo oddelka, na katerem je bil sprejet, za obiske prosila neštetokrat. Zaradi možnosti obiska se je obračala tudi na druge službe bolnišnice, celo na varuhinjo pacientovih pravic. Dosegla ni nič.
Jeza, bes in nemoč
»Oče ima tudi začetno de-menco, na oddelku, kjer je ležal, sem prosila tudi, da bi ga pripeljali vsaj do vrat oddelka, da bi ga videla skozi steklo, vendar niso dovolili,« nam je dejala. Pravi, da se zaveda, da kritika ne »leti« na vse zdravnike, a da jo je to čustveno zlomilo, negativno je vplivalo ne samo na njo, ampak tudi na mamo, ki moža prav tako ves ta čas ni videla.
»Oče telefona ne uporablja, tako da ga nismo mogli
niti poklicati. Težavo smo imeli tudi z informacijami o njegovem zdravstvenem stanju po njegovem sprejemu v bolnišnici,« dodaja sogovornica. Prva dva dni do informacij sploh ni mogla priti, saj so ji dejali, da jo bodo »poklicali naslednji dan«. Ker je niso, ji je prekipelo, poklicala je v bolnišnico in dejala, da pride tja čez pet minut. In to je tudi storila. »Bila sem pri oddelku, nekaj metrov stran od njegove sobe, a me vanjo niso spustili, čeprav sem prosila, ali bi ga lahko vsaj takrat na kratko obiskala,« nam je povedala v solzah.
Komunikacija na
ničelni ravni
»Jeza, bes in nemoč so se nabirali v meni. Ko sem po mesecu dni očeta, ko so ga odpeljali na zdraviliško zdravljenje, vendarle videla, sem mu hitela razlagati, da naju z mamo do njega niso spustili. Verjamem, da je razumel, a bilo je težko. Njemu tudi,« dodaja Celjanka. »Ne predstavljam si, kako
bi bilo, da bi bila mama še starejša, ne vem, kako bi se sama znašla v takšni situaciji tako pri pridobivanju informacij kot pri prošnjah, da bi ga lahko obiskala. Nimajo vsi svojcev ... Komunikacija z bolnišnico je bila na ničelni ravni. Ker so mi informacije, če sem jih dobila na telefon, podajali različni zdravniki, je prišlo tudi do tega, da mi je neki zdravnik dejal, da očeta sicer ni videl, da pa je oče >v redu<. Kako je to vedel, če ga ni videl,« pravi sogovornica.
Nekatere stvari so jo v tem času strle. »Ko je bil oče pred leti v bolnišnici, sem prihajala tudi v času kosila, saj oče zelo počasi je. Zdaj to ni bilo mogoče. Toda s tem smo seznanili bolnišnico, strah pa me je, kaj se je dogajalo, saj je oče mami dejal, da, ko je bil zdaj v bolnišnici, bi še jedel kosilo, ampak so mu ga prehitro odnesli ...,« razlaga.
»Nisem zamerljiv človek, razumem, da vsega medicinskega osebja ne moremo metati v isti koš in da niso vsi enaki. Oseba ubije človeka, gre v zapor in ima možnost obiskov, bolnik pa ne? Ne želim obsojati nikogar, kdo nas bo zdravil, če ne zdravniki. Nekateri delajo s srcem. Tem, ki so tako branili obiske, pa bi želela samo sporočiti, da naj se postavijo v kožo svojcev in naj se pri tem zelo dobro zamislijo,« zaključuje sogovornica. Ko so očeta premestili v zdravilišče, z obiski ni bilo težav.
To in dejavnost zdravstvenih delavcev pri predaji in prevzemu bolnikov v oskrbo, ko niso v zadostni meri preverjali identitet bolnikov, je po oceni ministrstva izkazan razlog za sum kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja. Kot so še zapisali v ovadbi, »zdravstveni delavci niso ravnali s potrebno pazljivostjo, čeprav so se lahko in bi se morali zavedati, da pri sprejemu dveh bolnikov lahko pride do njune zamenjave. Navedeno utemeljuje obstoj krivdne odgovornosti sodelujočih oziroma njihove malomarnosti.«
Ministrstvo zato organom pregona predlaga, da zaradi izkazanih malomarnosti pri triažnem procesu, malomarnosti pri uvedbi protokolov za identifikacijo bolnikov ter pri izvedbi nadzora nad tovrstnimi procesi, kakor tudi pri vodenju interne komisije in nevestnosti v postopku ukrepanja po ugotovitvah dopolni preiskavo tudi v smislu preiskave kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, saj je prišlo do hujših kršitev pravic drugega. Ministrstvo je tudi prepričano, da je notranje poročilo bolnišnice preskopo in ciljno usmerjeno v preiskavo delovanja reševalcev ZD Sevnica, namesto da bi z razjasnitvijo okoliščin dela Urgentnega centra Celje preprečilo ponavljanje tovrstnih napak.
Nenavadna
okoliščina?
»V oči bode, da sta bila ob odhodu v bolnišnico oba stanovalca oblečena v svoja oblačila, na katerih so bile identifikacijske oznake s priimkoma in z začetnicama njunih imen,« pa je že pretekli teden sporočilo ministrstvo.
»Preživeli bolnik je bil ob vrnitvi v dom upokojencev oblečen v svoje hlače, ki so bile označene z njegovim pravim imenom, medtem ko se je vsa
spremljajoča dokumentacija nanašala na drugega bolnika, prav tako je na roki imel zapestnico z napačnimi podatki oziroma s podatki drugega bolnika,« dodajajo na ministrstvu.
Poudarjajo tudi, da na podlagi vseh dejstev, ki so bila proučena ob izvedbi izrednega notranjega nadzora v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, postopek nadzora ni pokazal na nobeno napako, nepravilnost ali pomanjkljivost, ki bi jo zagrešilo osebje Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu ob predaji reševalnemu prevozu, med njo ali po njej.
V bolnišnici pravijo, da je izredni interni strokovni nadzor nedvoumno pokazal, da je bil bolnik, ki je kasneje umrl, za akutno bolezen zdravljen ustrezno, v skladu s smernicami zdravljenja zaznanega akutnega stanja. Prekinitev terapije njegovih kroničnih bolezni je bila tako kratkotrajna, da ni privedla do dokumentiranega zapleta. Hkrati omenjajo, da aktivno sodelujejo tudi s policijo. Spomnimo, da policija preiskuje sum kaznivega dejanja nevestnega dela, a po naših podatkih tudi sum povzročitve smrti iz malomarnosti. Hkrati naj bi bili kriminalisti pozorni tudi na to, ali so se v vseh postopkih pojavili tudi sumi drugih kaznivih dejanj.
Politika vedno bolj
na površju?
»Glede ministrovih stalnih pozivov k odstopu vodstva bolnišnice bi radi še enkrat poudarili, da je na ministrov poziv vodstvo bolnišnice podalo odstopne izjave. Svet zavoda jih je prejel in o njih odločal. Glede na to, da ni končnih rezultatov skupnega zunanjega nadzora vseh ustanov, ki so obravnavale bolnika, odstopa vodstva ni potrdil. Tako direktor kot strokovni direktor bolnišnice
sta javno že večkrat povedala, da bosta, če bodo zunanji nadzori dokazali izključno krivdo bolnišnice, s položaja takoj odstopila sama,« dodajajo v bolnišnici, kjer so zapisali, da podpirajo celovito preiskavo sistema obravnave bolnikov z zmanjšano sposobnostjo komunikacije in njihovega prehajanja med ustanovami, ki jih obravnavajo. »Le podroben pregled postopkov v vseh ustanovah in njihova analiza bodo pomagali pri kakovosti in uvedbi sprememb, ki bodo zmanjšale tveganje, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo,« so še zapisali in dodali, da je vodstvo odgovorno v skladu z veljavno zakonodajo za vse dogodke, ki se zgodijo v bolnišnici. Toda, zaposleni ne morejo in ne smejo postati krivci za dolgoletne sistemske pomanjkljivosti, še pravijo v bolnišnici.
V oči bode tudi, da v vsej aferi na površje prihaja politično ozadje primera. Poznavalci razmer pravijo, da bi ministrstvu za zdravje še kako prišel prav odstop tako poslovnega kot strokovnega direktorja bolnišnice. Oba sta bila imenovana v času minule vlade. Poslovni direktor bolnišnice Aleksander Svetelšek je nasledil nekdanjo direktorico Margareto Guček Zakošek. Svetelšek naj bi bil kandidat nekdanjega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, zato naj ne bi bil ravno pogodu sedanji vladi. Svetelšek je sicer vztrajno odklanjal prošnje za intervju tudi za naš medij, čeprav je na tem položaju že nekaj mesecev. Znano je, da je bil v času Janševe vlade sedanji strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar imenovan za državnega sekretarja. Ob menjavi vlade se je vrnil v Celje, kjer je bil ponovno imenovan za strokovnega direktorja.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Kakšne so nove omejitve obiskov?
Zagotovo je na malenkostno sprostitev omejitev obiskov vplival tudi dogodek z zamenjavo identitet bolnikov. Gre za zmanjšanje omejitev obiskov tistih bolnikov, ki so daljši čas na zdravljenju v bolnišnici. Obvestilo o tem je bolnišnica javnosti poslala konec minulega tedna.
»Obiski pri vseh bolnikih, ki so hospitalizi-rani več kot sedem dni, so dovoljeni dvakrat tedensko med 15. in 16. uro. Bolnika lahko obišče en zdrav obiskovalec, obisk lahko traja 15 minut. Kot prvi dan hospitalizacije se šteje dan sprejema v bolnišnico. Ta sprememba se ne nanaša na obiske kritično bolnih bolnih, otrok, ki so sami hospitalizirani v bolnišnici, in porodnic,« pravijo v bolnišnici. Omilitev omejitev obiskov objavljamo v celoti.
Bolnišnični oddelki
Bolniki, ki so hospitalizirani dlje kot sedem dni, imajo lahko obisk dvakrat tedensko. Obiski so omejeni na eno zdravo odraslo osebo na dan v trajanju 15 minut v času med 15. in 16. uro (po dogovoru z zdravnikom so možni tudi pogostejši obiski).
V primeru krajše hospitalizacije od sedmih dni so obiski za kritično bolne in umirajoče bolnike po presoji zdravnika omogočeni vsak dan. Za vse druge bolnike so obiski dovoljeni
izjemoma po predhodnem dogovoru z zdravnikom. Za obisk se je možno dogovoriti po telefonu v času informacij s sobnim zdravnikom, ki obisk zabeleži na temperaturni list bolnika.
Enote intenzivne terapije
V	enotah intenzivne terapije so obiski možni vsak dan med 15. in 16. uro po predhodnem dogovoru z zdravnikom. Obisk je omejen na eno zdravo osebo in na 15 minut.
Otroški in ORL-oddelek
Na otroških oddelkih je ob otroku ves čas lahko prisoten eden od staršev ali skrbnikov, ki mora biti zdrav. Starši oz. skrbniki se lahko izjemoma med hospitalizacijo zamenjajo v dogovoru z oddelčnim osebjem.
V	času omejevanja obiskov lahko otroke, ki so sami hospitalizirani v bolnišnici, hkrati obiščeta oba starša ali skrbnika, ki sta zdrava. Obiski so mogoči vsak dan med 14. in 18. uro, trajajo lahko pol ure.
Porodnišnica
Očetje novorojenčkov lahko mamice z novorojenčki obiščejo vsak dan med 15.30 in 16. uro. Obisk lahko traja 15 minut.
Vsi obiskovalci morajo biti zdravi in morajo ves čas imeti nameščeno kirurško ali zaščitno masko FFP2.
4
GOSPODARSTVO
Podjetje Petre je primer uspešnega prenosa na drugo generacijo, saj vodenje že prevzema hči ustanoviteljev Direktor podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek je izpostavil, da jih bolj kot pomanjkanje kadrov pesti pomanjkanje Jožefa in Marije - Ane Mari Petre Aubreht (desno).	materialov in sestavnih delov. Dobiti nove dobavitelje je skoraj misija nemogoče.
Na regionalnem forumu o gospodarskem utripu v Spodnji Savinjski dolini
Kaj povezuje kmetijsko mehanizacijo, šotore in toplotne črpalke?
Odgovor je preprost. Gre za Spodnjo Savinjsko dolino, kjer so tri uspešna podjetja, ki se ukvarjajo z omenjenimi izdelki. Direktor Tehnosa Anton Kisovar, izvršna direktorica podjetja Petre Ane Mari Petre Aubreht in direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek so prejšnji torek v Domu II. slovenskega tabora Žalec sodelovali na regionalnem forumu v organizaciji časnika Finance. V pogovoru z direktorjem in glavnim urednikom Petrom Franklom ter urednico rubrik in prilog Jano Petkovšek Štakul so predstavili gospodarski in razvojni utrip v regiji.
V poslovni coni Južno od železnice na obrobju naselja Žalec domuje podjetje Tehnos. Direktor Anton Kisovar (desno) je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijskih strojev, ustanovil pred triintridesetimi leti kar v domači garaži.
ŠPELA OŽIR
»V veselje in čast mi je, da lahko pozdravim ljudi na tem forumu. V naši občini imamo zelo dobre podjetnike, ki imajo na takšnih srečanjih priložnost, da navežejo stike. Tovrstnih dogodkov se rad udeležujem, ker podjetniki ne mlatijo prazne slame. Radi so učinkoviti. Tudi župani v Spodnji Savinjski dolini se trudimo, da bi bili takšni. To nam uspeva, če smo povezani,« je v uvodu povedal župan Janko Kos in dodal,
da bi radi imeli pri tem tudi podporo države. »Prevečkrat se zgodi, da nas različne državne službe pošiljajo od vrat do vrat s pojasnilom, da zadeva ni v njihovi pristojnosti,« je nadaljeval. Občina Žalec je sicer ena od rekorderk po številu poslovno-obrtnih con. Na njenem ozemlju jih je kar dvaindvajset. Največja in najbolj znana je Arnovski gozd, ki se še vedno širi. Občina s pomočjo nepovratnega denarja trenutno ureja komunalno
infrastrukturo v njenem zahodnem delu.
Največji izziv
gradnja blagovne
znamke
V poslovni coni Južno od železnice na obrobju naselja Žalec domuje podjetje Tehnos. Direktor Anton Kisovar je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijskih strojev, ustanovil pred triintridesetimi leti kar v domači garaži. Pred tem je delal v zadružnem delu in kasneje na domači kmetiji. »Postalo mi je dolgčas in zašel sem v podjetništvo. Denar je običajno na drugem mestu. Če delaš prav, denar pride sam od sebe,« je v pogovoru s Petrom Franklom zaupal petinšestdesetletni Kisovar, ki je na začetku podjetniške poti med potovanjem z avtomobilom poslušal kasete o podjetništvu in tako pridobival zanje tudi na tem področju. »Najtežje je bilo zgraditi bla-
govno znamko, kar je terjalo veliko odrekanja. Pri tem moraš imeti tudi srečo, da si na pravi strani. Zelo pomembna je tudi skupina sodelavcev,« je še povedal. Tehnos, v katerem je bilo lani v povprečju zaposlenih 123 ljudi, je imel lani približno 25 milijonov prihodkov, od tega je vsak deseti evro predstavljal dobiček.
Vodenje prevzela
mlajša generacija
V nadaljevanju foruma je v pogovoru z Jano Petkovšek Štakul spregovorila izvršna direktorica podjetja Petre Ane Mari Petre Aubreht. Znano savinjsko podjetje, ki je ponudnik skladiščnih hal in šotorov, je dobro prebrodilo obdobje epidemije. Po začetnem šoku in velikih odpovedih naročil je postalo nepogrešljiv partner zdravstvenih ustanov za čakalnice in covidne točke ter trgovcev za drive-in prevzem blaga. Letos ta panoga ponovno doživlja razcvet. Podjetje s sedežem na Vranskem, ki zaposluje 29 ljudi in ima ob tem še pet terenskih ekip, bo
ustvarilo od šest do sedem milijonov prihodkov. Šotore za prireditve ima razprodane do konca oktobra in skladiščne hale do konca leta. »To je posledica tega, ker organizatorji in podjetja želijo nadoknaditi nekatere stvari, ki niso bile mogoče v zadnjih dveh letih,« je pojasnila Ane Mari Petre Aubreht. Podjetje je primer uspešnega prenosa na drugo generacijo, saj vodenje že prevzema hči ustanoviteljev Jožefa in Marije - Ane Mari Petre Aubreht -, ki sta prve delovne izkušnje nabirala v Nemčiji. Danes imajo glavnega dobavitelja jeklenih konstrukcij v Sloveniji, prireditvene šotore jim zagotavlja nemški partner.
Skokovit porast
prihodkov
Če pot nadaljujemo po regionalni cesti od Vranskega proti Šempetru, na Gomil-skem naletimo na Krono-term, za katerega bo letošnje leto rekordno. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo toplotnih črpalk, bo ustvarilo 31 milijonov evrov prihodkov. V
zadnjih petih letih je zraslo za skoraj 2,5-krat. Z naročili je zasedeno do naslednje pomladi. Povečano povpraševanje terja tudi širitev. Stisko zaradi pomanjkanja prostora je ublažilo z nakupom dveh skladiščnih hal na območju nekdanje tovarne nogavic. Širilo se bo tudi v Trnavi, kjer je odkupilo 2.500 kvadratnih metrov zemljišča. Dosedanje parkirišče bo preselilo na bližnji travnik, zaradi česar bo lahko razširilo proizvodne prostore neposredno ob zgradbi. Trenutno je v Kro-notermu zaposlenih malo manj kot 120 ljudi. »Skoraj polovica zaposlenih je pri nas najprej opravljalo dijaško ali študentsko delo. Ko so končali šolanje, so se odločili, da bodo ostali pri nas. Rasli so s podjetjem,« je na forumu pojasnil direktor Bogdan Kronovšek in dodal, da jih bolj kot pomanjkanje kadrov pesti pomanjkanje materialov in sestavnih delov. Dobiti nove dobavitelje je skoraj misija nemogoče.
Foto: Darko Naraglav
Lokalni protipoplavni ukrepi niso dovolj
Na regionalnem forumu, ki je bil prejšnji teden v Žalcu, so posebno pozornost namenili poplavni varnosti ob Savinji. Na okrogli mizi, katere rdeča nit je bilo vprašanje, kaj pridobijo s protipoplavnimi ukrepi gospodarstvo, kmetijstvo in družba, so sodelovali različni odločevalci tako na lokalni kot državni ravni.
Državni sekretar, pristojen za prostor in vode, mag. Matej Skočir je izpostavil, da je glede na pogostost in obseg poplavnih dogodkov porečje Savinje med najbolj izpostavljenimi območji v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor si zato prizadeva za ureditev celovitih ukrepov na območju Spodnje Savinjske doline in Celja. Direkcija je naročila izdelavo celovite hidrološko--hidravlične študije za porečje Savinje in vso drugo dokumentacijo. Gre za osnovo za pripravo državnega prostorskega načrta za pripravo poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini.
Na udaru zahodni del Celja
»Z lokalnimi protipoplavnimi ureditvami ni mogoče celovito zagotoviti poplavne varnosti naselij, zato je treba predvideti tudi celovitejše rešitve. Najnovejše hidravlične analize kažejo, da je z izvedenimi lokalnimi ukrepi osrednji del mesta Celje varen. Pri višjih pretokih bi Savinja lahko prestopila nasipe in zidove predvsem na zahodnem delu mesta in posledično ogrozila mestno jedro, zato je nujno zmanjševanje poplavne ogroženosti Laškega, in sicer s kombinacijo več ukrepov,« je na razvojnem forumu povedal državni sekretar in dodal, da so ključni ukrepi za povečanje pretočnosti in zmanjševanje izpostavljenosti najbolj kritičnih stavb. V Spodnji Savinjski dolini je poleg izvedbe zadrževalnikov ob Savinji predvidena še sanacija struge med Šempetrom in Medlogom, kar bo pozitivno vplivalo na hidromorfološko stanje in podtalnico. Na območju poplavnih površin v Vrbju ministrstvo načrtuje varovanje obalnih naselij z nasipi.
ŠO
GOSPODARSTVO
5
Dva nova obrata v podjetju Tastepoint
V Škofji vasi sto novih delovnih mest
Približno sto novih zaposlitev omogoča nova naložba v podjetju Tastepoint v Škofji vasi, nekdanjem Etolu. Ta zaposluje približno tristo ljudi. Podjetje se lahko pohvali z novo tovarno, vredno 33 milijonov evrov. Namenjena je proizvodnji prašnatih arom in prašnatih mešanic za slane prigrizke.
TATJANA CVIRN
Ko je Etol leta 2018 ponovno postal del mednarodne korporacije IFF, največje svetovne proizvajalke okusov in
dišav (to je bil že v začetku 90. let prejšnjega stoletja, nato je bil nekaj časa v lasti izraelskega kapitala), se je v
Škofji vasi začel velik naložbeni cikel.
Kot je na odprtju nove tovarne povedal Iztok Košir, direktor proizvodnje v Ta-stepointu Slovenija, so v približno treh letih izpeljali več velikih projektov. »Pridobili smo tri velike opraševalnike in povečali zmogljivost izdelave prašnatih arom s tisoč na tri tisoč ton letno. Postali smo največji obrat v okviru
Iztok Košir, direktor proizvodnje v Tastepointu Slovenija
IFF za proizvodnjo oprašenih izdelkov.«
Nato so se lotili še gradnje nove proizvodnje prašnatih arom za prigrizke. »Že pred leti smo v prostorske načrte
vnesli zamisel o novi tovarni, zato smo lahko začeli graditi v rekordnem času. V manj kot dveh letih je bila tovarna zgrajena. V sodelovanju z lokalno skupnostjo smo našli hitre in dobre rešitve,« je povedal Košir. Na otvoritveno rezanje traku so bili tako povabljeni tudi vodilni ljudje iz občin Celje in Vojnik.
»Pridobili smo 15 tisoč ton zmogljivosti letno, medtem ko smo doslej ustvarili od 13 do 14 tisoč ton izdelkov,« je velikost
naložbe opisal Košir. Nova stavba ima 5.500 kvadratnih metrov uporabne površine, na njeni strehi bo kmalu postavljena sončna elektrarna. »Naložba je dokaz, da ima tuji lastnik z nami še pomembne načrte,« je vesel Iztok Košir.
Podjetje je ob tem mislilo tudi na ekologijo in namestilo biofilter za zmanjševanje vonjav iz proizvodnje ter uredilo novo čistilno napravo za vode.
Foto: SHERPA
Po slavnostnem rezanju traku ob odprtju nove tovarne so gostje posadili nova drevesa.
Nagrajen tudi Engrotuš
Podjetje Engrotuš je med letošnjimi prejemniki posebnega nacionalnega priznanja za inovacijski izziv. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) mu je 20. septembra priznanje na Dnevu inovativnosti podelila za širši družbeni vidik projekta Ana Roš & Tuš.
Zbornica je v obrazložitvi priznanja zapisala, da linija izdelkov Ana Roš & Tuš predstavlja vrh ponudbe lokalnih izdelkov v slovenskih trgovinah. Epidemija koronavirusa je prekinila ustaljene dobavne poti. Lokalni pridelovalci in proizvajalci hrane takrat svojih izdelkov niso mogli dobavljati gostincem, turističnim podjetjem in izobraževalnim zavodom. V Tušu pa
so jim odprli vrata do slovenskih gospodinjstev. »Snovanje izdelkov se začne pri Ani Roš in njeni ekipi, nadaljuje z iskanjem primernih sestavin pri lokalnih pridelovalcih ter preide v butično, maloserijsko proizvodnjo pri manjših, prav tako lokalnih proizvajalcih,« so pojasnili v obrazložitvi. Dodali so, da je Engrotuš od leta 2020 predstavil že 70 izdelkov linije Ana Roš & Tuš in zanje prejel tri nagrade za inovativno živilo leta 2021, leta 2022 je prejel priznanje Inštituta za nutricionistiko.
To leto sta na regionalne razpise prispela 202 inovacijska predloga, za katerima stoji malo več kot tisoč inovatorjev in inovacijskih ekip. Na letošnji prireditvi, katere slogan se je glasil Z inovacijami presegamo meje, je GZS sicer podelila sedem zlatih, 23 srebrnih, 12 bronastih priznanj in tri posebna priznanja.
TS
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - 20 let Regijskega študijskega središča
V treh šolah tudi redni študij
Regijsko študijsko središče v Celju slavi letos 20-le-tnico. Je ustanovitelj treh visokošolskih zavodov: Fakultete za varstvo okolja v Velenju (ustanovljena leta 2007) ter Fakultete zdravstvene vede (2009) in Visoke šole za proizvodno inženirstvo v Celju (2010). Jubilej lahko vsi slavijo še bolj veselo, saj sta se dva visokošolska zavoda letos preoblikovala v fakulteti, država pa je v vseh treh zavodih v novem študijskem letu omogočila redni študij.
Z leve: Gorazd Voga, Katja Esih in Gašper Gantar. Boštjan Pokorny je na novinarski konferenci sodeloval s pomočjo spletne povezave iz tujine. (Foto: TC)
TATJANA CVIRN
Zavod je ustanovilo 25 občin regije, sodelovale so tudi obe regionalni gospodarski zbornici ter šest območnih obrtno-podjetniških zbornic. Ob ustanovitvi zavoda so bili cilji izboljšati dostopnost do visokega šolstva v regiji in obdržati perspektivne mlade v teh krajih ter razvijati programe, ki jih okolje potrebuje. Tako so nastale tri visoke šole, ki so izobraževale kader na področjih, kjer ga primanjkuje. V minulih 20 letih je šolanje uspešno končalo 790 diplomantov, največ v Visoki zdravstveni šoli v Celju, ki se po novem imenuje Fakulteta za zdravstvene vede v Celju. Diplomanti teh šol z zaposlitvijo nimajo težav.
V jubilejnem letu se je v fakulteto preoblikovala tudi Visoka šola za varstvo okolja v Velenju. Kot je na novinarski konferenci dejala direktorica RŠS Katja Esih, sta spremembi posledica dosežkov obeh šol na področju znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela v minulih letih. »Še bolj pomembno je, da je država končno prepoznala pobude RŠS in v vseh treh zavodih omogočila redni študij.« Koncesije je podelila za prvostopenjska študijska programa zdravstvene nege in sodobnega proizvodnega inženirstva ter za magistrski program na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju. Ta
RŠS sodeluje tudi na področju promocije vseživljenjske-ga učenja in že deseto leto pripravlja Dan raziskovalcev, ki bo letos 7. oktobra pred Osrednjo knjižnico Celje. Dogodek je namenjen promociji raziskovalnega in znanstvenega dela ter ponuja možnost vpogleda v raziskovalno delovanje izobraževalnih ustanov.
je tudi edina imela možnost izvajanja rednega študija že od začetka delovanja, saj je še ujela podeljevanje zadnjih koncesij leta 2008, medtem ko sta drugi dve šoli ponujali le izredni študij.
Pomembno za šole in študente
Dekan Fakultete za varstvo okolja v Velenju prof. dr. Boštjan Pokorny je vesel zlasti preoblikovanja šole v fakulteto. »To pomeni bistveno večjo možnost vključevanja v mednarodnem prostoru, kjer smo
že doslej dobro sodelovali s partnerskimi ustanovami. Vendar smo se pogosto srečevali s pomisleki, kako naj velike javne univerze sodelujejo z neko visoko strokovno šolo. Tudi pri odločanju dijakov, kje bodo študirali, je pomembno, ali gre za visoko šolo ali fakulteto,« je menil dekan, ki si želi nadaljnji razvoj ustanove v smislu oblikovanja doktorskega študija.
Tudi dekan Fakultete zdravstvene vede v Celju izr. prof. dr. Gorazd Voga je poudaril pomen preoblikovanja šole v
Nove table bodo v pomoč kolesarjem pri odkrivanju mesta.
Razrešitev brez utemeljitve
Vlada je pred dnevi z mesta direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) razrešila Celjana Romana Kramerja, ki je to nalogo opravljal od marca 2020, in sicer najprej kot vršilec dolžnosti, nato je bil septembra isto leto imenovan za direktorja.
V času njegovega vodenja je bil sedež direkcije preseljen iz Ljubljane v Celje. Konkretni razlogi za razrešitev Kramerja, ki velja za strokovnjaka na svojem področju, v sporočilu ministrstva za okolje in prostor, kamor sodi omenjena direkcija, niso navedeni. V sporočilu je zapisano: »Zakon o javnih uslužbencih določa, da funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, lahko v enem letu od nastopa funkcije razreši predstojnika organa v sestavi ministrstva brez utemeljitve, in sicer v skladu s petim odstavkom 83. člena ZJU.«
Tudi z ministrstva za okolje in prostor nismo dobili konkretnega odgovora, zakaj je prišlo do zamenjave. »Verjamemo, da bo prenos znanja in delovnih obveznosti potekal tekoče, saj so pred direkcijo številne strokovne, upravne in razvojne naloge
na področju upravljanja voda,« so zapisali. Vodenje DRSV je kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela mag. Neža Kodre, univerzitetna diplomirana inženirka vo-darstva in komunalnega inženirstva, ki je bila doslej vodja sektorja za razvoj in plan na DRSV.
Rezultati so
»Razrešitev je bila nepričakovana in ne poznam razloga zanjo,« je povedal Roman Kramer, ki je bil večino svoje delovnega obdobja vpet v vodarstvo in je kot strokovnjak na tem področju pred dobrima dvema letoma začel voditi direkcijo. To je sprejel kot izziv, da bi vodarstvo dobilo ponovno veljavo, kot jo je imelo nekoč, ko je bilo za to področje namenjenega tri odstotke državnega proračuna, v zadnjih desetih letih pa le še osem do devet milijonov evrov. Prepričan je, da je direkcija v času njegovega vodenja naredila pomembne premike, zmanjšala je večletne zaostanke pri reševanju nekaterih zadev in zagotovila sredstva za številne naložbe za urejanje poplavne varnosti ter pridobila ugled. »Za Slovenijo so zastavljene tako pomembne
naložbe, da bi bilo zelo narobe, če se ne bi nadaljevale,« je dejal Kramer in naštel najpomembnejše premike zadnjih dveh let. »Lani in letos je za vodno gospodarstvo zagotovljenih po 50 milijonov evrov, iz načrta za okrevanje smo zastavili 69 projektov za poplavno varnost v vrednosti 310 milijonov neto. Skupaj z občinami smo se lotili teh zahtevnih projektov, ki jih je treba končati do konca leta 2025. Iz nove finančne perspektive smo za poplavno varnost zagotovili 120 milijonov evrov evropskih sredstev in glavni projekt je zagotoviti varnost pred vodami v Spodnji Savinjski dolini in s tem v Celju in Laškem.«
V času Kramerjevega vodenja se je direkcija selila v Celje, kar ni bil le prispevek k decentralizaciji državne uprave in k temu, da se čim manj ljudi vozi na delo v oddaljene kraje, pač pa je bila po njegovem to tudi simbolna gesta. »S tem sporočaš ljudem, da je pomembno območje, ne pa nekdo v Ljubljani.«
Zaposleni se bojijo, da bo menjava v vrhu pomenila tudi ponovno selitev direkcije v Ljubljano. »Imenovanje vršilke dolžnosti ne bo v ničemer vplivalo na sedež direkcije, zato ni prav nobenega razloga za skrb,« so nam odgovorili na ministrstvu.	TC
fakulteto. »Naše delo bo še bolj usmerjeno v raziskovalno področje, v skrb za kadre, izpopolnjevanje učiteljev in obsežno klinično usposabljanje, ki bo moralo biti prilagojeno tudi rednim študentom. Dobili smo >cukrček<, paziti
moramo, da ne bomo dobili sladkorne bolezni,« je bil nazoren Voga. Fakulteta nudi dodiplomski študij zdravstvene nege in magistrski študij paliativne oskrbe, v pripravi sta še magistrski študij zdravstvene nege ter tudi doktorski študij.
Ena od nalog bo tudi iskanje dodatnih prostorov fakultete za zdravstvene vede, ki deluje v okviru RŠS ob Mariborski cesti, medtem ko se Visoka šola za proizvodno inženir-stvo v Celju v teh dneh seli. Nove prostore je uredila na Kidričevi cesti 25, kjer že deluje Tecos, s katerim je šola že doslej tesno sodelovala. »Uporabljali smo opremo podjetja, njegovi zaposleni so naši predavatelji,« je povedal dekan šole doc. dr. Gašper Gantar, ki zaradi možnosti rednega študija napoveduje 15 novih diplomiranih inženirjev strojništva letno. »Raziskovalno sicer nismo tako močni, da bi lahko upali na statusno preoblikovanje, smo pa v preteklih letih približno polovico sredstev za delovanje pridobili tako, da smo nudili storitve proizvodnim podjetjem. Tako smo postali prepoznavni na področju podpore trajnostne-mu razvoju.«
V pomoč kolesarjem
CELJE - V času Evropskega tedna mobilnosti je mestna občina postavila šest informativnih kolesarskih tabel. Stojijo v mestnem parku, na vozlišču Park&Ride v Ulici XIV. divizije, na Savinjskem nabrežju, pri letnem kopališču, Šmartinskem jezeru in v Zagradu.
Na njih lahko kolesarji preberejo podatke o pomembnih turističnih in drugih točkah v Celju ter oznake s smermi in z razdaljami do teh točk. Opremljene so z zemljevidi, na katerih so označene postaje Kolesca, servisna stojala, števci kolesarjev. Table so delavci podjetja Voc postavili v okviru evropskega projekta Mreža kolesarskih povezav v Mestni občini Celje. Za celostno podobo tabel s sloganom Celje se pelje s kolesom so poskrbeli v Zavodu Vozim. Projekt, vreden 30 tisoč evrov brez DDV, občina financira iz 2,4 milijona evrov vrednega projekta gradnje kolesarskih povezav v Celju.
TC, foto: arhiv MOC
Letos so na Fakulteti za zdravstvene vede zapolnili razpisanih 39 mest za redni in 45 za izredni študij. V Visoki šoli za proizvodno inženirstvo je bilo za redni študij na voljo 15 mest in so prav tako zapolnjena. Za tretji prijavni rok bo ostalo še nekaj prostih mest za izredni študij sodobnega proizvodnega inženirstva ter za redni in izredni dodiplomski študij varstva okolja in ekotehnologij v Velenju.
Po gobe in kostanj po pameti
V teh dneh so družbena omrežja že polna fotografij gob, pri čemer mnogi pretiravajo in poberejo vse, kar najdejo, čeprav tega nazadnje ne morejo pojesti. Dostop do naših gozdov je prost in nabiranje gozdnih sadežev, plodov ter gob je dovoljeno tudi tistim, ki niso lastniki gozda. A nekatere omejitve kljub temu obstajajo, opozarjata ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter inšpekcija za gozdarstvo.
Posamezni obiskovalec gozda lahko za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob - izjema so tiste, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv. Prekomerno nabiranje namreč škoduje tako gozdnim rastlinam kot celotnemu gozdnemu ekosistemu. Tudi pri nabiranju plodov, mahov in kostanja je omejitev pri dveh kilogramih, pri zelnatih rastlinah pa do enega kilograma.
Ob nabiranju gob je treba upoštevati nekaj pravil: treba je paziti, da ne poškodujemo podgobja, tako da gobo nežno zavrtimo okoli pokončne osi ali jo pri tleh odrežemo z nožem. Gobe, ki jih nabiramo, morajo biti razvite do te mere, da prepoznamo njihove morfološke znake in smo tako tudi zaradi svoje varnosti prepričani, da so to gobe, za katere zagotovo vemo, da so užitne in da niso na seznamu zaščitenih vrst. Odtrgano gobo očistimo in jo položimo v košaro oziroma drugo sredstvo za prenašanje, ki mora biti zračno.
Ob obisku gozda je treba poznati in upoštevati še nekaj drugih pravil, na primer da ne puščamo oziroma odmetavamo odpadkov, da ne uničujmo ali poškodujmo dreves, gozdnega rastja, rastlin in gob, da ne povzročamo hrupa, saj s tem plašimo gozdne živali, in da v gozdu ne kurimo. Če se v gozd pripeljemo z vozilom, je treba upoštevati režim uporabe gozdnih cest, kar je označeno na tablah. Ko ustavljamo in parkiramo vozilo, moramo upoštevati, da to lahko storimo zgolj do pet metrov od roba ceste, pri čemer ne smemo z vozilom zapirati gozdnih vlak ali kakorkoli drugače omejevati gospodarjenja z gozdom in prometa na gozdni cesti.	TC
Nespoštovanje določil rekreativnega nabiranja plodov, zelnatih rastlin in gob v gozdu je prekršek, za katerega je zagrožena globa. Prav tako za nespoštovanje določil ustavljanja in parkiranja v gozdu. Gozdarski inšpektorji bodo v jesenskem času izvajali inšpekcijski nadzor nabiranja gozdnih sadežev in plodov in nedovoljene vožnje v gozdovih.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
DOBRNA - Terme namenu predale pitnik vode v tamkajšnjem parku
Zdravilna kapljica v zavetju krošenj
»Salus per aquam« ali do zdravja s pomočjo vode, se glasi latinski rek. Njegovega pomena se zavedajo v Termah Dobrna, kjer so ob svetovnem dnevu turizma namenu predali pitnik termalne vode.
TINA STRMČNIK
Termalni pitnik je urejen v Zdraviliškem parku, ki ga je leta 1820 zasnoval grof Franc. K. K. Dienersberški. Navdih za
ureditev parka je črpal iz tradicije zdraviliških parkov drugje po Evropi. Terme Dobrna so pitnik postavile v paviljon, kjer
je bil nekoč med drugim atelje fotografa Josipa Pelikana.
Direktor omenjenih term Leon Tomašić je ob odprtju pitnika poudaril, da je slednji s paviljonom in z vremensko postajo pomemben del kulturne dediščine. »Prav ta dediščina nam daje smernice, da ohranjamo tradicionalno zgodbo, ki sega v leto 1403. Termalna
ROGAŠKA SLATINA -Zdraviliški kraj je bogatejši za nadhod Sonce, po katerem se je mogoče s kolesom ali peš iz mestnega središča odpraviti do Tržaškega hriba. Za domačine in obiskovalce je ob njegovem vznožju odslej urejeno še parkirišče po načelu parkiraj in presedi.
V slatinski občinski upravi poudarjajo, da je omenjeni nadhod v tamkajšnjem okolju ena glavnih naložb za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Slatinski župan mag. Branko Kidrič meni, da ima nadhod ključno vlogo pri spodbujanju turističnega in tudi siceršnjega razvoja območja Tržaškega hriba. »V neposredni bližini
gradimo razgledni stolp Kristal, v bližini je še približno 16 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, namenjenih turizmu. Občina je naredila prvi korak in verjamem, da bosta nadhod in parkirišče tako goste kot obiskovalce spodbudila k rabi koles.«
V sklopu 182 metrov dolgega nadhoda sta nameščeni dvigali, ki omogočata vstop kolesarja s kolesom. Na parkirišču P+R, kjer je prostor za 51 vozil, je nameščena postaja, kjer si je mogoče izposoditi 15 koles, ki so del sistema Mobilno Obsotelje. Na parkirišču je s ciljem ohranjanja zelenega roba posajenih 19 dreves in več kot sedem tisoč grmovnic.
Gradnja nadhoda je bila vredna 1,8 milijona evrov. Zanjo je malo manj kot 1,2 milijona evrov prispeval Eko sklad. Ureditev parkirišča je znašala 725 tisoč evrov. Ob vznožju Tržaškega hriba gradi občina še razgledni stolp Kristal. Kidrič je povedal, da je gradnja skladna s časovnim načrtom. Poudaril je, da betona ni mogoče vgrajevati v vseh vremenskih razmerah. Poleti, ko je bila temperatura nad 30 stopinj Celzija, betoniranje ni bilo možno. Izvajalec del po besedah župana vseeno zagotavlja, da bo najvišja stavba v državi zgrajena v predvidenem časovnem roku.
TS, foto: SHERPA
Obiskovalci najstarejših term pri nas, ki so bile prvič pisno omenjene v začetku 15. stoletja, si bodo lahko natočili naravno termalno vodo z dodanim ogljikovim dioksidom.
Do Sonca s kolesom ali peš
Naložbo so namenu predali (od leve): župan Občine Dobrna Martin Brecl, gospodarski minister Matjaž Han in direktor Term Dobrna Leon Tomašić.
voda izvira iz globin in od tam izvira tudi vizija našega podjetja. Cenimo zgodovino in stremimo k razvoju.« Omenil je, da se podjetje trudi, da svojim gostom omogoča nova doživetja, ki krepijo zdravje, dobro počutje in ravnovesje z naravo.
Med bremeni in izzivi
Tudi župan Občine Dobrna Martin Brecl je poudaril pomen več kot 600-letne tradicije turizma v kraju. »Slednji je naš prostor še posebej zaznamoval v 19. in 20. stoletju, ko so se terme razvile v prestižno zdravilišče, prepoznavno v evropskem merilu.« Bogata zapuščina tistega časa je po njegovih besedah danes velik izziv za lokalno skupnost. V kraju je med drugim 23 vil, ki služijo različnim namenom, tam so še
dve graščini in grad. Občina si želi, da bi slednji oživel z novimi vsebinami.
Po bogati naravni in kulturni dediščini je znan tudi zdraviliški park. »Tako občina kot terme si prizadevamo, da je lep in ohranjen. Nekatere stavbe, ki so po eni strani priložnost, so po drugi strani tudi breme današnjim turističnim ponudnikom v tem prostoru,« je opozoril.
Če bodo zadovoljni domačini ...
Gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, ki se je udeležil odprtja nove pridobitve, se zdi dobro, če so s ponudbo svojega kraja in regije najprej zadovoljni domačini. Šele nato lahko vsi skupaj široko odprejo vrata obiskovalcem. Omenil je,
da so turistični ponudniki ob letošnjem svetovnem dneva turizma pozvani k razmisleku, kako skrbeti za nadaljnji razvoj ob vseh izzivih, s katerimi se sooča panoga.
Pohvalil je, da so terme, ki jih odlikujeta izjemna zgodovina in privlačna ponudba, svojo ponudbo obogatile s pitnikom, ki po njegovem prepričanju dodano vrednost prinaša tako za domačine, goste kot zaposlene. S to novo vsebino sledijo tudi enemu od ciljev nove turistične strategije naše države, ki namenja pozornost skrbi za zdravje in dobro počutje. Še dva pomembna cilja sta trajnostni razvoj turizma in oblikovanje zelenih turističnih produktov.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tako so se v družbi slatinskega župana Branka Kidriča po novem nadhodu sprehodili udeleženci njegovega odprtja.
Primož Brvar s programom Srčno za Celje
CELJE - Znan je tretji kandidat na letošnjih županskih volitvah v Celju. Socialni demokrati s podporo Mladega foruma pošiljajo v župansko tekmo Primoža Brvarja, direktorja celjske družbe Nepremičnine. Svoj program je predstavil pod geslom Srčno. Za Celje do 2030.
Na volitvah 20. novembra naj bi se po do zdaj znanih podatkih za glasove volivcev potegovala tudi sedanji župan Bojan Šrot in neodvisni kandidat Matija Kovač.
Primož Brvar je diplomirani zdravstvenik in magister poslovnih ved. V politiki ni novinec, saj ima izkušnje kot svetnik v celjskem mestnem svetu. Je predsednik celjskega odbora SD. »Poznam ustroj, delovanje in izzive mesta. Kot socialni demokrat sem zavezan vrednotam svobode, solidarnosti, enakosti, pravičnosti, miru, spoštovanja in sodelovanja,« je dejal Brvar in dodal, da lahko sodeluje z vsemi, ki imajo enake vrednote.
Ekipa SD Celje je z Brvar-jem pripravila razvojni program Srčno. Za Celje do 2030. »Ne kandidiramo proti sedanjemu županu, kandidiramo za novo razvojno obdobje Celja. Želimo si, da Celje napreduje, in vemo, da zmore več,« je povedal Primož Brvar. Po njegovem mnenju je pomembno zagotoviti dvig kakovosti življenja Celjanov. Mesto mora biti regionalno središče na področju gospodarstva, izobraževanja, kul-
46-letni Primož Brvar je diplomirani zdravstvenik in magister poslovnih ved, ki je deset let vodil Celjski mladinski center. Zadnjih osem let je direktor podjetja Nepremičnine Celje, ki skrbi za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Kot poudarja, mu veliko pomeni družina, v prostem času se rad ukvarja s športom.
ture in športa. Želi si, da bi v mesto dobili še kakšno fakulteto, državno ustanovo in razvojna podjetja. V mestne četrti in KS je treba pripeljati vsebine, ki jih izvajajo javni zavodi za različne generacije. Hkrati nora biti del proračuna namenjen projektom, ki jih bodo ljudje sami izbirali. »Zagotoviti je treba tudi javni red in varnost v mestu,« meni Brvar, ki si bo prizadeval za
zagotavljanje stanovanj za vse generacije ter zlasti za službena stanovanja, s katerimi bo mogoče pritegniti nov kader, ki bi prinesel dodano vrednost.
V dialogu z državo bi rad povečal delež državnih naložb, kot so tudi gradnja celjske obvoznice, okoljska sanacija in urejanje poplavne varnosti.
TC, foto: arhiv SD
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ANDRAŽ NAD POLZELO - Na ogled več kot dvesto starih sort jabolk in hrušk
Ko na enem drevesu rastejo tudi štiri sorte jabolk
Bilo je na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je nadučitelj Miloš Levstik poučeval v Andražu nad Polzelo. Čeprav je od tega minilo že več kot stoletje, domačini to še danes zelo dobro vedo. Zakaj? Levstik je v nekaj letih, kolikor časa je domoval pod Goro Oljko, prebivalcem predal obilo znanja o sadjarstvu, zaradi česar je kraj daleč naokrog postal znan po travniških sadovnjakih. Teh je na žalost veliko manj kot nekoč, a spomin nanj je še vedno svež. Tudi po zaslugi tradicionalne sadjarske in kulinarične razstave, ki je bila konec tedna v domu krajanov.
SPELA OZIR
Domači sadjar Konrad Brunšek je tokrat ob pomoči članov kulturnega društva na ogled postavil več kot dvesto starih sort jabolk in hrušk ter sadjarskega orodja. Krivope-celj, mošancelj, carjevič, bobo-vec so le nekatere med njimi. »Andraž nad Polzelo se je več stoletij ponašal z okusnim in raznovrstnim sadjem, ki je raslo brez kemije in podobnega. Dandanes se sadna drevesa umikajo toku napredka. S temi posušenimi in podrtimi drevesi ugašajo tudi njihova stara imena in del naše preteklosti. Trudim se, da jih ohranjam in prikazujem,« je povedal Konrad Brunšek, častni občan Polzele, ki je le dan pred odprtjem razstave praznoval osemdeset let.
Kako pomembno je njegovo delo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, je poudarila specialistka za sadjarstvo mag. Zlatka Gutman Kobal, ki v naši regiji že štirideset let svetuje kmetom o sadjarstvu. Ob tej priložnosti smo z njo spregovorili o travniških sadovnjakih in njihovemu pomenu.
So razstave, kot je bila minuli konec tedna v Andražu nad Polzelo, ko je Konrad Brunšek na enem mestu zbral več kot dvesto različnih starih sort jabolk in hrušk, pogoste?
Na žalost takšne razstave niso pogoste. Takšnih sadovnjakov s tako pestro izbiro starih sort je dandanes zelo malo ali jih skoraj ni več. Dejavnosti družin na podeželju so precej drugačne kot nekoč. Življenje se je močno spremenilo, zato veliko kmetij opušča travniške sadovnjake.
Kako pomembno je njegovo delo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, je poudarila specialistka za sadjarstvo mag. Zlatka Gutman Kobal, ki v naši regiji že štirideset let svetuje kmetom o sadjarstvu.
Delo Konrada Brunška je zato še toliko bolj neprecenljivo ...
Konrad Brunšek ima zelo lep in raznolik sadovnjak. Množico najrazličnejših sort jabolk obvladuje tako, da na enem drevesu rastejo tudi od tri do štiri različne sorte. Temu primerno jih preceplja in skrbi zanje, da se ta genetski potencial ohranja. Z vsem tem trudom je uspel vsa ta sadna drevesa ohraniti. Razstava je zato zagotovo ena bogatejših.
Katere stare sorte jabolk so v naši regiji najbolj znane?
Med najbolj znane zagotovo sodijo carjevič, mošancelj, več različnih vrst renet, bobovec, krivopecelj, grafenštajnc ... Gre za sorte, ki so bile bolj ali manj prisotne že v času Marije Terezije in so še danes. Na srečo so imeli v Spodnji Savinjski dolini kar nekaj posameznikov, ki so sadjarsko znanje širili med ljudmi. Eden takšnih je bil tudi Miloš Levstik. Pred stoletji so bila jabolka edina sladica. Sadje so tudi sušili in ga med zimo uživali v krhljih ali uporabljali za kompot oziroma v katerih drugih sladicah.
Omenili ste, da je travniških sadovnjakov vedno manj. Kako pogosti so še?
V občini Polzela je registriranih travniških sadovnjakov od 35 do 40 hektarjev. Zagotovo jih je več, ker nekatere tovrstne površine sodijo v registru med travnike in pašnike. Da gre za travniški sadovnjak, mora na hektarju rasti vsaj 150 sadnih sort dreves. Ocenjujemo, da jih je z večjimi ohišnicami vred vsaj 50 hektarjev.
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo je po štirih letih pripravilo Sadjarsko in kulinarično razstavo, katere idejni oče je domači poznavalec sadjarstva Konrad Brunšek. Ob pomoči sokrajanov je na ogled postavil več kot dvesto starih sort jabolk in hrušk ter sadjarsko orodje.
A.
- J ЛљшШ
Kaj zanje pomeni letošnja suša?
Plodovi so drobnejši, medtem ko je letina kosovno obilna. Letos ni bila močna le poletna suša, temveč tudi zimska. Nalivi, ki smo jim bili priča v zadnjem času, žal niso doprinesli, da bi bil pridelek količinsko večji. Če opazujemo drevesa, kot
so carjevič, mošancelj, bobovec, so zelo polna, a so plodovi drobnejši. Zato se bo tudi obiranje začelo nekoliko kasneje. Na srečo bo aroma dobra. To je pomembno za predelavo v sokove, kise in druge izdelke, ki se vedno bolj uveljavljajo.
Foto: SHERPA
Zdravstvena postaja Vransko je bogatejša za prenovljene prostore. (Foto: TT)
Z obnovljenimi prostori
VRANSKO - Krajani so se prejšnjo sredo razveselili prenovljenih prostorov ambulante družinske medicine, patronažnega varstva in posvetovalnice ter novih prostorov fiziote-rapije. Skupna vrednost naložbe je znašala malo več kot 114 tisoč evrov.
Zbrane je v uvodu pozdravila direktorica žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec. Poudarila je, da so obnovili prostore v prvem nadstropju v skupni izmeri 139 kvadratnih metrov, ki obsegajo ambulanto družinske medicine s pripadajočo sprejemno ambulanto in referenčno ambulanto. Preuredili so prostor za patronažno službo in prostor za otroško preventivo, na novo so uredili tudi prostor za fizioterapijo. Novo podobo so dobili še čakalnica, hodnik in prostor za odmor.
Slovesnosti ob odprtju so se med drugim udeležili župani Občine Vransko Franc Sušnik, Občine Tabor Marko Semprimožnik in Občine Žalec Janko Kos. Domači župan Franc Sušnik je povedal, da je vesel in srečen, da bodo občani Vranskega imeli dobre prostore za obisk pri zdravniku. Odprtje s prerezom traku sta opravila župan Franc Sušnik in direktorica dr. Hana Šuster Erjavec. V krajšem kulturnem programu sta nastopila Zala Cekin na kitari in Aljaž Kuserbanj na violončelu. ŠO
Konrad Brunšek ima zelo lep in raznolik sadovnjak. Množico najrazličnejših sort jabolk obvladuje tako, da na enem drevesu rastejo tudi od tri do štiri različne sorte.
Velikanska skala preti naselju
ŽALEC - Velikanska skalna gmota, za katero obstaja nevarnost, da se bo odlomila in zgrmela v dolino, se nahaja v gozdu nad Zabukovico. Ker gre za zelo strmo pobočje, so ogrožene tako stanovanjske hiše kot prometna infrastruktura.
Direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič je na zadnji občinski seji pojasnila, da so v občini, ko so izvedeli za nevarnost, nemudoma ukrepali. »Prelom gmote smo si ogledali na terenu, o tem obvestili ministrstvo za okolje in prostor ter poiskali izvajalca del za najnujnejšo zaščito in strokovnjake, ki bodo podali geološko-geomehansko mnenje. Pri tem gre za zelo zahteven pregled,« je povedala direktorica.
Geologi in geodeti so si na terenu že ogledali razmere, ki jih bodo v čim krajšem možnem času proučili in podali predlog za dolgoročno zavarovanje. V tem času je izvajalec del že opravil prvo zavarovanje območja, s čimer je preprečil morebiten nadaljnji odlom. Glede na dosedanje ocene gre za 50 ton težko kamnito gmoto.
ŠO
Praznovali 50 let šolske stavbe
ŠENTJUR - Naš preplet skozi 50 let je bil naslov prireditve, s katero so minulo soboto obeležili 50-letnico šolske zgradbe, v kateri deluje Osnovna šola Planina pri Sevnici. Poudarek je bil na medgeneracijskem druženju nekdanjih in sedanjih generacij učencev, krajanov, predstavnikov društev in drugih.
Leta 2017 je minilo dvesto let od začetka organiziranega šolstva na Planini pri Sevnici. Stavba, v kateri se v tem šolskem letu izobražuje 130 učencev, je bila pred desetletjem deležna celovite obnove. Ravnateljica Mateja Zendzianowsky je povedala, da so takrat med drugim uredili varnejši vhod na zgornji strani šoli, pridobili so novo računalniško in gospodinjsko učilnico, večjo knjižnico s spremljajočimi prostori ter nekaj novih kabinetov. Za vzgojo in izobraževanje otrok skrbi 28 sodelavcev, nekaj učiteljev iz drugih šol na Planini dopolnjuje svojo delovno obveznost. V zadnjem času imajo v šoli prostorsko stisko, saj so eno svojo učilnico namenili oddelku enote vrtca. Nekatere šolske ure zato izvedejo v računalniški učilnici, ki po besedah ravnateljice ni najbolj primerna za sodoben način pouka. Šola se skuša čim bolj povezovati z lokalno skupnostjo in s tamkajšnjimi društvi. »Že tradicionalno sodelujemo z upokojenci, ki vsako leto pripravijo prireditev Tetka jesen. Sodelujemo tudi z gasilci, lokalnimi podjetji in s starejšimi, povezanimi v skupino Hodim in se družim, s katerimi se odpravimo na pohode in sprehode.«
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ROGLA, ZREČE - Končali poletno turistično sezono
Manj nočitev kot lani, a več kot predlani
Poletni prihodki so v primerjavi z lanskimi
•V••	••	II	•a	•
višji, pravijo v Uniturju.
V zreškem podjetju Unitur so s poletno turistično sezono zadovoljni. Na Rogli in v Termah Zreče so od junija do avgusta letos ustvarili 55.604 nočitve, kar je štiri odstotke več kot leta 2019 in sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko smo Slovenci dopustovali tudi s turističnimi boni. V Uniturju se medtem pripravljajo na zimsko sezono, predprodaja smučarskih vozovnic se je že začela.
BARBARA FURMAN
Podobno kot minula leta so med poletnimi gosti na Rogli in v Termah Zreče pre-
vladovali Slovenci. Gostov iz tujine je bilo 16 odstotkov več kot lani in 41 odstotkov
več kot predlani, med njimi je bilo največ Hrvatov, Italijanov, Nizozemcev, Nemcev, Madžarov in Čehov. Prihodki od prodaje v letošnjem poletju so v primerjavi z lanskimi višji.
Več športnikov
Medtem ko so lani poleti na Rogli in v Termah Zreče gostili predvsem individualne goste, je bilo v letošnjem poletju pri njih več vrhunskih športnikov in špor-
tnih ekip, ki imajo pri njih odlične pogoje za priprave. V Uniturju poudarjajo, da prisotnost vrhunskih športnikov pomembno vpliva na prepoznavnost in ugled podjetja, ob čemer dodajajo, da so to poletje posebno pozornost namenili ponudbi, ki je povezana z dejavnostmi v naravi na svežem gorskem zraku. Obiskovalci so lahko spoznavali pristnost gastro-nomskih in kulturnih značilnosti Pohorja. Ker ponudba na Rogli temelji na doživetjih na prostem, so uredili Pohorsko vasico, Jezernikov park, Čutno pot z energijskim parkom in Medgeneracijski vadbeni park. Veliko gostov se odloči za pohodništvo in kolesarjenje.
Prenove in novosti
To poletje so goste na Rogli pričakali bungalovi s prenovljenimi kuhinjami, z zamenjanimi vhodnimi vrati in novimi zavesami. Prenove je bil deležen tudi Bike park na Rogli, v Termah Zreče so
posodobili prostore za izvajanje hidroterapij, nabavili so najsodobnejši aparat za zdravljenje z udarnimi valovi, sanirali so streho nad severnim pročeljem Hotela Vital. Čeprav se poletna sezona počasi izteka, kot pravijo v Uniturju, časa za počitek ni veliko. V jesenskih mesecih bodo gostili predvsem zdraviliške goste in goste v velnesu, tuje skupine ter številne poslovne dogodke, seminarje in konference.
Priprave na zimo
V prihodnjih tednih se bodo v Uniturju ukvarjali s pripravo ponudbe in storitev za prihajajočo zimsko sezono. Kot poudarjajo, bodo največ pozornosti namenili vsebini in kakovosti ponudbe na področjih športa, rekreacije, dobrega počutja in kuli-narike. Prav zdaj začenjajo z vzdrževalnimi deli na žični-ških napravah in smučarskih progah ter dejavnostmi za tehnično zasneževanje.
Terme Zreče in Roglo je to poletje obiskalo več kot 55 tisoč gostov. (Foto: Miha Matavž)
V Uniturju so že začeli s predprodajo sezonskih smučarskih vozovnic. Imetniki lanske sezonske karte ponedeljek-petek lahko vozovnico po znižani ceni z bonusom kupijo zgolj do 30. septembra 2022. Drugim smučarjem bodo sezonske smučarske vozovnice po predprodajnih cenah na voljo od 1. oktobra do 30. novembra 2022.
Gradnja Hidroelektrarne Vrhovo pred tridesetimi leti je predstavljala velik poseg v prostor ob reki Savi. Sicer je poleg oskrbe z električno energijo reševala tudi problematiko poplavne varnosti, a je na drugi strani hkrati ustvarila tudi velike degradirane površine. Lokalna skupnost je rešitev našla v dejavnostih, ki so pripeljale v razvoj rečnega turizma. Občina Radeče je tako v okviru projekta Posavski rečni turizem zgradila Ribiško vasico s tremi lesenimi hiškami, tradicionalni savski čoln tombas, ki je name-
njen spodbujanju razvoja individualne ponudbe in rečnega turizma nasploh, ter klop Savus 360°, s katero so obogatili Učno pot Savus. Kot pravi direktorica Kulturno-turistično-rekrea-cijskega centra (KTRC) Radeče Dubravka Kalin, sta bila v okviru operacije izjemnega pomena tudi sodelovanje s Posavskim muzejem Brežice, ki je pripravil zgodovinska izhodišča za nadaljnji razvoj rečnega turizma, ter sodelovanje z Ribiško družino Radeče in s Hortikul-turnim društvom Radeče, ki skrbita za ribiške vsebine in
estetske pristope na brežinah Save. S skupnimi močmi so tako uspeli obogatiti prostor ob Savi in mu dati nove vsebine, ki bodo predstavljale pomembno osnovo turistične ponudbe.
Zagotovo najbolj odmevna je bila ureditev Ribiške vasice. Z njo so nadgradili in zaokrožili dosedanje naložbe in pridobitve v ribiško in turistično infrastrukturo, povečali namestitvene zmogljivosti in omogočili večje možnosti za aktivno preživljanje prostega časa ob reki Savi.
BA
Radeško obrečno promenado izvirno dopolnjuje edinstvena multifunkcijska klop Savus 360°. Z njeno obliko so po besedah direktorice KTRC Radeče Dubravke Kalin poskušali ujeti duh reke, njeno nežno vijuganje med posavskimi hribi, z malo domišljije pa lahko pogled ujame tudi obris ribe. (Foto: KTRC Radeče)
Nekoč degradiran prostor danes magnet za turiste
RADEČE - Radečani se že več kot dvajset let ukvarjajo s spodbujanjem rečnega turizma. Na tem področju je občina s pomočjo konzorcijskega sodelovanja v projektu Posavski rečni turizem (PORT) uspela doseči odlične rezultate. Korak za korakom je dopolnjevala in urejala obrečni prostor. Nekoč degradirano območje tako danes privablja turiste in obiskovalce od blizu in daleč.
V Hotemežu ob ribiškem domu so uredili Ribiško vasico. V njej so tri hiške, v katerih je skupno 15 postelj. Vasico so namenu predali v lanskem letu in doslej že našteli več kot šeststo nočitev. (Foto: arhiv NT)
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Franc Ožir: »Ljudje, ki najdejo neeksplodirana ubojna sredstva, se včasih ne zavedajo razsežnosti posledic svojega ravnanja. Takšen je bil primer dvestokilogramske bombe na Ptuju, ki so jo z bagrom naložili na traktor in odpeljali. Lahko bi prišlo do velike eksplozije z več žrtvami.«
Civilni invalidi vojn, ki so se udeležili slovesnosti ob 50-letnici MDCIV Celje.
CELJSKO - 50 let Medobčinskega društva civilnih invalidov vojn Celje
Preprečiti trenutek, ki spremeni življenje
Franc Ožir je pri šestih letih v okolici svojega doma našel granato. Kot igriv fantič je s kladivom udarjal po njej in še zdaleč ni slutil, da lahko predmet v njegovi roki eksplodira. Izgubil je levo oko in prste na roki. Podobne zgodbe so zaznamovale številne druge ljudi, člane Medobčinskega društva civilnih invalidov vojn (MDCIV) Celje. Omenjeno društvo je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju obeležilo 50 let.
TINA STRMCNIK
Po podatkih pristojnih služb je na slovenskem ozemlju še vedno milijon kosov vojaških neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostankov prve in druge
svetovne vojne. Državna enota za tovrstna sredstva jih je samo lani v več kot 160 posredovanjih odstranila in uničila več kot tri tisoč, njihova skupna
teža je znašala več kot sedem ton. Ožir, ki je tudi predsednik MDCIV Celje, je poudaril, da tovrstni ostanki vojn za ljudi predstavljajo veliko nevarnost. »Če otrok najde kaj takšnega, ne ve, kaj drži v rokah, in hitro lahko pride do česa hudega. Če najdemo tovrstne predmete, se jih ne smemo dotikati. O najdbi je treba takoj obvestiti pristojne službe, najbolje je, da pokličemo številko 113 ali pristojno državno enoto.«
Pojasnil je, da so med posledicami, ki so jih ljudje utrpeli ob najdbi neeksplodiranih
ubojnih sredstev, predvsem poškodbe rok in oči. Veliko članov društva je popolnoma slepih. Prste na roki je v mladosti izgubil Alojz Recko, ki je z
vrstniki med pašo živine želel pripraviti kurišče za kres. »Ko smo iskali primerno kamenje, smo vmes našli granato. Star sem bil dvanajst let in se nisem zavedal nevarnosti. Eksplodirala mi je v roki in poškodovan sem od leta 1950.«
Nesreče še danes ne
počivajo
Zmotno je prepričanje, da so se tovrstne nesreče dogajale le v prvih povojnih letih. Mag. Adolf Videnšek, eden od ustanoviteljev MDCIV Celje in sedanji predsednik zveze, ki povezuje vsa medobčinska društva v državi, je opozoril, da se je od leta 2000 zaradi neeksplodiranih sredstev poškodovalo pet ljudi, starih manj kot 30 let. Tudi statistika eksplozij ob nedavnem požaru na Krasu govori o tem, da je v naravi še veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Najmlajši član MDCIV Celje se je poškodoval pri sedemnajstih letih. Med sodelovanjem v akciji Očistimo Slovenijo je v gozdu našel neeksplodiano ubojno sredstvo in ga odnesel domov. Ko ga je čez teden želel pokazati svojemu bratu, je
sredstvo razneslo. Izgubil je obe roki in vid na enem očesu, je povedal Ožir. Dodal je, da tovrstne poškodbe človeka zaznamujejo za vse življenje in ga ovirajo tudi pri šolanju in iskanju zaposlitve. Prav zato si v MDCVI Celje prizadevajo, da bi bila družba bolj osveščena o nevarnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Skrb za pravice in
spodbuda druženju
Da bi prizadeti vendarle živeli čim bolj kakovostno, društvo zanje izvaja štiri programe. Skrbi za statusno ureditev in ustrezno zaščito civilnih invalidov vojn in njihovih družinskih članov. Prizadeva si za čim boljšo socialno vključenost članov. Zavzema se, da so vsem civilnim invalidom vojn dostopne zdravniške terapije in počitniške zmogljivosti. Kadar je to potrebno, pomaga sofinancirati omenjene storitve in za svoje člane med drugim organizira rekreacijo. Pomembna dejavnost je tudi spodbujanje druženja invalidov s sebi enakimi, saj si lahko v takšnem krogu izmenjavajo svoje izkušnje.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Od leve: predsednik Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije mag. Adolf Videnšek in predsednik MDCIV Celje Franc Ožir.
Da bi bila v ospredju solidarnost
ŠENTJUR - Da bi počastili spomin na delovanje Partizanske bolnice Zima, sta celjsko in šentjursko združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja sredi septembra pripravila slovesnost v Cerovcu.
Partizanska bolnica Zima, ki so jo poleti 1944 zgradili borci Bračičeve brigade, je bila namenjena zdravljenju težkih ranjencev, ki so se bojevali na tamkajšnjem območju. Bolnica je lahko sprejela 23 bolnikov. V času delovanja so
tam zdravili skupno 45 oseb. Zanje je skrbel dr. Gabrijel Hrušovar. Predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Ljubečna in koordinator prireditve Branko Verdev je pojasnil, da so bile tovrstne partizanske bolnice, ki so delovale v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije, edinstvene. Širše v Evropi in svetu jih niso poznali. »Partizani so bolnice ustanavljali, da se je lahko čim več ljudi spet vrnilo na fronto. Bolnice so bile organizirane zelo humano in solidarno,
okoliški prebivalci so zagotavljali hrano in vse potrebno za ogrevanje. Mlade iz leta v leto osveščamo o tej humanitarnosti v času druge svetovne vojne. Danes nam je v družbi velikokrat manjka,« je povedal Verdev. Pri pripravi kulturnega programa so sodelovali učenci osnovnih šol Ljubeč-na, Dramlje in POŠ Blagovna. Nekateri udeleženci so na prireditev prišli v sklopu dveh organiziranih pohodov.
TS
Foto: Andraž Purg - GrupA

Smola dobronamernega vozila
ŠMARJE PRI JELŠAH - Vozilo, s katerim so prostovoljci tri leta varno prevažali občane po različnih opravkih po vsej Sloveniji, je bilo močno poškodovano v prometni nesreči, ki jo je z neprilagojeno hitrostjo povzročil mlad voznik.
V nesreči je bila poškodovana občinska infrastruktura, med drugim so jo skupili obcestne zelenice, robniki, ograja, asfaltna površina, električna polnilna postaja, voznikov avto pa je zaneslo tudi v parkirano vozilo za brezplačne prevoze za starejše.
Prevozi Prostofer potekajo nemoteno, saj je šmarska občine že prejela nadomestno vozilo. Ker je to vozilo na bencinski pogon, to za občinski proračun pomeni nepredvidene stroške. Zato občina od ponedeljka, 26. septembra, do preklica prevoze Prostofer opravlja po občini Šmarje pri Jelšah, zunaj nje pa do Celja, Maribora in najdlje Ljubljane.
Sicer pa je deset prostovoljcev, upokojenih občanov, doslej v sklopu storitve Prostofer opravilo več kot dva tisoč brezplačnih voženj starejših občanov po različnih opravkih. V treh letih, kolikor občina izvaja ta projekt, so prevozili več kot 53 tisoč kilometrov po vsej Sloveniji.	TS
Pravila za spremljanje letošnjih predsedniških in lokalnih volitev
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje ter na spletnih straneh obeh medijev lokalne volitve 2022 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem volilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika.	Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
KULTURA
11
Župan Občine Žalec Janko Kos (levo) je nagrado Fanny Haussmann v višini tisoč evrov podelil Franciju Novaku Podelitev nagrade je bila prejšnji četrtek v dvorcu Novo Celje, kjer je prva slovenska pesnica Fanny Haussmann (sredina). Na fotografiji s članom žirije, pesnikom in literarnim kritikom dr. Zoranom Pevcem.	živela svoj čas.
Pesniško nagrado Fanny Haussmann prejel Franci Novak
Na tračnicah vsakdana
Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je že peto leto zapored podelil pesniško nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po prvi slovenski pesnici, ki je svoj čas živela v dvorcu Novo Celje. Letos je nagrado prejel Franci Novak za sklop pesmi Vlak Grosuplje-Ko-čevje. Na razpis je prispelo 72 prispevkov, kar je kar 30 več kot lani. Kot ocenjujejo organizatorji, to nakazuje, da je pesniška nagrada Fanny Haussmann v petih letih postala nacionalno prepoznavna in se je utrdila kot relevantna na slovenskem pesniškem zemljevidu.
SPELA OZIR
»Med 72 prispelimi prispevki je bilo veliko zelo kakovostnih na različnih pesniških ravneh, od motivno-tematskih
do retoričnih figur in inovativ-nega besedišča. Čeprav je letos morda šlo za las, se je žirija vendarle enotno odločila, da je
zmagovalni sklop pesmi Vlak Gro suplj e-Kočevje pesnika Francija Novaka,« je pojasnil pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec. Žirija, ki so jo poleg Pevca sestavljali slovenistka Lidija Koceli, slovenistka Marija Končina in lanski nagrajenec Matjaž Pikalo, je Novaka izbrala med petimi nominirani-mi avtorji - Cvetko Bevc (Vivat membra quaelibet ... Vivant et mulieres - Spomini na učna leta), Miljano Cunta (Ikone vsakdana), Francija Novaka (Vlak Gro suplj e-Kočevj e), Andraža Poliča (Duša in Telo) in Vesno Šare (Ogorki).
Iz enega obdobja življenja v drugega
Franci Novak v zmagovalnem sklopu pesmi Vlak Gro-suplje-Kočevje, kot je žirija zapisala v utemeljitvi, izvirno in spretno prikazuje trenutke življenja in različne miselno--eksistencialne situacije med potovanjem z vlakom. »Inova-tivne pesniške figure se nam tako prikazujejo skozi družbo in posameznika v njej, pot je prikaz bistva življenja pod širnim nebom na tračnicah vsakdana. Zelo dobro izpeljan pripovedni lok pesniškega ci-
Desetletje Aninega dvora
Mineva deset let delovanja Aninega dvora, v katerem so predstavljene znamenitosti Rogaške Slatine. Tamkajšnji javni zavod za turizem in kulturo (JZTK), ki upravlja omenj eni muzej, vsebine nadgrajuje s pomočjo digitalne tehnologije. Obiskovalci se lahko po novem sprehodijo po zbirki z naslovom Po poti lepote, kjer spoznajo uspešno slatinsko podjetje Kozmetika Afrodita.
Direktor JZTK Rogaška Slatina Dino Markovinović je povedal, da je Anin dvor v zadnjem desetletju sprejel več kot 45 tisoč obiskovalcev. Letno se jih tam v povprečju ustavi od štiri do pet tisoč. Lani je bil obisk zaradi epidemije koronavirusa nekoliko slabši, zbirke si je ogledalo malo manj kot dva tisoč ljudi.
Petim stalnim zbirkam - steklarski, grafični, domoznanski, vodni in parkovni - po novem družbo dela zbirka z naslovom Po poti lepote. Ta predstavlja 50 let razvoja Kozmetike Afrodita - od zgodovine podjetja do snovanja izdelkov, njihove
V Aninem dvoru je med drugim predstavljena domoznanska zbirka.
embalaže in razsežnosti prodajnih poti. Veliko zanimivosti lahko domačini in turisti spoznajo ob ogledu promocijskega filma.
Novost so digitalne vsebine v steklarski in vodni zbirki. Markovinović je dejal, da lahko obiskovalci s pomočjo obogatene resničnosti napihnejo
svoj kozarec, ga gravirajo in ga v 24 urah prevzamejo v Steklarni Rogaška. »Tako smo dosegli sodelovanje s tremi največjimi podjetji v občini - z že omenjeno steklarno, s Kozmetiko Afrodita in z družbo Atlantic grupa. Omenjena podjetja imajo svoje turistične poti, z njimi smo povezali Anin dvor ter povečali pretok ljudi v obe smeri.«
Zavod želi v Anin dvor privabiti še več tujih obiskovalcev, zato je muzej opremil s prevodi v druge jezike. Od torka do nedelje je znamenitosti Rogaške Slatine v tej stavbi na Cvetličnem hribu možno odkrivati v družbi turističnega vodnika. Kakšno pa je poslovanje Aninega dvora? Ta prihodkov ne dobiva le od vstopnin. V zadnjem desetletju je bilo tam približno 330 različnih dogodkov. Večnamenska dvorana, ki jo krasi sedem tisoč kristalov, gosti kongrese, konference, poroke in druge dogodke. Prihodki od najema prostorov so po besedah Markovinovića namenjeni za pokrivanje materialnih stroškov.
TS, foto: Arhiv NT/SHERPA
Razpis za celjske zvezde
Zavod Celeia Celje je objavil razpis za podelitev celjskih zvezd, priznanj za kulturne dosežke. Predloge za njihovo podelitev bo zavod sprejemal do 21. oktobra.
Priznanje lahko prejmejo ustvarjalci in skupine ustvarjalcev za uspešno delo in pomembne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti Celja v širšem prostoru, k razvoju mesta kot odprtem prostoru za različne umetniške forme in kulturne prakse ali pa so trajno obogatili slovenski kulturni prostor.
Komisija lahko izbere prejemnike največ treh priznanj, od tega enega za življenjsko delo in dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. Kandidati za vsa tri priznanja lahko delujejo ljubiteljsko ali poklicno, so rojeni v Celju ali imajo v njem stalno prebivališče ali ustvarjajo na območju Mestne občine Celje.
TC
V komisiji so bili doslej dr. Zoran Pevec, dr. Aleksander Žižek, Matjaž Brežnik Nenad Firšt in Nevenka Šivavec. Ker je slednja odstopila, jo bo nadomestil nov član komisije.
kla nas vodi skozi spomine lirskega subjekta, zaupanje v drugega, razmislek o tem, kdo se v tem svetu premika,« so zapisali in dodali, da se prostorsko-časovna razsežnost giblje iz enega obdobja življenja v drugega, od enega dogodka do drugega. »Ta pesniški sklop ob enovitem prikazu življenja in razmisleku o njem celovito kaže proni-cljivo opazovanje tubiti v na videz majhnih zgodbah, ki se vseobsežno kažejo v skrajni globini pesniškega razmišljanja.« Slavnostni govornik na podelitvi, ki je bila v dvorcu
Novo Celje, je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Nagrado Fanny Haussmann v višini tisoč evrov je podelil župan Občine Žalec Janko Kos. Večer sta glasbeno obogatila flavtistka Nina Fajfar Baša in kitarist Matic Dolenc. Dogodek je povezovala Lidija Koceli.
S podelitvijo pesniške nagrade je bila predstavitev revije za književnost in kulturo Vpogled, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 18 let. Novo izdajo je predstavila urednica Marija Končina.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Maša Grošelj odlična v celjski monodrami
V Gledališču Celje so v petek na Malem odru premierno uprizorili monodramo finskega dramatika Kristiana Smed-sa Žalostinke iz srca Evrope.
»Gre za največji izziv v moji karieri,« je premiero napovedala 29-letna igralka iz Mengša Maša Grošelj, ki je članica celjskega ansambla prvič postala ob koncu leta 2018. To je dejala tudi zato, ker enourna predstava terja dobro telesno pripravljenost. »Počitek? Ne bo časa, čez manj kot 24 ur me čaka ponovitev predstave. Ponosna sem nase, vesela, da mi je uspelo izpeljati težavno nalogo. Zanima me, kako bo predstavo sprejelo mlajše občinstvo.« S svojim močnim glasom izpolnjuje eno glavnih zahtev gledališkega poklica, z obrazno izraznostjo potrjuje svojo kakovost, ki prihaja do izraza še zlasti na manjšem odru. Širše občinstvo jo pozna iz nadaljevanke Najini mostovi.
S predstavo Žalostinke iz srca Evrope se je od celjskega gledališča poslovila priznana dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja Alja Predan, katere starša sta se spoznala v Petrovčah. »Njen prihod pred približno petimi leti je za naš umetniški ansambel pomenil izredno strokovno okrepitev. Strokovnjaki z njenimi izkušnjami so redki. Za dramaturške napotke Alje Predan vsekakor velja, da o njih vsak moder gledališčnik vsaj temeljito premisli, če jih že ne v celoti upošteva. Njen strokovni prispevek v našem gledališču bo težko nadomestiti, saj je strokovnjakov njenega formata žal malo,« je ob upokojitvi Alje Predan napisal Borut Smrekar.
DŠ, foto: GC
12
NAŠA TEMA
Od lepih besed do vsebinskih argumentov in moralnega kompasa
Kdo bo stopil v
predsedniške čevlje?
23. oktobra bomo Slovenci na volitvah glasovali za novega predsednika republike. Šentjurčan Gregor Bezenšek mlajši, akademski glasbenik in humanita-rec, je prvi vložil kandidaturo. S Celjskega izvira tudi kandidat Milan Brglez. Iz našega okolja to nista edina kandidata doslej. Pred dvajsetimi leti se je v čevljih predsednika republike videl slikar Jure Cekuta. Na kaj stavijo kandidati, kaj potrebuje naša družba in kaj pri glasovanju upoštevamo volivci?
TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN
Obljublja prizadevanje za vse državljane
»Iščemo osebo, ki nam bo kazala pot v boljšo prihodnost«
Gregor Bezenšek mlajši svojo kandidaturo za predsednika republike dojema kot nadgradnjo tega, kar je počel doslej. Od leta 2012 je dejaven v družbi, saj je med drugim sodeloval pri prevodu Unescove Deklaracije o načelih strpnosti in še pri nekaterih sorodnih projektih. Ko je zaradi redke bolezni zbolel njegov sin Viljem Julijan, je ustanovil društvo za pomoč bolnim otrokom. Kot pravi, je društvu v štirih letih na tem področju uspelo narediti tektonske premike. »Tovrstna prizadevanja želim razširiti in zajeti vse državljane ter državljanke naše prekrasne Slovenije,« dodaja.
Bezenšek se je v vseslovenski kampanji projekta Mi smo za strpnost minula leta srečeval z najvišjimi državnimi in lokalnimi predstavniki. Sodeloval je tudi pri mnogih drugih družbeno odgovornih projektih, kot sta turneja Naj zmaga ljubezen in Stop obrekovanju. Ko je skušal pomagati svojemu sinu z redko smrtonosno boleznijo, je na lastni koži izkusil pomanjkljivosti našega zdravstvenega sistema. Pod okriljem Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan je z donacijami v višini več kot 600 tisoč evrov pomagal več kot sto malim borcem. Omenil je še, da je omenjeno društvo doseglo spremembo zakona, s katerim se je zvišalo denarno nadomestilo za starše hudo bolnih otrok. Bilo je tudi pobudnik širitve nacionalnega programa testiranja novorojenčkov za prirojene redke bolezni. Pred kratkim je organiziralo že četrti vseslovenski dobrodelni koncert Viljem Julijan za otroke z redkimi boleznimi.
Znati združevati ljudi
Kot opazovalca notranje politike ga žalosti-ta razdvojenost in nestrpnost v družbi. Prepričan je, da bi moral biti predsednik republike popolnoma neodvisen od kakršnihkoli političnih ideologij, prav tako ne bi smel biti zamerljiv in bi moral imeti rad vse ljudi. »In takšen sem jaz, saj sem skozi svojo življenjsko preizkušnjo na lastni koži občutil največje grenkobe tega življenja in zato lahko razumem ter spoštujem prav vsakega človeka.«
Vpliv predsednika republike se mu še zdaleč ne zdi zanemarljiv. »Verjamem, da je to brezmejno polje. Največ je odvisno od značaja in sposobnosti vsakega predsednika. Ta je tisti, ki mora znati v svoji državi združevati narod in ohranjati mir tako v notranji kot v zunanji politiki,« pravi predsedniški kandidat iz Šentjurja. Podpise podpore volivk in volivcev je zbral v malo manj kot treh tednih. Hvaležen je
Če bo izvoljen, bo njegov način predsedovanja ljudski, solidaren, demokratičen, empatičen, srčen in hkrati odločen, je dejal. (Foto: Osebni arhiv)
vsem prostovoljcem, ki so mu pri tem pomagali, in svojemu volilnemu štabu. Predvolilno kampanjo bo izvajal v okviru svojih finančnih zmožnosti, veliko bo na terenu, med ljudmi, veseli se intervjujev in soočenj, ki ga čakajo.
Za politično renesanso
Povedal je, da bi ob morebitni izvolitvi na prvo mesto postavil državljane. »Preprosto imam rad ljudi in želim biti med njimi,« je poudaril. Prizadeval bi si še za ureditev razmer v zdravstvu in za renesanso medosebnih odnosov v notranji politiki. »Nujno moramo urediti odnose med vlado in opozicijo, sicer bomo še naprej plesali sizifov notranjepolitični ples.«
Kot glasbenik bi namenil velik poudarek umetnosti, kulturi in ustvarjalnosti v vseh oblikah. Zavzemal bi se za krepitev slovenske narodne zavesti, tudi tako, da bi si prizadeval za slovensko glasbo in za naše glasbenike. Prav se mu zdi, da bi v družbi dali prednost slovenskim glasbenikom pred drugimi in ne obratno. Prizadeval bi si še za vzpostavljanje primernih pogojev, v katerih bi lahko vsi ustvarjalni in sposobni ljudje svoje potenciale uresničevali v Sloveniji. Zavzemal bi se še za ranljive skupine ljudi, kot so otroci z redkimi boleznimi, invalidi, starostniki, socialno ogroženi, mladostniki in ljudje z duševnimi stiskami.
Moralna avtoriteta je bistvena
Delo dosedanjih slovenskih predsednikov ceni in spoštuje. Vsak od njih je po njegovem prepričanju doprinesel k slovenski demokraciji in jo popeljal korak dlje na poti v urejanje političnih razmer Evropske unije. Borut Pahor je po njegovi oceni dobro opravljal svojo predsedniško vlogo. Pozdravlja njegovo mirovno delovanje in njegovo ljudskost. Hvaležen je, da je bil častni pokrovitelj prvega dobrodelnega koncerta Viljem Julijan. »Zapomnil si bom, da je takrat osebno prišel pozdravit in pogledat mojega umirajočega sina in mu je s častnimi pozdravi salutiral.« V notranji politiki pa je pogrešal njegovo odločnejšo predsedniško držo. Ocenjuje, da Pahor zaradi nevmešavanja v dnevno notranjo politiko ni deloval razdiralno. V več ključnih trenutkih pa bi po njegovem prepričanju moral odigrati vlogo moralne avtoritete, kar je tudi bistvo predsedniške vloge. »Zaradi njegove pasivnosti na tem področju se moramo vsi kandidati za predsednika RS ukvarjati z odpravljanjem destruktivne simptomatike v notranji politiki.«
Da od predsednika republike pričakujemo predvsem povezovanje, preseganje razlik in moralno avtoriteto, pravi antropolog dr. Dan Podjed. Povedal je, da so nam nekdanji predsedniki republike ostali v spominu predvsem po človeških in ne zgolj političnih potezah. Letošnje predsedniške volitve se mu zdijo prelomne, saj se poslavlja Borut Pahor, ki se je s svojimi objavami na družbenih omrežjih uveljavil kot vplivnež.
Čeprav mislimo, da so naše odločitve predvsem razumske, so pogosto tudi čustvene, poudarja Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Podobno kot se za nakup vozila ali prenovo večstanovanjske stavbe odločamo na podlagi najrazličnejših motivacijskih dejavnikov, od cene do všečnosti in mnenja sosedov, se pri izbiri predsednice ali predsednika odločamo na podlagi zavestnih in podzavestnih, čustvenih in razumskih dejavnikov. Eden ključnih je, kaj menijo drugi. Mnenje se namreč oblikuje predvsem v skupnosti.«
Bi lahko rekli, da se volivci na predsedniških volitvah odločamo predvsem na osnovi čustvene inteligence?
Nad izrazom čustvena inteligenca nisem najbolj navdušen. Čustva so duševna stanja, ki jih občutimo ob stiku z ljudmi in okoljem, inteligenca pa je sposobnost reševanja težav. Zagotovo pa se odločamo na podlagi čustev, in to pogosteje kot na podlagi racionalnih informacij. Glede na to, da živimo v času »družbe spektakla«, ko je podoba na Insta-gramu pogosto pomembnejša od vsebinskih argumentov, se je takšen način odločanja še okrepil.
Kakšnega predsednika želimo Slovenci? Kaj od njega pričakujemo?
Zdi se mi, da predvsem pogledujemo nazaj in idealiziramo tiste, ki so Sloveniji predsedovali v preteklosti, a pozabljamo, da se je svet medtem spremenil. Od predsednika pričakujemo predvsem povezovanje, preseganje razlik in tisto, čemur se sedanji predsednik Borut Pahor izogiba. Večkrat je namreč zatrdil, da ne namerava biti moralna avtoriteta. Ampak kaj je predsednik lahko drugega kot moralna avtoriteta? Ravno to ljudje v postfaktičnem času, ko ne vedo, komu verjeti, potrebujejo in pogrešajo. Iščejo torej osebo, ki jim bo kazala pot v boljšo prihodnost.
Kdo od dosedanjih predsednikov je tem pričakovanjem najbolj ustregel oziroma je bil najbolj priljubljen med državljani?
Menim, da tej predstavi najbolj ustreza Janez Drnovšek, in sicer takrat, ko se je iz tehnokrat-skega predsednika vlade prelevil v idealističnega predsednika države, ki je bil odprt celo za duhovne teme. Ljudem se je posebej vtisnil v spomin prizor, ko je romski skupnosti peljal bivalnik, ker so ji pred božičnimi prazniki porušili bivališča in bi ostala na mrazu. Jezni domačini v Ambrusu so kamion z bivalnikom takrat ustavili, Drnovšek s črno čepico na glavi pa je stopil mednje in jim zabrusil: »Dajmo vsaj toliko pomagati kot ljudje. Ali ste vi ljudje ali kaj ste?« Zaradi takšnih potez, ki niso bile zgolj politično všečne, ampak predvsem človeške, je ostal globoko zapisan v spominu državljanov.
Katere osebnostne lastnosti so najbolj zaželene pri opravljanju nalog predsednika republike?
Trenutno najbolj manjka moralni kompas. Ozaljšane podobe in lepe besede, ki jih politiki sicer uporabljajo pri komuniciranju z ljudstvom, so kvečjemu obliž na rane in ne dolgoročna rešitev. Čas je, da kot v znanstvenofantastičnem filmu Matrica vzamemo rdečo tabletko in se soočimo z resnico, namesto da živimo v virtualni resničnosti in ližemo modro tabletko.
Lahko ženska k vsebini predsedniške vloge doda kaj, česar moški ne more?
V več kot treh desetletjih obstoja samostojne Slovenije še nismo imeli predsednice. Že to priča, da smo še vedno precej tradicionalna in patriarhalna družba. Ženska v najpomembnejši politični vlogi v državi bi to togost zrahljala in prispevala k izenačenju spolov tudi na drugih področjih - ne samo v politiki.
So letošnje predsedniške volitve pri nas glede česa posebne v primerjavi s predhodnimi?
Letošnje volitve so posebne, ker se poslavlja predsednik Borut Pahor, v čigar čevlje bo nasledniku ali naslednici težko stopiti. In to niti ne zato, ker bi bili tako veliki, temveč predvsem zato, ker so bleščeči. S svojo pojavnostjo na Instagramu in drugih omrežjih se je Pahor namreč uveljavil tudi kot vplivnež. Veliko vprašanje je, ali bo po tej poti lahko stopal prihodnji predsednik in se tako intenzivno razkazoval pred kamerami in se kazal po zaslonih. Morda pa se bo vendarle zgodil obrat od družbe spektakla k družbi, kjer so v ospredju dejanske težave, s katerimi se srečujemo v Sloveniji in po svetu.
Antropolog dr. Dan Podjed pravi, da je eden ključnih dejavnikov pri izbiri predsednika mnenje drugih. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
»Menim, da potrebujemo v notranji politiki resnično renesanso na področju medsebojnih odnosov. Nujno moramo urediti odnose med vlado in opozicijo, sicer bomo še naprej plesali Sizifov notranjepolitični ples.«
»Na čelu države potrebujemo človeka, ki bo jasno, odločno in brez sprenevedanja ter olepševanja povedal, kam gremo in kaj nas tam čaka.«
Št. 39, 29. september 2022	NAŠA XXMA	13
Štejejo predvsem osebnostne lastnosti
OB ROBU
Ribe lovimo na trnek, ljudi na
»Vseeno mi je, kdo bo predsednik, saj tako ali tako nima nobene prave vloge,« mi je navrgel prijatelj, ko sva govorila o letošnjih kandidatih. Da predsednik republike ni pomembna politična figura, mi je skušal dokazati tudi tako, da me je povprašal o voditeljih sosednjih držav. Kaj pa vi, morda veste, kdo so predsedniki Madžarske, Italije, Avstrije in Hrvaške?
V	vsakem kolektivu je dobro, če so pravi ljudje na pravih mestih. Najbrž podobno velja za družbo nasploh. Je vloga predsednika države res tako nepomembna, da bi jo zaupali vsakomur? Morda to vlogo podcenjujemo, morda se ne vprašamo, kako bi se v njej znašli sami. Bolj zadržanim voditeljem očitamo, da so nedostopni. Tistim ljudskim zamerimo, da radi pokažejo svojo zlato ribico ali kup voščilnic, ki so jih prejeli za rojstni dan.
V	naši kulturi predsednika večinoma dojemamo kot človeka, ki povezuje državljane, čeprav je prvi mož države kdaj na okopih s predsednikom vlade ali s skupino poslancev. A v zadnjih letih tudi k nam vedno bolj segajo odmevi besed legitimno izvoljenih svetovnih voditeljev, ki olje na ogenjprilivajo s svojimipopulističnimi, rasističnimi in sovražno nastrojenimi nastopi in odločitvami. »Ribe lovimo na trnek, ljudi pa na besede in čustva,« je v pogovoru za tokratno temo pojasnila sogovornica Simona Lečnik Očko. Da se le ne bi ujeli tako močno, da bi nas nepozornost pri dodeljevanju odgovornosti vodenja države drago stala.
TINA STRMCNIK
Volilnih soočenj se še posebej veseli strokovnjakinja za bonton in protokol mag. Simona Lečnik Očko. Ta je med nastopi kandidatov pozorna na marsikaj. »Iz nastopov kandidatov seveda lahko razberemo cilje, ki jih imajo za svojo državo in državljane. A način komunikacije in naravnanost posameznika zelo hitro razkrijeta njegove osebnostne lastnosti. Prav te so ključne za odločitev volivcev. Slednji zelo hitro zaznajo tudi, ali jih kandidati v kateremkoli trenutku podcenjujejo.«
Ker predsednik republike ne odloča o zakonodaji, proračunu in politiki države, je po prepričanju sogovornice pri njegovi vlogi pomembno predvsem sodelovanje z drugimi vejami oblasti. »Glede na to, da se volivci večinoma zavedajo, kakšne so pristojnosti predsednika republike, se odločajo glede na to, ali jim je kandidat všeč kot oseba, na prvem mestu so torej njegove osebnostne lastnosti. Šele nato sledijo politična, strokovna in življenjska znanja ter izkušnje,« je povedala. Ljudje so pozorni tudi na vrednote, za katere se zavzemajo kandidati. Pomembno je, da se jim zdijo sprejemljivi, simpatični in da jim dajejo
občutek, da so vredni njihovega zaupanja.
Ker predsednik predstavlja našo državo navzven, volivci od njega pričakujemo državniško držo, je poudarila. »Predsednik je vsekakor obraz, ime in priimek, ki zastopa našo republiko v tujini, predstavlja neko avtoriteto. V svoji ekipi ima strokovnjake, ki ga pripravljajo na mednarodne obiske in srečanja, opozorijo ga na protokolarna pravila, ki jim mora slediti. Svoj vtis ustvarja že s trenutkom pojavljanja, s svojo urejenostjo in s svojimi komunikacijskimi veščinami, ki morajo seveda biti čim bolj učinkovite.«
Pomen zdrave samozavesti
Kot strokovnjakinja za protokol in bonton je pri predstavitvah in soočenjih kandidatov med drugim pozorna na zunanjo urejenost kandidatov in na njihov način nastopa. Zanima jo, ali so pripravljeni na kočljiva vprašanja, kako vešči so odgovarjanja in kako se odzovejo, kadar jih kaj preseneti. Pozorna je, ali znajo izražati zdravo samozavest. Slednja je po njenem prepričanju
Simona Lečnik Očko je magistrirala iz mednarodnih in diplomatskih študij. O bontonu v poslovnem svetu vrsto let poučuje v sklopu svojega podjetja Akademija vrednot Lumia. Med slušatelji njenih predavanj so občasno tudi poslanci in veleposlaniki. (Foto: Osebni arhiv)
pomembna in potrebna. »Z njo kandidati državljane prepričajo, da so osebe, ki bodo imele stvari pod nadzorom. Tako nam dajo znak, da se bodo znašli tudi ob kakšnih nepredvidenih izzivih.«
Ker se ukvarja z izobraževanji o protokolu in bontonu, skrbno spremlja nebesedno komunikacijo. Pojasnila je, da ta sporoča, ali je se je oseba pripravila na soočenje ali ne. Pozorna je na to, ali je sporočilo usklajeno z govorico telesa posameznega kandidata. »Ni vseeno, ali zna kandidat vzpostaviti očesni stik in kakšna je njegova drža telesa. To so podrobnosti, ki veliko povedo o tem, koliko kandidat spoštuje sebe in vse državljane, ki spremljajo njegov nastop.«
Od prednosti do slabosti
Politične izkušnje so lahko prednost, včasih pa tudi slabost, je razložila. Velikokrat za predsednika države namreč kandidirajo ljudje, ki so sodelovali z eno od političnih strank. »Ker predsednik republike sam ne more odločati o ničemer, se mora znati pogovarjati z vsemi političnimi strankami in skupinami. Zato menim, da lahko politične izkušnje kandidatu koristijo, če le ne otežujejo sodelovanja z različno mislečimi. Vloga predsednika države mora biti po mojem prepričanju izrazito povezovalna.«
V preteklosti so se kandidati za naklonjenost volivcev potegovali s plakati, izobešenimi na javnih mestih, udeleževali so se prireditev in soočenj. Zdaj lahko njihove videonagovore spremljamo kar na svojih pametnih napravah. Ali to zelo spreminja volilno tekmo? Simona Lečnik Očko meni, da bomo državljani tudi v prihodnje do neke mere še vedno priča klasičnim načinom predstavitve. Ob tem upa, da bo predstavitev na spletu dosegla predvsem več mladih, ki svoje volilne pravice velikokrat ne izkoristijo. Družbeni mediji se zdijo za kandidate zelo priročni, a po drugi strani gre za precej spolzka tla, je dejala. Na omrežjih fotografije, posnetki zaslonov in druge informacije namreč krožijo zelo hitro. »Kandidati morajo biti zelo previdni pri vseh svojih opisih, objavah, komentarjih, saj so ljudje zelo pozorni na vsak spodrsljaj. Skrb za upravljanje omrežij zagotovo predstavlja ogromno dela za ekipo, ki vodi volilno kampanjo.«
ANKETA
Kaj pravijo volivci?
»Ne glede na to, za katere volitve gre, bi se kandidati morali pripraviti. S tem izkazujejo spoštovanje do bralcev, poslušalcev oz. gledalcev. Pomembno je, kako so oblečeni, kakšne besede uporabljajo in ali je njihova komunikacija spoštljiva.«
Kaj nam predstavljajo predsedniške volitve, predsedniška služba, predsednik in kakšen bi sploh moral biti? Mimoidoče v Celju smo vprašali še, katerega od preteklih predsednikov so si najbolj zapomnili in zakaj?
Petar Matić, Celje: »Predsedniške volitve zame niso pomembne, ker so že vnaprej dogovorjene. Vsi ravnajo isto in imajo ista mnenja. Večinoma zavajajo, tudi volitev se ne bom udeležil. Najbolj sem si zapomnil Kučana, ker je bil dolgo predsednik, ljudje so ga poznali, ker je šel mednje, rad se je družil z njimi. Mislim, da bi vsi predsedniki morali biti takšni, namesto da se izogibajo stiku z ljudmi. Večina ljudi gre na volitve, da jim čas hitreje mine.«
Jure Dolar Grobelšek, Celje: »Predsedniške volitve se mi zdijo pomembne, čeprav na letošnjih še ne bom sodeloval, ker še nisem polnoleten. Zato tudi letos nimam svojega izbranca. Mislim, da mora biti predsednik zaupanja vredna in spoštovana oseba. Najbolj sem si zapomnil Boruta Pahorja, saj je predsednik že zelo dolgo.«
Peter Planinšek, Celje: »Mislim, da so predsedniške volitve zelo pomembne, saj odločijo, kateri klovn bo vodil cirkus naprej. Če gledam trenutnega predsednika, mora predsednik biti predvsem
fotogeničen, mora delati >selfije< in miške mora imeti rad. Na predsedniških volitvah oddam glas za tistega, za katerega mislim, da bo državi najmanj škodil, in letošnjega kandidata sem si tudi že izbral. Od vseh predsednikov sem si najbolj zapomnil Boruta Pahorja.«
Tea Požar, Radeče: »Predsedniške volitve so pomembne zato, da dobimo pravega predsednika, ki lahko podaja mnenja o stvareh in ima pametne zamisli. Pri predsedniku je najbolj pomembno, da je pošten. Med letošnjimi kandidati sem izbrala tistega, ki se mi zdi pošten in dobrodelen. Najbolj se spomnim Danila Türka, ker se mi zdi, da je bil najbolj predsedniški. Všeč mi je bil njegov nastop in znal se je primerno vesti. Mislim, da je bil dober, čeprav ni imel pomembne vloge.«
Avguštin Penič, Celje: »Predsedniška vloga pri nas je bolj protokolarna, za razliko od nekaterih drugih držav.
Predsednik bi moral biti oseba, ki je ena najbolj modrih, pogumnih in široko razgledanih oseb v državi. Oseba, ki jo narod spoštuje. Slovenci bi morali stopiti skupaj in reči, da hočemo za predsednika osebo, ki bo resnično delala za to, da nam bo šlo bolje. Letos sem se že odločil, za koga bom volil, in to na podlagi prebranega intervjuja o njem. Upošteval sem način, kako je govoril, kako vidi predsedniško vlogo in zdi se mi najbolj kompetenten.«
JF, Foto: Andraž Purg - GrupA
14	KRONIKA	St. 39, 29. september 2022
Ne le kršitev, ampak tudi kaznivo dejanje
Na Celjskem približno petsto pobegov s kraja nesreč
V zadnjem tednu sta se na Celjskem zgodili dve prometni nesreči s pobegom. Letno se na našem območju zgodi približno 500 tovrstnih nesreč, kar je zelo veliko. Zaradi sledi in dokazov na krajih nesreč policija primere uspešno razišče. Preiskanost nesreč s pobegi povzročiteljev je na našem območju 90-odstotna, pri čemer kazni za pobegle povzročitelje niso nizke.
SIMONA SOLINIC
Minuli petek se je nesreča s pobegom zgodila med Hrastnikom in Rimskimi Toplicami. Voznik svetlo sivega avtomobila znamke Renault Clio s krškimi registrskimi oznakami je nepravilno prehiteval voznico drugega vozila. (Zaenkrat) neznan voznik je namreč prehiteval, čeprav smerno vozišče za vožnjo v nasprotni smeri ni bilo prosto.
»Da bi se izognil čelnem trčenju z voznikom, ki je pripeljal nasproti, je voznik clia
sunkovito zavil nazaj na svoj vozni pas in z ogledalom trčil v ogledalo avtomobila voznice, ki jo je prehiteval. Neznan voznik je po trčenju vožnjo nadaljeval proti Rimskim Toplicam, ne da bi ustavil in voznici posredoval podatke,« so sporočili iz celjske policijske uprave. V statistiko policistov tega tedna so nato vpisali še drugo nesrečo, katere povzročitelj je odpeljal, ne da bi ustavil.
Druga nesreča se je zgodila dan kasneje, in sicer dopoldne
v križišču lokalne ceste Bra-slovče-Spodnje Gorče v naselju Rakovlje. »Prometno nesrečo je povzročil neznan voznik osebnega avtomobila neznane znamke in tipa, vozilo je bilo svetlejše krem barve, lahko bi šlo za Renault Clio. Ta je pripeljal po neprednostni cesti iz smeri Osnovne šole Braslovče in v križišču zavijal levo. Pri tem je izsilil prednost vozniku motornega kolesa, ki je pripeljal po predpisih. Do trčenja med vozili ni prišlo, saj ga je motorist preprečil z močnim zaviranjem, pri čemer je padel, neznan voznik pa je brez ustavljanja vožnjo nadaljeval proti Spodnjim Gorčam,« so zapisali na policiji. Oba povzročitelja navedenih nesreč še vedno iščejo.
Moralna obveza
pomoči
Letno se na območju Policijske uprave Celje zgodi od 400 do 520 prometnih nesreč s pobegom. Da so te številke visoke, pravi tudi prometni inšpektor Edi Baumkirher iz Policijske uprave Celje. Kot dodaja, je za zadnja leta značilno, da gre predvsem za nesreče z materialno škodo. Hudih prometnih nesreč, kjer so povzročitelji odpeljali s kraja, je bilo veliko predvsem med letoma 2008 in 2010. Takrat se je zgodilo kar nekaj nesreč s smrtnim izidom oziroma s hudimi telesnimi poškodbami. Toda vse povzročitelje so izsledili.
»Ne gre toliko za statistike in številke nesreč, ampak predvsem za osnovne človeške in moralne obveznosti
Kakšna kazen doleti povzročitelja nesreče, ki s kraja pobegne, je odvisno od posledic nesreče, ki jo povzroči. Če gre za pobeg povzročitelja, ki povzroči samo materialno škodo, kazen znaša 500 evrov, saj gre v tem primeru za kršitev. Če je v nesreči kdo poškodovan, je kazen 1.200 evrov in 18 kazenskih točk. Hkrati gre namreč tudi za kaznivo dejanje zapustitev poškodovanca brez pomoči, za kar je zagrožena tudi zaporna kazen, in sicer do pet let.
nekoga, ki povzroči nesrečo. Obveza vsakega je, da pomaga, kadar pride do nesreče,« dodaja Baumkirher. »Vsak mora poskrbeti ne le za varno vožnjo, ampak tudi za nudenje pomoči, zavarovanje kraja, nudenje informacij in podatkov, kadar je udeležen v prometni nesreči,« še pravi.
Brez izgovora
Sogovornik dodaja, da policisti v preiskavah nesreč s pobegom pogosto slišijo, da povzročitelji nesreče sploh niso zaznali, da niso začutili trka z drugim vozilom ali udeležencem. »Ta izgovor največkrat ne vzdrži kritične presoje. Vsak najmanjši do-
tik, trk s pešcem, kolesarjem ali z vozili je dobro slišen in vozniki to začutijo. Izjeme so morda večja vozila, govorim o večtonskih in večmetrskih tovornih vozilih, kjer morda voznik fizično ne more opaziti trka. Toda s preiskavo na kraju nesreče in z zbiranjem izjav morebitnih očividcev takšne navedbe lahko potrdimo ali ovržemo,« dodaja Baumkirher. S tem želi povedati, da je dobra raziskanost nesreč s pobegom posledica sledi, ki jih policija najde na kraju. In kadar pride do trka, teh sledi ni malo. V pomoč so tudi videonadzorne kamere, ki jih ob cestah ali v prometu danes ni tako zelo malo.
Prometni inšpektor poudarja, da je tako moralna kot zakonska obveznost vsakega udeleženca v nesreči, še posebej povzročitelja, da ustavi, zavaruje kraj nesreče, pomaga morebitnim poškodovanim. »Vemo, da so na nekaterih cestah višje hitrosti in da je ustavljanje tudi na odstavnem pasu, na primer na avtocestah, ali v nepreglednih ovinkih lahko nevarno. Zato je treba poskrbeti najprej za varnost vseh udeležencev v prometu, za lastna življenja in življenja drugih udeležencev ter počakati reševalce ter policiste.«
Foto: Pixabay
Zasegli predelan moped
Pred dnevi so policisti na Mariborski cesti v Celju ustavili mladoletnega voznika mopeda, katerega konstrukcijska hitrost ne bi smela presegati 25 km/h. Voznik je namreč vozil neregistriran moped brez čelade, prav tako sta policista že po videzu ugotovila, da vozilo precej presega dovoljenih 25 km/h. Po odrejenem izrednem tehničnem pregledu se je izkazalo, da lahko moped razvije hitrost do 105 km/h, kar pomeni, da več kot štirikrat presega dovoljeno vrednost. Vozilo so mladoletniku zasegli, zoper voznika bo sledil še obdolžilni predlog.
Kdo je bil v njegovi hiši?
Precej nenavaden dogodek se je v nedeljo zvečer zgodil na Ljubljanski cesti v Velenju. Lastnik hiše je, ko je malo pred 21. uro prišel domov, pred svojo hišo opazil parkirano osebno vozilo Škoda Fabia avstrijskih registrskih številk. To še ne bi bilo čudno, če ne bi nato v kletnih prostorih stanovanjske hiše, ki je bila odklenjena, zalotil neznanega moškega. Ko je neznanec opazil lastnika, je odšel in vozilo pustil na kraju. Za avtomobil se je kasneje izkazalo, da je bil ukraden na območju Avstrije. Neznanec je govoril angleško, oblečen je bil v črno jopico s kapuco in črne hlače ter obut v sive športne copate znamke Adidas. Moški je star približno 30 let, visok od 180 do 185 centimetrov, vitke postave, neobrit in temnejše polti. Policija je še isti dan morebitne očividce prosila, naj obvestijo policijo, če bi moškega, ki ustreza temu opisu, opazili na območju Velenje. Do danes neznanca še niso izsledili.
Na avtocesti zbil peško
Na avtocesti pri Tepanju je v nedeljo zvečer umrla 76-letna peška. Na levem prometnem pasu je vanjo trčil 55-letni voznik osebnega vozila. Peško je odbilo pred vozilo 35-letnega voznika, ki jo je povozil do smrti.
O nesreči je policijo obvestil voznik in dejal, da je na avtocesti trčil v neznano osebo, ki je nenadoma stopila pred vozilo. Ogleda kraja prometne nesreče sta se udeležili tudi državna tožilka in preiskovalna sodnica. Kot so sporočili s policije, je 76-letnica prečkala avtocesto iz smeri počivališča Tepanje proti počivališču na drugi strani ceste. Na levem prometnem pasu je nato vanjo trčil 55-letni voznik osebnega vozila. Peško je odbilo čez vozilo pred vozilo 35-letnega voznika, ki jo je povozil. Peška je na kraju prometne nesreče umrla.
Avtocesta v smeri proti Mariboru je bila zaradi ogleda kraja prometne nesreče in odstranjevanja njenih posledic približno tri ure zaprta za ves promet. Letos je na območju PU Celje v prometnih nesrečah umrlo 15 ljudi.
Očitke o merilni tehniki oba zavračata
Pretekli teden se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje glede dobave merilne tehnike, obtožena nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik in vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar sta podala zagovora in oba zavrnila očitke iz obtožnice o zlorabi položaja ter pridobitvi premoženjske koristi v skupni višini 75 tisoč evrov.
Obtožnica Rotniku očita nabavo merilne tehnike in opravljanje meritev za peti blok, čeprav naj te, nabavljene pri podjetju Sol Intercontinental, po mnenju tožilstva sploh ne bi bile potrebne. Rotnik je na sojenju dejal, da ne drži, da oprema ni bila potrebna, saj da je prišlo pred nabavo opreme do napake. Po njegovih
besedah je družba Siemens, ki se ukvarja s proizvodnjo generatorjev, predlagala, da bi generator bloka pet pripeljali na popravilo, vendar se vodstvo Teša za to ni odločilo, saj bi se v tem primeru močno zmanjšala proizvodnja električne energije, posledično bi prihodki padli za polovico. Rotnik prav tako zavrača očitek, da naj bi prejel 45 tisoč evrov premoženjske koristi. Enako je očitek zavrnil Brešar. Zaradi obsežnosti sodnega primera so sojenje razdelili na tri sklope, v prvem bodo odločali o poslu z merilniki, v drugem o obnovi Teša 5, nato o naložbi v šesti blok elektrarne.
V zadevi so sicer poleg Rotnika, Brešarja in Kotarja obtoženi še usluž-
benci Teša Darko Weiss, Miran Leben, Jože Lenart in Bojan Dermol, Frank Lehmann in Josef Reisel iz nekdanjega Alstoma, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar in zastopnik Sol Intercontinental v likvidaciji.
Spomnimo, da je bila naložba v gradnjo nove 600-megavatne elektrarne najprej ocenjena na 650 milijonov evrov, kasneje pa se je zvišala na 1,4 milijarde evrov. Doslej je krivdo v aferi Teš 6 priznala ameriška skupina General Electric, ki je s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju odgovornosti. Kot izhaja iz sporazuma, so Američani pripravljeni plačati 23 milijonov evrov denarne kazni v državni proračun.
ŠPORT
15
S tekme svetovnega pokala v natančnosti pristajanja z jadralnimi padali
Izkoristili tako vzhodni kot zahodni veter
Tekmo svetovnega pokala v natančnosti pristajanja z jadralnimi padali, imenovano PGAWC Dobrovlje, je odlično izpeljalo Društvo jadralnih padalcev Aves Braslovče na čelu s predsednikom kluba Rokom Volo-vlekom. Udeležilo se je je 56 tekmovalcev iz 17 držav -iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, s Kosova, iz Makedonije, Češke, Italije, Francije, Nemčije, Španije, Bolgarije, Romunije, Kazahstana, Savdske Arabije, Bahrajna, Turčije in Kitajske.
DEAN SUSTER
Slovenijo so zastopali skoraj vsi najboljši tekmovalci, med njimi je bil tudi prvou-vrščeni na svetovni lestvici Matjaž Sluga. Najboljši je bil tokrat Matjaž Ferarič, ki je osvojil četrto mesto (do zadnje serije je bil vodilni), Sluga je bil osmi. Med ženskami je drugo mesto osvojila Špela Krnc. Tekmovala sta tudi dva pilota iz domačega društva DJP Aves Braslovče, Luka Felicijan (41. mesto) in Maks Jeraj (46.).
Gora Oljka rešila zadnje serije
Zmagal je Eduard Daci (Kosovo), ki je cilj v šestih serijah zgrešil za skupno enajst centimetrov. Drugi je bil Čeh Vlastimil Kričnar (16 cm), tretje mesto je osvojila njegova rojakinja Marketa Tomaskova (17 cm). Vrstni red med ekipami je bil: 1. Team Srbija, 2. Papilon Paragliders, 3. Czech Team. »Glavna lokacija na Dobro-
vljah je odlična za vse vrste letenja z jadralnimi padali, vedno bolj priljubljena med slovenskimi piloti iz bolj oddaljenih regij in tudi med tujci. Lani je bila najbolj priljubljeno vzletišče v Sloveniji, domači piloti so opravili več kot dva tisoč poletov. Kot rezervna lokacija je bila prvič uporabljena Gora Oljka, ki smo jo letos za te namene tudi registrirali in dodatno uredili, da je bila primerna za tekmo svetovnega pokala. Tako smo imeli >pokriti< obe glavni smeri vetra, ki najpogosteje pihata v teh koncih, vzhodnik pri Dobrovljah in zahodnik pri Gori Oljki. To se je izkazalo kot odlično, saj je v petek prevladoval vzhodnik, v soboto pa zahodnik. In zato smo lahko izpeljali vseh šest načrtovanih serij,« je rešitev razložil Rok Volovlek.
Španka le z
modricami
Piloti poletijo z vzletišča in poskušajo pristati v center tarče, ki ima premer dva centimetra. Do oddaljenosti 25 centimetrov se dotik meri elektronsko, pri večji oddaljenosti rezultat ročno merijo štirje sodniki. Pilot mora ostati na nogah, torej ne sme pasti, sicer dobi najvišji možen zaostanek (200 cm). Najboljši piloti morajo odlično obvladati padalo, saj se veter neprestano obrača in prihaja v sunkih, kar hitro privede do zgrešenega pristanka tudi za nekaj metrov. »Nihče ni verjel, a v petek nam je uspelo izpeljati kar pet serij kljub enourni prekinitvi zaradi nezgode tekmovalke iz Španije. Ta je s preveč zavrtim padalom poskušala narediti zadnji zavoj, kar je povzročilo močan nihaj padala tik na tlemi. Pri tem je padla na tla z višine
Z leve stojijo Rok Volovlek, direktor tekme Roman Pogačar in Matjaž Sluga iz Rimskih Toplic, za katerim so vrhunske uvrstitve na velikih tekmovanjih.
treh, štirih metrov. Posredovali so reševalci, a k sreči jo je odnesla le z nekaj modricami. V soboto se je veter obrnil, zato smo se prestavili na Goro Oljko, kjer smo izpeljali še zadnjo serijo, preden je okoli poldneva veter pospešil do nevarnih hitrosti. Zaradi izjemno slabe napovedi za nedeljo smo tekmovanje končali. Piloti in delegati so bili z organizacijo izjemno zadovoljni,« je bil radosten tudi Volovlek. Na prizorišču je bilo 300 gledalcev. »Or-
ganizacija tekme je zahtevala ogromno odrekanja za ožjo ekipo v preteklih mesecih, ki je vse opravila prostovoljno. Brez skoraj 30 prostovoljcev, padalcev iz domačega in sosednjih društev, ki so skrbeli za nemoten potek, je izvedba takšnih tekmovanj nemogoča. S prijavninami pokrijemo zgolj polovico stroškov, zato se zahvaljujem pokroviteljem, zlasti Občini Braslovče,« je zaključil Volovlek.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Matjaž Sluga tik pred pristankom v Šmartnem ob Paki
Nekaj panike je med ljudi vnesel padalec, ki je proti cilju letel iz nenavadne smeri. Zmagal je Eduard Daci s Kosova.
Nov mejnik Nine Pangeršič
Konjeniška tekmovanja v preskakovanju ovir sodijo med prestižne športne panoge, v katerih se je zaradi posebnih zahtev zelo težko prebiti v svetovni vrh.
Zato nas je še zlasti razveselila Nina Pangeršič iz Celja, ki nastopa za Suprinn Sports Horses iz Cerovca pri Šentjurju. Njen žrebec je Cosmo vh Dielshof. Nina Pangeršič se je uvrstila v finale svetovnega prvenstva v preskakovanju ovir. Na zaključnem turnirju v Belgiji je bila edina predstavnica Slovenije.
V belgijskem Lanaknu je na svetovnem prvenstvu za mlade konje v preskakovanju ovir nastopilo več kot tisoč tekmovalcev. Pangeršičeva je kot prva Slovenka nastopila v finalu v kategoriji, kjer so se pomerili najboljši petletni konji na svetu, ter med več kot tristo tekmovalci zgolj z dvema napakama osvojila 38. mesto. Poznavalci so ocenili, da je s svojim nastopom zagotovo postavila nov mejnik v slovenskem konjeništvu. Prvo lovoriko turnirja je osvojil Irec Gerard O'Neill, drugi je bil Nizozemec Olivier van der Vaart, tretji pa njegov rojak Jarno van Erp. Nino Pangeršič je spremljal njen dolgoletni trener Primož Rifelj. Lastnik Cosma je Uroš Bratina.
DŠ
Nina Pangeršič in žrebec Cosmo vh Dielshof
Prvo igrišče ekipe NBA v Evropi bo v Celju
Toda ne zgolj eno, v torek bo vodstvo celjske občine namenu predalo dve košarkarski igrišči.
Slavnostno odprtje bo v torek, igrišča Mavs za Dijaškim domom na Ljubljanski cesti ob 11.00 in igrišča Dončić na Mariborski cesti ob 15.00. Obnovo prvega igrišča je v celoti financiral košarkarski klub Dallas Mavericks, obnovo drugega pa delno. Na odprtju prvega igrišča bo predstavljen orjaški plakat, na obeh igriščih naj bi bila odtisa prstov Luke Dončića. Odprtje bo privlačno in precej »ameriško«. S posebno grafiko bodo vključene tudi celjske zvezde.
DŠ
Razpored bo zdaj lažji
Igralci Hokejskega kluba LedX Celje so odigrali tri tekme v državnem prvenstvu in so na vrhu lestvice z dvema zmagama in s porazom po dodatnih strelih.
Kranjski Triglav ima tekmo manj in lahko po zaostali tekmi prehiti celjsko ekipo. Ta bo imela v drugem delu lige lažji razpored, saj bo gostovala pri Mariboru, ki je še brez točk, v svoji dvorani pa bo pričakala oba tekmeca za prvo mesto po rednem delu (Olimpija in Jesenice čakata na polfinalna nasprotnika), Triglav in Slavijo. Slednjo so igralci LedX Celje premagali v soboto v Zalogu s 6: 5. Rezultat dovolj pove o dramatičnosti tekme. Najboljši igralec tekme je bil Jan Flajs s štirimi točkami (en gol), sledil mu je Jure Sotlar s tremi (en gol). Zadetke so dosegli še Rok Kolar, Nik Grahut, Mintas Mintautiškis in Jakob Bernard.
DŠ
16
ŠPORT
Fotografija pove vse. Trener Alem Toskić ob zmagoslavju nad velikim favoritom.	Med rajanjem je tla pod nogami izgubil Gal Gaberšek. Med spektakularnim obračunom se mu to ni pripetilo.
Celjski rokometaši presenetili Kiel, nato suvereno opravili delo v Velenju
Ko jagenjčki postanejo volkovi
Mnogo je bilo pomislekov, ali rokometaši Celja Pivovarne Laško sploh sodijo v ligo prvakov. Prejšnji teden so razblinili vse dvome. V drugem krogu skupine B so v dvorani Zlatorog premagali nemški Kiel z 38 : 36. Zbralo se je zgolj 2 tisoč gledalcev, ki pa so vsi zelo glasno spodbujali svoje ljubljence. Nato so v nedeljo Florijani prišli na svoj račun še v Rdeči dvorani.
DEAN SUSTER
»Kako se počutim kot avt-sajder v ligi prvakov? Vsi, ki so nas odpisali, se tolčejo po glavi. S trdim delom in z željo je vse možno,« je dejal kape-tan Aleks Vlah. Trener Alem Toskić je povedal: »Kiela ne moreš premagati vsak dan. Moji fantje so se držali vseh navodil. Ko je naša obramba popuščala, jo je reševal vratar Gal Gaberšek. Hitrejši smo od igralcev Kiela.« Trener gostov Filip Jicha je povsem bled, po več eksperimentiranjih med
tekmo, dolgo neuspešno razlagal vzroke za poraz. Nekaj poškodb in rojstvo sina Do-magoja Duvnjaka mu ni šlo na roko. A vse nevšečnosti nemškega velikana so »pi-vovarji« kaznovali oziroma izkoristili.
Gal bo moral peti
V domači ekipi je bil najbolj učinkovit Vlah z desetimi goli, Tim Cokan in Ante Ivanković sta dosegla po pet zadetkov. Krožni napadalec
Dva tisoč grl je bilo povsem dovolj za podporo celjskim rokometašem.
Slovenska rokometna reprezentanca bo prihodnji mesec odigrala dve kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu. Med izbranci selektorja Uroša Zormana so trije rokometaši Celja Pivovarne Laško, Tadej Mazej, Aleks Vlah in Stefan Žabić; za slednjega je to prvi članski reprezentančni vpoklic. Del izbrane vrste je tudi klubski zdravnik Sašo Dju-rić, na širšem spisku bosta morebiten naknadni poziv čakala Tim Cokan in Matic Suholežnik. Prvo tekmo bo Slovenija igrala 13. oktobra v Mariboru proti Bosni in Hercegovini, tri dni kasneje se bo v gosteh pomerila s selekcijo Kosova.
Matic Suholežnik je izpostavil: »Ze v prvem krogu v Aalborgu smo igrali vrhunsko. Zasluženo smo premagali Kiel. Kakovostno igro moramo prikazati tudi v slovenski ligi.« Kar 13 strelov je zaustavil golobradi vratar Gal Gaberšek: »Lepo je premagati Kiel, Občinstvo je bilo odlično. Kar neverjetno se je zdelo vse skupaj. Če bomo ponovili svojo igro v
Velenju, tam ne bomo imeli težav.« Pred evropskim obračunom je gostoval v studiu Radia Celje in obljubil, da bo v primeru zmage med naslednjim obiskom zapel v eter. Pesmi si še ni izbral ...
Vlah prejel
Zormanov poziv
Ze v tretjem krogu prve slovenske lige so rokometaši Celja Pivovarne Laško storili
pomemben korak proti naslovu državnega prvaka. V Rdeči dvorani so nadigrali Gorenje s 33 : 28. V šesti minuti je rdeči karton in potem še modrega prejel Ziga Mlakar (povsem se je spozabil in je najprej prijel sodnika, nato ga je še odrinil), zaradi prekrška nad Domnom Tajnikom je v dvajseti minuti »pordečel« še Matic Suho-ležnik. Toda to ni ustavilo
Slovenska reprezentanca v rokometu na vozičkih se s svetovnega prvenstva v Egiptu vrača z bronasto kolajno, potem ko je z 2 : 0 premagala Čile. Kapetan naše izbrane vrste je Celjan Nenad Stojaković, ki je na velikem tekmovanju nastopil tudi za slovensko rokometno reprezentanco.
celjske ekipe, ki je vodila že s prednostjo devetih golov in bo danes v ligi prvakov gostovala v Barceloni. V Rdeči dvorani je v oči bodlo to, da je kapetan Aleks Vlah igral manj od pričakovanj. Trener Alem Toskić je spretno menjaval in celo zelo malo obremenjeval svojega glavnega aduta. A kljub temu je bil Vlah s šestimi goli s Tadejem Mazejem najboljši strelec celjske ekipe.
»Preučili smo
Gorenje«
Vlaha smo ujeli, ko je na sredini igrišča poslušal vzklike (»emvipi, empivi«) navijačev Florijanov: »Poglejte mojo roko. Naježil sem se. Zelo lepo je to slišati. Spet smo pokazali, kaj prinese ekipna igra. Vsi na
Aleks Vlah igra zelo zrelo pri 25 letih. Bil je izbran za najkoristnejšega igralca 2. kroga lige prvakov (10 golov, 9 asistenc).
ŠPORT
sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com
17
Tadej Mazej je zelo zanesljiv pri strelih z levega krila. Na fotografiji med dvobojem z vratarjem Gorenja Matevžem Skokom. Dirigent velenjske igre Domen Tajnik je bil žrtev odlične, ostre in dvakrat grobe celjske obrambe.
klopi za rezerviste so spodbujali soigralce. Vsi za enega, eden za vse.« Kaj je bilo boljše, obramba ali napad? »Velenjčani so nam na zadnjih štirih, petih tekmah povzročali težave. Dobro smo jih preučili in tokrat smo jih popolnoma onemogočili z odlično obrambo. Vse je bilo drugače kot na tekmi za superpokal.« Marsikateri celjski navijač ali morebiti celo kdo od klubskih uslužbencev bi se sprijaznil z visokim porazom v Barceloni, samo da bi dvorana Golovec v sredo, 5. oktobra, pokala po šivih in da bi Celje doseglo le en gol več od Nantesa. »V Barcelono gremo igrat ... Ne moremo pričakovati zmage, obenem ne bomo tja pripotovali s
spuščeno zastavo. Potiho-ma verjamemo v slab dan Kataloncev in svojo odlično predstavo. Potem bi bila v igri tudi osvojena točka,« je končal Aleks Vlah, ki je bil izbran za najkoristnejšega igralca 2. kroga lige prvakov (10 golov, 9 asistenc). Pod njegovim vodstvom so se celjski jagenjčki nenadoma prelevili v volkove. Bili so predvideni kot žrtev Kiela, a so postali plenilci. To vlogo so obdržali v vroči Rdeči dvorani.
Nantes pomeni
novo priložnost
»Veliko skrbi sta nama povzročili izključitvi Mlakarja in Suholežnika. Imeli smo manj igralcev na voljo. Zdaj so zelo utrujeni.
V Barcelono ne potujemo z belo zastavo. Slovenski rokomet moram predstaviti v najlepši možni luči. V nedeljo bomo pričakali Koprčane, ki vedno dobro igrajo v Zlatorogu. Proti Nantesu moramo iskati pot do novih točk,« je razlagal Toskić. Najboljši strelec Gorenja je bil Celjan Matic Verdinek z osmimi zadetki. »Nismo našli prave obrambe za Celje, ki je zasluženo zmagalo. Zelo pogrešamo manjkajoče igralce. Državno prvenstvo je maraton. Že pred časom sem dejal, da ima Celje najboljšo ekipo, Trimo je po kakovosti zelo blizu, mi smo objektivno gledano tretji,« je razložil trener Gorenja Zoran Jovičić.
Foto: SHERPA
Žiga Mlakar in Matic Suholežnik sta morala na tribuno že v prvem polčasu. Mlakar bo danes lahko igral v Kataloniji, zagotovo bo moral izpustiti obračun s Koprom, morda pa še katero od naslednjih tekem.
Tudi to je Konjiški maraton.	Državna prvaka v cestnem teku na deset kilometrov, Andrej Debelak......in Katarina Pišotek.
Deseti jubilej in deževen spomin na prvenec
»Podvojili smo ne le število glasbenikov, temveč tudi število glasbenih točk, s čimer smo tekače spodbujali na skoraj vsakih 500 metrov, na kar sem še posebej ponosen. To z več kot 250 prostovoljci v resnici gradi tekaško prireditev, vredno naziva Maraton z dušo. Deseti maraton je bil morda deževen tako kot prvi, ampak dokazali smo, da na raven energije vreme pač nima nujno vpliva,« je poudaril predsednik organizacijskega odbora Konjiškega maratona Anton Noner.
Na jubilejnem Konjiškem maratonu se je zbralo 1.600 tekačev, ki jih je ob trasi spodbujalo več kot 300 glasbenikov. Prireditev je potekala v obliki, ki so je bili tekači in obiskovalci navajeni iz časa pred pandemijo. Startne številke in darilne pakete so tekači lahko ponovno namesto po pošti prevzemali v živo, lani že izvedenemu Teku šolarjev za osnovnošolce po triletjih pa so se letos po dveh letih premora pridružili še predšolski otroci na Konjičkovem teku.
Na najdaljši trasi (21 km) sta slavila Andrej Debelak in Katarina Pišotek. Državna prvaka v cestnih tekih na deset kilometrov sta bila Jošt Žnidaršič in Anja Fink. »Ne le zmagovalci, navdušilo nas je tudi 18 tekačev, ki so Konjiški maraton letos pretekli že desetič. Eden si je za to posebno priložnost celo oblekel majico s prvega maratona, kar nam je organizatorjem seglo do srca in nas spomnilo na dolgo pot, ki smo jo do zdaj že prehodili,« je bil celo ganjen Noner. Vseh osemnajst tekačev so povabili na oder in jih bogato obdarili.
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 29. 9.
17.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Potujoči VAZ
Odprtje panojske razstave Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji in okrogla miza Živalska simbolika v vzhodnoazijski umetnosti, ob 16.00 delavnica poslikave pahljač
18.00 Ipavčeva hiša Šentjur (Vz)trajnostni plesi
Nastop folklorne skupine Lintvar
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Klepet pod Pustim gradom: gost Ivan Zaveršnik
18.00 Občinska knjižnica Prebold
Lutkovna predstava Prašički in volkca
V izvedbi Darje Grdina
19.30 Gledališče Celje, mali oder
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
Za abonma in izven
20.00 Aqua Roma Laško Tin Vodopivec
Večer komedije
PETEK, 30. 9.
19.00 Muzej Velenje
Koncert dijakov Umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje
Neklasičen večer klasičnih dijakov
19.00 Pod lipo pri Gasilskem domu Škale
Večer pod lipo
Predstavitev knjige Jutri, avtorice Katje Krk s spremljevalnim kulturnim programom
19.00 Atrij Doma sv. Jožefa Celje Policijski orkester in solistka Anika Horvat
Koncert ob 170-letnici prihoda lazaristov na Jožefov hrib v Celju; vstop prost
19.30 Kulturni dom Vransko
Predstava Mali otroci, veliki problemi
V izvedbi Uroša Kuzmana in Aleša Novaka
19.30 Gledališče Celje, mali oder
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
Za abonma in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert skupine Grešna sapica z gosti
20.00 Mladinski center Žalec, kavarna
Birdland
Koncert
SOBOTA, 1. 10.
11.00 Knjigarna&Antikvariat Antika Celje
Naslovnice Vsesledja -revije za literaturo in kulturo
Avtor Bori Zupančič
novi tednik
vMlAC? 2 штј!
18.00 Osrednja knjižnica Celje Med nebom in zemljo fotografskega mojstra Slavka Ciglenečkega
Razstava ob 15-letnici njegove smrti; avtorica razstave je Mateja Žagar
NEDELJA, 2. 10.
16.00 Grad Komenda
Glasbene skice pesmi Neže Maurer
Koncert KGD Cecilija
18.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Mali otroci, veliki problemi
Stand up predstava
PONEDELJEK, 3. 10.
11.00 Velenjski grad
Odprtje gostujoče fotografske razstave Zlata doba Plečnikove arhitekture
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika.
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Ali bi želeli spoznati Piko Nogavičko?
Gledališka predstava učencev VIZ II. OŠ Rogaška Slatina
TOREK, 4. 10.
16.00 Grad Podsreda_
Lisjaček je prav zvita zver
Hermanova ustvarjalnica
SREDA, 5. 10.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Grdi raček
Lutkovna predstava v izvedbi Grajskega lutkovnega gledališča Sevnica
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Spomini skozi čas: 1966-2022
Knjižica spominov nekdanjih gimnazijcev
19.30 Gledališče Celje, mali oder
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
Za abonma in izven
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022; Knežji dvorec: Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Muzej novejše zgodovine Celje: Živi svet Kozjanskega parka, občasna gostujoča razstava; do 16. 10.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega; Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2022; Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Družba tveganja avtorice Ize Pavlina; do 31. 12.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega
Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava slikarja Maksimiljana Sternada Milča; do 9. 10.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Galerija Velenje: Marjan Manček - od satirične do oživljenje risbe, razstava na ogled do 8. oktobra.
Knjižnica Velenje: Ko v Pikini glavi se svet narobe postavi; razstava na ogled do 31. oktobra.
Knjižnica Šoštanj: Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi, razstava na ogled do 31. oktobra 2022
Druge prireditve
ČETRTEK, 29. 9.
19.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori za dušo
Vodi: mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef.si
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Slovenski Camino
Potopisno predavanje Uroša Ivančiča
PETEK, 30. 9.
od 10.00 do 17.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje Dan raziskovalcev
Organizira Regijsko študijsko središče
od 10.00 do 18.00 Tehnopark Celje Dan znanosti
Čebelarjenje (10.00), Kaj bi morali vedeti o zoonozah (11.00 in 16.00), Kreativna dogajalnica (12.00 in 15.00), Pasje slaščice (17.15), Pustolovščine gosenice Fani (18.00)
15.00 Podvin pri Polzeli
Slovesnost ob odprtju prenovljene rojstne hiše Neže Maurer
SOBOTA, 1. 10.
Od 8.00 do 10.00 Letališče Kaplja vas
Občinski test hoje
V organizaciji občine, športne zveze in ŠD Kaplja vas
Od 9.00 do 14.00 Reška planina
Otvoritev Adijevega bivaka
Planinsko društvo Prebold
9.00 Središče Celja_
Podeželje v mestu
Tržnica lokalnih pridelkov, domače obrti ter turističnih in ekoloških kmetij
10.00 I. OŠ Celje
Tradicionalno srečanje ukradenih otrok
Spominska slovesnost, kulturni program: MPZ Celeia Celje in glasbenik Goran Bojčevski
UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VABI NA
VPIS
v študijsko leto
2022/2023
VPIS POTEKA MED 5. IN 23. SEPTEMBROM 2022
VSAK DAN OD PONEDELJKA DO PETKA MED 8. IN 12. URO
u3o@knjiznica-celje.si ali 03 426 17 04 ali www.knjiznica-celje.si/univerza-u3o
Ш
WWU
OSREDNJA
Knjižnica Celje
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
V	soboto beremo skupaj!
V	knjižnici! Doma pa vsak dan!
Ob nacionalnem mesecu skupnega branja
11.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje
Zlati celjski mladi raziskovalci 2022
Razstava
17.00 Ploščad pri fontani piva v Žalcu
Hmeljarski likof s povorko
19.00 Ploščad pri fontani piva v Žalcu
Otvoritev Savinjskega Oktoberfesta
Zabava s skupino Chicas in Grupo Vigor
19.00 Poligon varne vožnje v Ločici ob Savinji Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Polzele
NEDELJA, 2. 10.
9.00 Dom krajanov v Podsredi 14. pohod po Kozjanskih sadovnjakih
Pot: Izvir Trebčice-Olimska gora-dolina Sušice-sadovnjak Kozjanskega parka na Gradišču-Podsreda
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Javno vodstvo po razstavi Grofje Celjski
14.00 do 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Dan gasilcev, policije in reševalcev
15.00 Jesen na Grilovi domačiji Predstavitev poljščine ajda; njena uporaba nekoč in danes
Kulturni program z ljudsko glasbo
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Romanje v Compostelo
Predstavitev romanja s potopisnim predavanjem
PONEDELJEK, 3. 10.
13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju...
17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Županov sprejem za starostnike in invalide
Kulturni program: svetovna prvaka v igranju diatonične harmonike Robert Goter in Tjaša Lesjak ter Ansambel Svit
17.30 Študijska čitalnica
Osrednje knjižnice Celje Po poteh XIV. divizije
Potopisno-popotniško predavanje Francija Horvata; v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
SREDA, 5. 10.
9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan
Sprehod po celjskem parku
Muzejska učna ura za skupine
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda
Stare sorte jabolk
Odprtje razstave

ßo goepoöc ni doma
K
aj se dogaja za mogočnimi grajskimi zidovi, ko plemičev ni doma? Kaj počnejo spletične, vojaki, kastelani? Kakšne zgodbe spletajo o svoji gospodi?
(V
Pokrajinski muzej Celje
vabi na
kostumirana vodenja po stalni razstavi
Grofje Celjski
v petek, 30. septembra 2022,
od 20.00 do 22.00 v Knežji dvor,
(Trg Celjskih knezov 8, Celje).
Sodelovala bo tudi Druščina Zlate ostroge.
Vstopnina:
Odrasli: 10 € Mladina: 5 € Družine: 20 €
Prijave in informacije:
03 428 09 62, muzej@pokmuz-ce.si
Omejeno število obiskovalcev.
Obvezne so prijave.
io cel
Vedm г штј!
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
ANE KNEZ
iz Laškega (2. 6. 1929-8. 9. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi zdravnici in osebju v domu starejših v Laškem ter pevcem »Oljka«, ki so jo z lepim petjem pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
' ' 068
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
zahvalA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
ALOJZA SLOMSKA
iz Primoža pri Šentjurju (9. 4. 1932-6. 9. 22. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali za cerkev, cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
n
VIOTORNA
VOZILA
PRODAM
KUPIM
NUDIM odkup izrabljenih in karamboliranih vozil, uredim prepis. Telefon 031 823-055
STANOVANJE/ HIŠA
PRODAM
NASTANITVE za v najem nudimo po ugodnih cenah na lokaciji Lopata pri Celju. Informacije 051 379-031.	p OPREMLJENO stanovanjsko hišo s pripadajočim dvoriščem v Ljubljani, Tomačevo 9, prodam. Telefon 031 695-208 n STAREJŠO hišo na lepi parceli 898 m2, Zagrad pri Celju, prodamo. Potrebna je temeljite prenove ali novogradnje, lahko za vikend ali naložbo. Telefon 030 707-572. p
PRODAM
CISTERNI Jaklič za sok ali vino 100 l in 60 l prodam. Telefon 070 277-772. 699 CISTERNO Creina za gnojevko, odlično ohranjeno, in monovakumsko črpalko 2700 l prodam. Cena 2.000 eur. Telefon 041 593-589 n ŽAMAR vzdolžni za žamanje desk 4,5 m, v odličnem stanju, cena 1.500 eur, prodam. Telefon 041 593-589	n
SOBNI litoželezni kiperbuš na trda goriva, električni štedilnik (2 plin + 2 elektrika) in lesene vinske sode prodam. Telefon 051 631-218 n
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, rjave, leghorn, grahaste, črne, štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam.
Telefon 041 725-055.	Š7
3 BIKCE, stare 4 do 7 tednov in teličko, staro 5 tednov, prodam. Vse živali so rjave (sive) barve. Cena po dogovoru. Telefon 041 681-173. n TELICO sivko v 7. mesecu brejosti ugodno prodam. Telefon 031 243-282 n TELIČKO ls, težko 170 kg, prodam. Telefon 070 882-415	n
PRAŠIČE od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476 n KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, črne, rjave in grahaste, prodamo. Možna dostava. Telefon 051 720-294	n
BIKA, 370 kg, in brejo vozno kobilo prodam.
Telefon 051 786-142	b
OVCE jsp, breje ali z mladiči, prodam. Telefon 041 685-913	L070
BIKCA in teličko, oba simentalca, stara 5 mesecev, prodam. Telefon 041 539-618 L071 KRAVO za zakol prodam. Telefon 03 579-2253	n
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286.p
novi tednik
»Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen«
ir^
Spoštovani naročniki Novega tednika
Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC uvesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte.
Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave.
Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44
Hvala
Uredništvo Novega tednika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
MILANA EINSIDLERJA
(8. 1. 1935-15. 9. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu stali ob strani v času njegove težke bolezni: gospe Darinki, gospe Silvi, patronažnima sestrama Poloni in Andreji, sosedi Mileni, še zlasti pa celotnemu kolektivu Doma starejših Thermana Laško, ki mu je v zadnjem mesecu nudila popolno oskrbo in mu olajšala bolečine.
Za njim žalujemo Nevenka z Rudijem, Matic z Majo in Ello
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
TELIČKI, mesni tip, težki 200 do 250 kg, kupim. Telefon 070 556-695 n
OSTALO
PRODAM
NOTRANJA vrata, 6 kosov, prodam za simbolično ceno. Telefon 041 585-004 n
KUPIM
PRODAM / PODARIM
NEŠKROPLJENO grozdje jurka, na brajdi, v Za-čretu, prodam. Telefon 051 621-738. 681 JABOLKA bobovec, cca 3 tone, na drevesih, za ozimnico, podarim. Telefon 040 575-924 n JABOLKA z drevesa za prešanje, bobovec in carjevič, ugodno prodam. Telefon 041 585-004	n
sport@nt-rc.si
HLODOVINO iglavcev in lubadarja, kupim. Plačilo takoj. Telefon 068 681-374. 6 97
60-LETNI moški iz Prlekije, z obveznostjo, želi spoznati žensko za občasna srečanja, vezano, samsko ali ločeno. Leta niso pomembna. Samo resne. Telefon 031 449727.	p AKTIVEN 77-letnik išče prijateljico iz okolice Žalca z vozniškim izpitom. Šifra: Planinec
n
SOPLESALKO, starejšo, iščem za tečaj plesa. Telefon 040 306-497	p
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir,izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
MARIJE VODIŠEK
S Podloga pod Bohorjem 7, Planina pri Sevnici (21. 10. 1931-16. 9. 2022)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sočutja, toplo misel tolažbe, stisk roke in podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Hvala Domu starejših Šentjur za vso nego in oskrbo ter za vse, kar je bilo dobrega storjenega zanjo. Hvala gospodu župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Andreju Kocmanu za besede slovesa pri odprtem grobu, šentvidskim pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
Kje si dragi mož in ati, kje tvoj mili je obraz,, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, ko te ni več med nami, naš dragi
ALOJZIJ GOLOUH
(27. 6. 1929 - 27. 9. 2021)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo.
Tvoji najdražji
Smrti
Celje
Umrli so: Stana MILUTINOVIC iz Celja, 78 let, Elizabeta DOVEČAR iz Braslovč, 86 let, Breda ERŽEN iz Celja, 58 let, Miroslava REBERŠAK iz Celja, 88 let, Snježana DAVID iz Go-tovelj, 53 let, Marija KNEZ iz Celja 91 let, Janez KREGAR iz Celja, 96 let, Frančišek KINK iz Celja, 90 let, Ljudmila COKAN
iz Žalca, 88 let, Pavel Vladimir ŠIBILA iz Celja, 81 let.
Žalec
Umrli so: Albin PODLESNIK iz Liboj, 78 let, Marija KUPEC iz Prebolda, 84 let, Mitja BLATNIK s Polzele, 60 let, Anton PEČNIK s Polzele, 76 let.
Velenje
Umrli so: Vlado ČAKŠ iz Velenja, 59 let, Marija ZUPAN iz Velenja, 79 let, Valentin KOTNIK iz Šoštanja, 70 let.
Poroke
Celje
Poročili so se: Aleks ZAGOR-ŠEK in Anita VILHAR, oba iz Rogaške Slatine, Branko TURN-ŠEK iz Celja in Katarina ŠUMI-GA iz Štor ter David BORLINIČ GAČNIK iz Miklavža na Dravskem polju in Maja ŽIBERT iz Šentruperta.
Žalec
Poročili so se: Conor Thomas WILSHERE - DAVIES iz Velike Britanije in Jana PRA-ŽNIKAR iz Zabukovice, Vid SOVIČ iz Šoštanja in Patricia GRAČNER iz Celja, Tilen KRAJNC in Saša PIRNAT, oba s Polzele, ter Samo HRAŠOVEC iz Ljutomera in Metka KOVAČ iz Velenja.
n
20
BUČE, LUBENICE IN CVETJE
Kako na svojem vrtu vzgojiti pravo orjakinjo, dobro ve lanski zmagovalec Janko Lovše iz Trebnjega, ki je tudi letos v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljal najtežjo bučo, a tokrat na tekmovanju z njenimi 533 kilogrami rekorda ni dosegel.
Najtežja orjakinja težka »le« 533 kilogramov
Zaradi suše in visokih temperatur letos nekoliko »skromnejše«
September je čas, ko se kmetje lotijo spravila buč. Nekateri v prvi vrsti prisegajo na pečene bučnice, ki so dobrodošel prigrizek v času jesenskih druženj, drugi raje občudujejo takšne in drugačne aranžmaje. Kako lahko domiselno popestrimo vrt z bučami, lahko v teh dneh vidimo v Mozirskem gaju, kjer ne manjka takšnih in drugačnih okrasitev s temi vedno bolj priljubljenimi pridelki. Zagotovo imajo med njimi posebno mesto buče velikanke, ki jih lastniki v Mozirje pripeljejo kar s tovornimi vozili in raztovorijo z viličarjem.
SPELA OZIR
Najtežjo izberejo na posebnem tekmovanju. Letos je bilo v soboto dopoldne. Kako na svojem vrtu vzgojiti pravo orjakinjo, dobro ve lanski zmagovalec Janko Lovše iz Trebnjega, ki je tudi letos v Zgornjo Savinjsko dolini pripeljal najtežjo bučo, a tokrat na tekmovanju z njenimi 533
kilogrami rekorda ni dosegel. Razlog so huda poletna suša in izredno visoke temperature. Lani so se namreč, ko so organizatorji na tehtnico postavili Lovšetovo orjakinjo, številke ustavile pri 719 kilogramih. S tem je Lovše presegel svoj zadnji rekord Mozirskega gaja iz leta pred tem - 713 kilogramov.
Več orjakinj kot lani
Kljub vsemu so organizatorji letos našteli več orjakinj. Za laskavi naslov najtežje se jih je potegovalo štirinajst. Na drugo mesto se je uvrstila buča Sebastijana Kojzeka iz okolice Litije. Težka je bila 490 kilogramov. Na tretjem mestu je pristala 465 kilogramov težka buča tekmovalke Jože Rink Perme prav tako iz okolice Litije. Njen pridelek je tehtal 465 kg.
Najdaljšo bučo je letos vzgojil Erik Rink Perme. Dolga je bila 148 cm. Rekord Mozirskega gaja za najdaljšo bučo od lani je v lasti Zlatka Podgorška. Buča, ki je zrasla na njegovem vrtu, je merila kar dva metra.
Laskavi naslov najlepše buče je letos domov odnesla oranžna lepotica Staneta Foj-
karja iz okolice Litije. Letos je bilo v Mozirskem gaju tudi največ lubenic do zdaj. Med šestimi prispelimi je najtežjo, ki je imela 64 kilogramov, pridelal Uroš Fifolt.
Izkazali so se mladi cvetličarji
A tudi če konec tedna niso zabeležili nobenega rekorda, so bili obiskovalci priča zanimivemu jesenskemu dopoldnevu. Zaposleni v tem savinjskem parku niso pozabili niti na ljubitelje cvetja. Park je še vedno lepo razcveten, bučam so se v teh dneh pridružili še čudoviti aranžmaji cvetličarjev in vrtnarjev, ki so jih v Mozirje pripeljali neposredno s tekmovanja na Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva v Celju. Na ogled je približno 30 jesen-
skih cvetnih aranžmajev mladih cvetličarjev in vrtnarjev. Velika jesenska razstava buč in cvetja v Mozirskem gaju bo trajala do vključno 9. oktobra, ko se bo park za nekaj časa zaprl.
Kdo se bo odpeljal s »ponijem«?
Pred koncem sezone bo še podelitev kolesa Pony, s katerim so se obiskovalci lahko fotografirali in v gaj pošiljali svoje fotografije vse od poletja. Strokovna komisija bo izbrala najbolj odštekano, najbolj družinsko in najbolj umetniško fotografijo. Tisti, ki so jih posneli, bodo domov odnesli atraktivne nagrade. Fotograf skupno najboljše fotografije bo domov odpeljal kolo Pony. Podelitev bo 8. oktobra.
Foto: SHERPA, osebni arhiv
Mozirski gaj je v znamenju buč že dvanajsto leto.
Velika jesenska razstava buč in cvetja v Mozirskem gaju bo na ogled do 9. oktobra, ko bo park za nekaj časa zaprl vrata.
-■■■>■•■■ .	.V
• 11
Sit .„,: - «däÖfflHW
- ••• -•:-• ,■• v v'-	.• •. -.S« . ..-„•*	•*
'v:. • ' '"-•••'•'•;'•.•'*' • * • • •K J*ш' ">' -• •*.
Ж»'	ЈШкаа^- •
--Л M
«.-"•V-^шкШрШ^ШТ. ■	! ' ^.
»-A ■ ".£>v -'v Jfe ...
Tednikove ^zgodbe
Št. 39 / Leto 77 / Celje, 29. september 2022
Kot bi zavrteli časovni stroj
Srednjeveški dan je obudil starodavni trg
Grajska gospoda se je vrnila v Lemberg
Topot konjskih kopit, rožljanje mečev in šuštenje oblačil grajske gospode so minulo soboto preplavili trg Lemberg. Že peti srednjeveški dan je spomnil na obdobje, ko je majhen kraj, zahvaljujoč cesarskim pravicam, sejmom in sodstvu, živel kot v pravljici.
TINA STRMCNIK
Majhen trg, ki se skriva v zavetju cerkvice sv. Pan-kracija, je minulo soboto popoldne oživel ob srednjeveških plesih. Srednjeveška konjenica je najavila prihod modre krvi, med ljudmi so se namreč sprehodili predstavniki grajske gospode. Ker je Lemberg v starih časih užival številne pravice, med njimi
pravico do prirejanja sejmov, so se obiskovalci tudi tokrat seznanili s sejemskim redom. Med sprehodom med stojnicami so spoznavali najrazličnejše obrti, med drugim so domov lahko odnesli izdelke lončarjev, zeliščarjev, kovačev, tesarjev in usnjarjev.
Gledalci so zadrževali dih ob bojih vitezov, srčni utrip se jim
je umiril ob spremljanju usklajenih plesnih korakov s pridihom zgodovine. Srednjeveška kuhinja je dišala po odojku, piščancu in enolončnicah, za najmlajše so bili pripravljeni srednjeveški cekinčki. Pogumnim so vedeževalke napovedovale prihodnost. K obisku je vabil srednjeveški tabor z bivališči vitezov, princes in služabnikov. Obiskovalci so se lahko preizkusili v mečevanju, lokostrelstvu, hoji s hoduljami ali si čas krajšali z igranjem starih družabnih iger.
Organizatorja dogodka, Zavod za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah in Turistično-kulturno društvo
Lemberg, sta poskrbela za različne delavnice. Navdušenci nad lepim pisanjem so se lahko preizkusili na delavnici kaligrafije, ljubitelji melodij in harmonij so lahko obiskali delavnico srednjeveških glasbil, ki jo je vodil domačin Vlado Nunčič. Lemberžani so zelo ponosni na svojo mlinčno potico, tradicionalno jed tega okoliša. Slednja je od letos vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Na delavnici izdelovanja te sladice, ki ji domačini rečejo kar kraljična med poticami, so gospodinje razkrile marsikatero skrivnost njenega dobrega okusa.
Foto: SHERPA
Če je bilo dogajanje v trgu za koga preveč razburljivo, se je lahko udeležil turističnega vodenja po Muzeju na Rotovžu ali se sprehodil do cerkve sv. Pankracija.
Mlinčna potica, ki jo gospodinje pripravljajo predvsem ob veliki noči, je posebnost Lemberga.
Nežna roka kot pomoč neustrašnemu vitezu
Strela »vzela«	Vrhunski odbojkar Erotični liki ilustratorke
gospodarsko poslopje Jan Klobučar str. 31 Sare Žičkar str. 32
22
INTERVJU
Janko Turnšek, podjetnik, gasilec in častni meščan Celja
Od električnih kablov do japonskega goveda
Srečali smo se v okolju, ki mu je blizu in v katerem se dobro počuti. Na kmetiji v Gorici pri Šmartnem redi Janko Turnšek živino pasme limuzin in japonsko govedo wagyu, v bližini goji orehe. Izvira s kmetije v Lokrovcu in tudi po več kot štiridesetih letih dela v svojih podjetjih, kjer se je ukvarjal s povsem drugimi področji, je ohranil stik z zemljo ter s kmečkimi opravili. Upokojeni podjetnik, gasilec in od letos tudi častni meščan Celja ne more mirovati in je deloma še vedno vpet v delovanje svojega podjetja GNV, medtem ko sta dejavnosti drugih podjetij prevzela sin in hči. Niti gasilska olimpijada julija v Celju ni minila brez njegovega prispevka pri organizaciji, čeprav je že nameraval izpreči.
»V Sloveniji imamo uspehe pri pridobivanju mladih v gasilske vrste. Treba je ohraniti ugled gasilstva v družbi in tako ne bo težav z nadaljevanjem tradicije. Če bi dobili vse plačano, to ne bi bila več prostovoljna dejavnost, medtem ko poklicne gasilce
že imamo.«
TATJANA CVIRN
Ponosen je na vse, kar je dosegel, k čemur sodi tudi naziv častnega meščana, ki ga je prejel za poslovno uspešnost in pomemben prispevek k razvoju celjskega gospodarstva, za dolgoletno nesebično delo na področju gasilstva ter vključenost v širše družbeno okolje.
Za začetek pove šalo na svoj račun: »Ali veste, zakaj upokojenci ves čas govorimo, da nimamo časa? Ker za vsako stvar porabimo trikrat več časa kot prej. Včasih sem si zvečer naredil seznam, kaj moram narediti naslednji dan. Zdaj pridem do pete ali šeste postavke od desetih in je že konec dneva.« Tudi za delo z živalmi nima dovolj časa in ima zato pomočnika. A občutek, da si je sam pridelal hrano in da lahko po koncu dneva
B I •	V •	I	I	vt v
»Največ je vredno, da naučiš otroke delati.«
sede na teraso pred hišo ter si privošči katero od domačih dobrot, je dragocen.
Če človek izvira s kmetije, očitno nikoli povsem ne prekine povezave s kmečkim življenjem. Ali je tudi pri vas to botrovalo nakupu kmetije, kjer redite krave?
Kot otrok sem rad delal s traktorjem. Doma so govorili, da bo na kmetiji ostal brat in da bom jaz šel v šolo. Res sem šel v elektrošolo in se nato ukvarjal z različnimi dejavnostmi, a sem večkrat v šali rekel, da bom krave pasel, ko bom šel v »penzijo«. Zdaj pa nimam časa za to!
Kmetijo v Gorici pri Šmartnem smo kupili, ko smo pred dvajsetimi leti razmišljali o igrišču za golf. Načrti so bili, da bi bila igrišča v dolini proti Šmartnemu v Rožni dolini. A do uresničitve teh načrtov ni prišlo in tako smo pod nekdanjim kozolcem uredili hlev. Imam ekološko kmetijo in skoraj petdeset živali. Večinoma se pasejo. Suša nam je precej pobrala, namesto da bi trikrat kosili, smo dvakrat, drugič nismo imeli osemdesetih bal sena kot običajno, ampak le dvanajst.
Ste se za japonsko pasmo goveda odločili, ker je meso drago in cenjeno?
Največ prodamo plemenskih živali za raz-plod. Čredo ekološke reje limuzin sem pripe-
ljal iz Nemčije, enako japonsko govedo. Meso pasme wagyu je res drago in cenjeno. Korona je prekinila naše načrte, da bi z Avstrijci oskrbovali večzvezdične hotele v Avstriji in Švici, saj so nekateri še vedno zaprti.
V času svoje podjetniške kariere ste imeli kar nekaj podjetij z različnimi dejavnostmi. Katera še delujejo?
Do danes nobeno podjetje, kar sem jih imel, ni šlo v stečaj. Prihodnje leto bo 45 let, odkar sem začel opravljati samostojno dejavnost. Deloma sem se upokojil po 42 letih dela, a še vedno sem lastnik in direktor podjetja GNV. Sin Janez vodi podjetje za elektroinstalacije, hči Tanja podjetje za oddajanje nepremičnin. V Emu ima proizvodnjo najemnik in posodo še izdeluje, kar me veseli.
Kako ste se sploh lotili svoje dejavnosti, saj to pred štirimi desetletji ni bilo tako običajno?
»Nikoli nisem nič pričakoval. Ne vem, ali imam kakšne ugodnosti kot častni meščan. Mislim, da bom imel pogreb zastonj ...«
Po končani elektrošoli sem bil nekaj časa zaposlen v Elektrosignalu. A razmišljal sem tudi o svoji dejavnosti in zaprosil občino za lokal ter ga dobil v Miklošičevi ulici. Ker sem bil zadovoljen v službi, sem se odločil, da bom občini vrnil lokal. Tamkajšnja uslužbenka mi je rekla, da so me izbrali med devetimi prosilci, ker sem imel srednjo elektrotehnično šolo, in da moje vloge ne bo vzela ter da naj v enem tednu premislim, kaj bom naredil. Kot omotičen sem hodil okrog in nisem vedel, kaj bi. Potem sem si rekel, da bom poskusil samostojno pot, češ da lahko nazaj k Elektrosignalu še vedno grem, če mi ne bi šlo. Najprej sem dobil dovoljenje za pet zaposlenih in v približno letu sem imel toliko naročil, da je bilo dela za vse dovolj. Z ženo Marto sva leta 1981, tri leta kasneje, odprla skupno obratovalnico in dobila dovoljenje, da sva imela petnajst zaposle-
i;-. >» xf V if ■'
Janko Turnšek, podjetnik, gasilec in častni meščan Celja
nih. Ko je bila poplava leta 1990, smo se preselili v Tovarniško ulico. Tam smo bili nekaj let ter začeli proizvodnjo priključnih vrvic. Proizvodnja se je širila in v tem času smo začeli graditi ka-belsko-razdelilni sistem. Ves čas je ostala glavna dejavnost, to so elektroinstalacije, ki je z dobrim poslovanjem lahko financirala druge dejavnosti, seveda ob pomoči bančnih kreditov.
V	Sloveniji ste bili takrat na področju kabelske televizije med prvimi. Kako ste prišli do tega posla?
V	Mariboru so prvi začeli urejati kabelsko televizijo. Tudi v Celju se je ta začela v 90. le-
Z naravo in s kmetovanjem je povezan že od otroštva. Na kmetiji v Gorici pri Šmartnem goji Janko Turnšek japonsko govedo wagyu.
tih v okviru krajevnih skupnosti Lava in Nova vas. V 150 gospodinjstvih so plačali priključek, nato se je projekt ustavil in občani so nameravali tožiti občino. Ta je objavila razpis, kdo bi bil pripravljen prevzeti ta projekt in ga izpeljati. V Elektru Turnšek smo edini ponudili, da bomo zagotovili brezplačen priklop kabelsko-razde-lilnega sistema za vse, ki so že prej vplačali za priključek po 600 takratnih mark. Zato smo dobili posel. Računal sem, da se bo to splačalo, saj bomo sistem lahko širili. Nisem pa si mislil, da se bo tako razširil. Nazadnje smo napeljali signal kabelske TV v 19 občin od avstrijske meje do Rogatca. Znal sem sodelovati z župani, ljudi nismo odirali, ampak smo tudi vlagali. Na Koroškem je bil nek kmet skoraj dva kilometra oddaljen od vasi Šentanel. V občini so pritiskali na nas, da bi potegnili kabel do njegovega doma, in nazadnje smo se dogovorili, da bodo sami pripravili izkop, mi pa bomo dali kabel. Tako je imel takrat kmet v hribih optični kabel, česar marsikje drugje še danes ni.
A nazadnje ste to dejavnost prodali Te-lemachu ...
Telemach je začel v Sloveniji kupovati kabel-sko-razdelilne sisteme. Tako smo se mi med zadnjimi odločili za prodajo. Težava vseh kabelskih operaterjev so bili zakupi programov za tuje TV-programe, ki so postajali vedno dražji, Telemach pa je imel veliko teh programov v lasti in je lahko bil konkurenčnejši. Ta globalizaci-ja na vseh področjih je botrovala odločitvi, da smo se odločili za prodajo. Seveda sem moral z dejavnostjo prodati celo podjetje Elektro Turnšek z zaposlenimi. To je bilo najtežje, saj so bili takrat nekateri že trideset let zaposleni v podjetju. Ti so se izobraževali, prenašali znanja iz Evrope v razvoj dejavnosti, tako da smo bili ves čas v koraku z najnovejšimi tehnološkimi
INTERVJU
23
V gasilskih vrstah je Janko Turnšek že 59 let. V tem času je v gasilski organizaciji opravljal številne pomembne vodstvene naloge. (Foto: osebni arhiv)
»Ni mi bilo težko delati za gasilce. Če imaš v srcu željo, da pomagaš, ni težko.«
smernicami. Brez dobrih sodelavcev vsekakor ne bi dosegli tega, kar smo. Po prodaji podjetja sem se upokojil po 42 letih delovne dobe. Sin je že leta 2003 prevzel dejavnost elektroinstalacij in zaposlene, ki so delali na tem področju. Tudi hči je bila že zaposlena v podjetju, kjer ureja področje upravljanja nepremičnin in kadrovanje.
Sklepam, da ste imeli srečo s kadrom, ki je v vseh podjetjih najpomembnejši ...
Da. Zaposlovali smo pripravnike in iz njih vzgojili dober kader - od inženirjev do vzdrževalcev signala. Skrbeli smo tudi za dobro
Tudi TV Celje je najprej oddajala samo s pomočjo kabelsko-razdelilnega sistema Elektra Turnšek na območju Celja.
Televizija je nastala v sklopu kabelskega sistema. Program se je nato širil. Nastalo je ločeno podjetje in vesel sem, da še danes dela. Že dolgo ni več v moji lasti, saj sem se zavedal, da ne gre, da bi dopoldne delal z monterji kabelskih instalacij, zvečer pa naj bi se pogovarjal še z novinarji. Če so eni hvalili program, so ga drugi grajali. Ker se ne spoznam na novinarsko delo, sem želel to čim prej prodati.
»Nikoli nisem bil v nobeni stranki. Šalim se, da sem pri rdečih, to je pri gasilcih.«
vzdušje v podjetju in primerne plače. Zaposlene smo pošiljali na izobraževanja in sejme v tujino, vsako leto smo organizirali tudi dvodnevne ekskurzije po Evropi.
Je bilo pomembno to, da ste znali izkoristiti poslovne priložnosti, ki so se pokazale?
Ko sem začel, sem imel ves čas delo, saj sem popravljal avtomobilske diname in zaganjalnike. Ko so zaradi gradnje stolpnice zaprli Miklošičevo ulico, nihče več z avtom ni mogel do moje delavnice in sem razmišljal, kaj naj. Srečal sem gospo iz občine, ki je skrbela za poslovne prostore, in sem jo vprašal, ali ima kakšno delo zame za napeljavo instalacij. Tako se je začelo. Prvo delo sem dobil v prostorih Kompasa v Celju. Tako sem se lotil eletroinstalacij. Kasneje sem začel izdelovati še priključne kable, najprej za električne radiatorje, ki jih ni bilo mogoče dobiti, in nato za likalnike. Dobili smo posel z Gorenjem in s podjetjem za male gospodinjske aparate v Nazarjah. V proizvodnji je v dveh izmenah delalo 28 ljudi. A so nas Kitajci izrinili, saj so bile njihove cene precej nižje. Nazadnje sem prodal stroje.
Zakaj ste kupili Emovo upravno stavbo in proizvodnjo emajlirane posode? Za to dejavnost ni bilo posebej obetavnih napovedi.
Ko smo se selili iz Tovarniške ulice, nismo imeli dovolj prostora, saj smo gradili tudi kabelski sistem. Zamisel je bila, da bi v sejni sobi upravne stavbi Ema lahko imela prostor televizija, ki je takrat že delovala. Z Avtomotorjem, ki je načrtoval selitev, smo se odločili kupiti upravno stavbo Ema. Za to smo dobili kredit, Avtomotor pa ni dobil dovoljenja delničarjev, ki so hoteli dividende, ne naložbe. Nazadnje smo sami kupili upravno stavbo. Nekaj let kasneje je podjetje Emo posoda šlo v stečaj in predstavniki sindikata ter komerciale so prišli k meni, ali bi šel z njimi v nakup podjetja. Mislil sem si, da je program že v redu, če so tudi oni zraven. No, takrat sem kupil pamet in skrbi ... (smeh) Vključil sem pokojnega Marjana Osoleta, da je pomagal, in zagnali smo proizvodnjo. Ta še vedno dela, od osemdeset do sto ljudi živi od tega. Letos je 128 let proizvodnje emajlirane posode v Celju, a se mi zdi, da 130-letnice ne bodo slavili. Peči so na plin, elektrika je vedno dražja ...
V nekem obdobju ste bili na lestvici najbogatejših Slovencev. Kako ste se počutili?
Nikoli nisem imel občutka, da sem bogat. Ko so sešteli vsa moja podjetja, je to prineslo uvrstitev na lestvico. A enkrat podjetje raste in drugič pada. Denar sem ves čas vlagal, v sodelovanju z banko sem imel kredite in ti so me priganjali, da sem ves čas delal. Življenja na veliki nogi nisem bil vajen niti nisem imel želje po njem.
Žena Marta vam ves čas stoji ob strani tudi v poslovnem smislu. Torej drži, da je za vsakim uspešnim moškim sposobna ženska?
Res je. Poznala sva se že v mladosti, saj je živela v bližini. Pomembno je, da me je družina ves čas razumela in podpirala. Sem takšen človek, da ko o čem razmišljam, sploh ne slišim, kaj mi kdo govori, a nekje v podzavesti vem, da me je nekdo nekaj vprašal. Žena to že ve in reče, da je spet ne poslušam. O vseh poslovnih stvareh sva veliko razpravljala, a nazadnje sem se moral sam odločiti. Veliko noči nisem spal in sem se spraševal, kaj mi je tega treba.
Sta bila tudi otroka do neke mere prisiljena, da nadaljujeta družinsko dejavnost? V podjetniških družinah otroci že zgodaj sodelujejo pri delu. Kako je bilo pri vas?
Otroka sva naučila delati. Sin je že v osnovni šoli počitniško delal z ekipo na terenu. In mu je bilo to všeč. Ponavadi želijo otroci kaj drugega kot starši. Če jih siliš v nekaj, tega zagotovo ne bodo želeli. Sin je najprej želel v druge vode in se je nazadnje le odločil, da bo prevzel področje elektroinstalacij, kjer dela že dvajset let. Ob tem upravlja tudi Emo ETT. Hči je prevzela upravljanje nepremičnin, to sta Emova poslovna stavba in Ek center, ter kadrovsko službo za vsa podjetja.
Častni meščan ste postali tudi zaradi zaslug na gospodarskem področju in za dosežke pri razvoju mesta. Kako vidite ta svoj prispevek?
Veliko smo naredili. Ko smo uvajali kabelski sistem, je bilo Celje prvo mesto v Sloveniji, ki ni imelo več anten na blokih. Ljudje so lahko gledali tri ali štiri programe zastonj. Priključ-
ke smo uredili na napeljavah, ki so že bile v blokih. Kdor je želel kaj več, smo mu napeljavo posebej uredili. Prvi smo v nekdanji hotel v Šentjurju pripeljali širokopasovni prenos TV-signalov, kar je bil v slovenskem merilu dosežek, ki so nam ga drugi zavidali.
Delovanje na področju gasilstva prav tako izvira iz časa vašega otroštva, kajne?
Že pri desetih letih sem bil v gasilskih vrstah društva Lokrovec-Dobrova in v njem še vedno delujem, to je že 59. leto. Najprej smo otroci čistili gasilski avto, da so nas nato gasilci ob nedeljah peljali en krog. Pri 16 leti sem opravil izpit za izprašanega gasilca in se nato vsa leta izobraževal, da sem prišel do najvišjega čina, visokega gasilskega častnika druge stopnje.
Zagotovo ste sodelovali tudi v različnih akcijah na terenu. Česa se posebej spominjate?
Ko si star 65 let, ne smeš več na posredovanja, v preteklosti pa jih je bilo veliko. Ko je bilo Celje leta 1990 pod vodo, sem vodil posredovanje kot poveljnik Gasilske zveze Celje. 1.730 gasilcev iz vseh regij Slovenije in iz varaždinske regije je takrat delalo v Celju, imeli smo 173 gasilskih vozil s črpalkami in dvesto prenosnih črpalk. Takrat je bilo to zelo zahtevno delo. Umikali smo se pred vodo, ki je tekla iz Savinjske doline. Vreče s peskom niso pomagale. Med vojno za Slovenijo sem bil v štabu civilne zaščite in kot poveljnik gasilske zveze sem usklajeval delo društev celjske gasilske zveze, v kateri so bila še društva iz Vojnika, Štor in Dobrne. Sodeloval sem tudi pri gašenjih, na Krasu sem na primer gasil že pred tridesetimi leti, ko je gorelo tisoč hektarjev površine. S 150 gasilci smo prišli na Kras in najprej dobili navodila, da lahko gremo samo deset metrov od ceste, ker so naprej neek-
splodirana sredstva iz prve svetovne vojne. Zato so uspehi gašenja tam še danes slabi.
Je bila gasilska olimpijada nekakšen vrhunec v tej vaši gasilski karieri?
Vrsto let sem deloval v vrhu gasilske organizacije in civilne zaščite. Pred leti sem nameraval prenehati delati v gasilski organizaciji in prostor prepustiti mladim. A sta me poklicala poveljnik in predsednik GZS ter mi predlagala, naj ostanem, da bi izpeljali načrtovano gasilsko olimpijado v Celju. Tako sem se odločil ostati in bil še za en mandat izvoljen za predsednika sveta celjske gasilske regije in lotili smo se priprav. Vmes je korona za eno leto prestavila vse skupaj. Nazadnje je bila olimpijada izpeljana in je dobila same pohvale. Udeleženci niso mogli prehvaliti vsega, kar je bilo pripravljeno. To je tudi dolgoročna naložba za Celje, da se bo kateri od več kot štiri tisoč udeležencev še kdaj ustavil v mestu.
Je kaj, kar vam ni uspelo in obžalujete?
Bilo je marsikaj, a po vseh teh letih si želim predvsem, da bi mi zdravje služilo in da bi lahko še delal. Ne morem biti pri miru. Doma pred televizijo bi samo jedel, tako pa grem zjutraj k Emu na kavo, nato na kmetijo, na parcelo z orehi in telicami wagyu. Enkrat na teden se dobim v Lokrovcu z gasilci, »starimi borci«, enkrat na kavi s prijatelji. Ti so me tudi predlagali za naziv častnega meščana, nato pa še gasilci in krajevna skupnost.
Z ženo sta oba upokojena. Si zdaj privoščita kaj več prostega časa in uživata?
Premalo. Letos sva bila le en teden na morju in nato še dvakrat konec tedna. Računava, da bova v teh dneh še šla. Veliko časa namenjava tudi trem vnukom, ki so vsi pridni - od študentke do osnovnošolcev.
Foto: Andraž Purg - GrupA
24
POMOČ PO POŽARU
Joži Humski in Janez Žan Ilek, ki pomaga zbirati pomoč za družino, ki jo je prizadel požar.	Pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v nesreči. Družini Humski pomagajo tako sosedje, sorodniki kot prijatelji.
Uspeli rešiti živino, a ne strojev
Strela »vzela« gospodarsko poslopje
Da lahko narava v trenutku vzame tisto, kar je človek gradil več let, je na svoji koži občutila družina Humski iz Dobležič v občini Kozje. Gospodar Joži, njegova žena Zinka, dve njegovi sestri in njegov svak so 15. septembra popoldne v gospodarskem poslopju ličkali koruzo, ko je tja udarila strela. V požaru je stavba popolnoma pogorela, uničeni so številni stroji in krma za živino.
TINA STRMCNIK
Prisotni so bili pretreseni ob močnem poku in ropota-nju opeke, ki je padala na tla. Udar strele je bil tako močan, da je ogenj v le nekaj minutah zajel celoten zgornji del poslopja, kjer sta bila shranjena suha krma in žito. Sorodniki so iz hleva uspeli rešiti krave, v zadnjem trenutku so na prosto odpeljali še prašiče. Iz gospodarskega poslopja so poskušali rešiti tudi nekatere stroje, vendar so jim padajoči goreči deli poslopja to preprečili. Sokrajan Janez Žan Ilek je poudaril, kako velika sreča je, da udar strele ni poškodo-
val prisotnih. Je pa ogenj po njegovih besedah zelo hitro zajel celotno stavbo. »Posredovalo je več članov gasilskih društev, ki so ogenj krotili dolgo v noč. Na pomoč je priskočilo tudi tovorno vozilo z dvigalom za les. Omenjeno dvigalo je odstranjevalo goreče dele in seno, da so gasilci lahko gasili.«
Že tako trd kruh
zdaj še trši
Humskijevi obdelujejo šest hektarjev zemlje, gojijo sedem glav govedi in prašiče za domačo uporabo. Z majh-
www.novitednik.si
novi tednik radio celie
Rotary
Klub Celje
ZA SOLO V NARAVI IN TABORE
ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL
DOBRODELNA AKCIJA
D0NIRAM5 NA 1919
Ker se družina Humski boji zime,birada gospodarsko poslopje čim prej spravila pod streho.
rSTANOvANJE
pogorišča, zdaj sodelujejo tudi pri gradbenih delih za obnovo gospodarskega poslopja. Družino je obiskal tudi pilš tanjski ž upnik Jože Hribernik.
Prošnja za pomoč
Krajani iščejo manjšo količino žit i n suho seno za živino, medtem ko imajo Humskijevi dovo lj silažnih bal. Za deskanje strehe bo les daroval njihov sosed Mihael Jazbec. Člani krajevnih odborov Rdeč ega križa v Lesičnem in Virštanju ztrirajo denar. D e-nar pomagajo zbirati še člani društ va upokojencev iz Podčetrtka. Ilek pričakuje, da se bo zbiranju pomoči pridružilo še kakšno društvo ali kakšna druga organizacija. Ker gre za velik finančni zalogaj, naproša vsz ljudž dobrega srca, naj priskodijo na pomoč.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Janez Žan Ilek: »Družina Humski je v širši okolici znana kot poštena in marljiva. Joži in njegova žena Zinka sta marsikomu priskočila na pomoč, ko je bilo treba poprijeti za delo. Zdaj je nesreča doletela njiju.«
no kmetijo se je že tako težko prebijati. Po naravni nesreči, ki jih je doletela sredi septembra, je še težje, saj so ognjeni zublji popolnoma ali deloma poškodovali traktorsko škropilnico, traktorsko kosilnico, puhalnik za seno, mlin za koruzo in žito ter drugo kmetijsko orodje. Udar strele je poškodoval še električno in telekomunikacijsko napeljavo v hiši. Krajani so po tej naravni nesreči stopili skupaj, da bi prizadeti družini kar najhitreje pomagali obnoviti gospodarsko poslopje. Oce-
njujejo, da znaša materialna škoda približno sto tisoč evrov. Družina pogorelega poslopja ni imela zavarovanega.
Janez Žan Ilek je povedal, da si je pogorišče ogledala županja Občine Kozje Milen-ca Krajnc, ki je obljubila, da bo občina pomagala v okviru svojih možnosti. Krajevni odbor Rdečega križa Lesično je družini že namenil prvo manjšo denarno pomoč. Po svojih zmožnostih so na pomoč priskočili sorodniki in nekateri sosedje. Slednji so
Za zbiranje denarja je pri Rdečem križu Slovenije
- Območnem združenju Šmarje pri Jelšah, Celjska
cesta 6, 3240 Šmarje pri Jelšah,
odprt TRR pri Delavski hranilnici
Št. transakcijskega računa:
SI56 6100 0001 6073 732
Koda namena: CHAR
Namen plačila: požar Humski
Referenca oz. sklic: SI00 15092022
Koordinator za zbiranje krme za živino
Mihael Jazbec (031 790 623)
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
						
in					telemach	
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
Akcija traja do 30.9.2022
Ob prazniku Občine Vojnik z županom Brankom Petretom
Smelo in optimistično naprej
Ljudje in bogato družbeno delovanje so v občini Vojnik največje bogastvo. »Ljudje so dejavni, imajo ideje in to je zagotovilo, da bo življenje v naši občini še naprej pestro in prijetno,« pravi župan Branko Petre. S svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja so se še posebej izkazali letošnji občinski nagrajenci. »Tako kot je raznoliko njihovo delovanje, tako je raznolika tudi skupnost. In prav ta pestrost daje občini posebno žlahtnost,« poudarja župan. V prihodnost kljub zahtevnim časom zre z optimizmom, saj verjame, da bodo v občini s skupnimi močmi znali premagati vse težave.
Župan Občine Vojnik Branko Petre (Foto: SHERPA)
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Da se je treba v življenju tudi veseliti, ob prazniku Občine Vojnik župan sporoča občanom in dodaja: »Smo v obdobju, ko smo bombardirani z negativnimi informacijami in zaskrbljeni zaradi covida, gospodarske in energetske krize, vsesplošne draginje ... Ne glede na vse moramo ohraniti optimizem. Vem, da ne bo lahko in da bomo morali tudi kdaj stisniti zobe. Ampak verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Zato smelo in pogumno naprej.«
Razlogov za veselje v teh dneh res ne manjka. Kako boste obeležili letošnji občinski praznik?
Že tradicionalno v septembru in oktobru pripravimo številne dogodke. Osrednji ob prazniku bo slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj 4. oktobra ob 19. uri v večnamenski dvorani v Vojniku. Pomemben letošnji dogodek bo tudi odprtje Goričanovega učnega sadnega vrta. Ta prostor bo namenjen tudi manjšim kulturnim prireditvam ter sprejemu gostov, ki bodo prišli na obisk v našo občino.
Namenu bomo predali fitnes na prostem, kmečke ženske so pripravile razstavo starih sort jabolk, zvrstilo se bo tudi veliko drugih prireditev. Strelsko društvo Bratov Dobrotinšek bo tudi letos pripravilo memorial, zelo dejavni so člani Turističnega društva Vojnik, ki bodo 1. oktobra v sodelovanju s Turističnim društvom Dobrna pripravili srečanje kolesarskih starodobnikov. Pestro društveno dogajanje daje dušo naši občini in dviguje kakovost bivanja v Vojniku.
Kako občina pomaga naj-ranljivejšim?
Preko socialnih transferjev omogočamo doplačilo uporabnikom pri storitvi pomoč na domu, prav tako sofinanciramo domsko oskrbo. Pomagamo tudi učencem pri plačilu raznih obveznosti preko šolskega sklada. Tako skušamo lajšati stiske tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. V začetku leta, ko so tudi k nam začeli prihajati begunci iz Ukrajine, smo se odločili, da bomo tudi zanje v občinskem proračunu namenili nekaj dodatnega denarja, da jim bomo olajšali bi-
vanje pri nas. Poskušamo biti čim bolj odprti za reševanje težav občanov.
Ena od oblik pomoči, ki je od letos na voljo v občini, je storitev brezplačnih prevozov za starejše Prostofer. Kako je zaživel projekt?
Zelo uspešno, tako glede števila uporabnikov, ki tovrstne prevoze s pridom uporabljajo, kot števila voznikov prostovoljcev. Naj ob tem dodam, da je občina dejavna tudi pri projektu Občina po meri invalidov. Prav tako se trudimo, da ohranjamo stik z mladimi in tako izvajamo tudi projekt Mladim prijazna občina. Pomagamo jim tudi na stanovanjskem področju.
Dobrodošla pridobitev na tem področju je ureditev propadajoče večstanovanjske zgradbe v središču Vojnika, ki je zadnje desetletje predstavljala črno točko kraja. Kaj se še dogaja v občini na področju stanovanjske gradnje?
43 novih urejenih stanovanj je za Vojnik pomembna pridobitev. Hvaležen sem podjetniku Franciju Pliber-šku, da je sprejel ta izziv in ga tudi uspešno izpeljal. Loteva se že novega projekta, ki bo v Vojniku v prihodnjih dveh letih zagotovil še dodatno ponudbo stanovanj. Infrastruktura, ki jo prebivalci Vojnika potrebujejo za kakovostno bivanje, je že na voljo. Poskrbeti bomo morali le še za kakšen dodaten oddelek v vrtcu in prepričan sem, da bo bivanje novih stanovalcev v Vojniku prijetno. V občini se razvija tudi možnost individualne stanovanjske gradnje. Zaživel je kompleks na Konj-
skem. Ne razvija se samo Vojnik, ampak tudi njegova okolica. Tudi v Novi Cerkvi so pripravljeni trije podrobni prostorski načrti, ki predvidevajo stanovanjsko gradnjo. Ureditev stanovanj je v načrtu tudi na Frankolovem, in sicer na mestu nekdanjega vrtca.
Kako sicer ocenjujete zadnje leto?
Menim, da je bilo dobro. Tako smo v vrtcu na Franko-lovem zaradi povečanega vpisa otrok uredili novi igralnici. Vsako leto poskušamo sanirati kakšen plaz. Letos urejamo dva, in sicer na lokalni cesti v Razgorju ter plaz v Želčah pri domačiji Dobrotinšek, oba sofinancira okoljsko ministrstvo. Za obnovo cest v občini smo v zadnjem letu namenili več kot milijon evrov. Počasi nam bo makadamskih cest »zmanjkalo«. Asfaltirane še niso le tiste, kjer se ne moremo dogovoriti o lastništvu ceste. Uspešni smo bili pri pridobivanju evropskih sredstev za gradnjo kanalizacije v Vojniku, ki jo gradimo z občinama Celje in Štore. Dela na terenu so končana, zdaj dokončujemo dokumentacijo in pripravljamo zahtevke za črpanje sredstev. Zgradili smo tudi kanalizacijo v Razdelju pri Novi Cerkvi. Gradimo vodovodno omrežje. Vsako leto obnovimo vsaj en lesen most v občini. Letos smo zgradili nov most čez Hudinjo v Socki pri Senegaškem mlinu. Uredili smo otroško igrišče pri Sokol-skem domu, prenovili vojniško nogometno igrišče z umetno travo, kjer bo tudi igrišče za odbojko in badminton. Na Frankolovem so naročeni načrti za novo igrišče ob vrtcu in šoli, v Novi Cerkvi bomo uredi-
li tribune in športno površino igrišča. Dejavni smo tudi pri pripravi medgeneracijskega prostora v Socki ob podružnični šoli ...
V načrtu je tudi širitev osnovne šole v Vojniku. Kako daleč so projekti?
Izdelana je projektna naloga, ki jo mora potrditi občinski svet. Naslednji korak bo nato priprava idejnih projektov oziroma razpis za pripravo dokumentacije. Dograditev šole je predvidena v treh sklopih. Najprej naj bi za dodatno nadstropje zvišali del šolske stavbe. S tem bi pridobili osem učilnic. Drugi korak predstavljata porušitev dela šole, kjer je zdaj razredna stopnja, in na istem mestu gradnja novega stolpiča, v katerem bosta poleg učilnic tudi nova kuhinja in jedilnica. Tretji del naložbe predvideva prometno ureditev v okolici šole. Trenutno je v teku gradnja sončne elektrarne na strehi šolske telovadnice, ki bo pokrila potrebe športne dvorane po električni energiji.
Tudi podoba mestne vedute Vojnika se je v zadnjem letu precej spremenila. Zgradili ste krožišče, uredili Keršovo ulico ...
Urejanja ulic se lotevamo celovito. To pomeni, da ne zamenjamo samo asfalta in tistega, kar se vidi navzven, ampak hkrati poskrbimo tudi za celotno komunalno infrastrukturo. Kjer je treba, zamenjamo vodovodno napeljavo, zgradimo dodatne meteorne kanale za odvajanje vode in obnovimo fekalni del kanalizacije. Ob tem postavimo tudi javno razsvetljavo. S tem poskušamo na dolgi rok zmanjšati posege zaradi različnih okvar. Letos prenavljamo tudi Cesto talcev. Tudi tam bomo zgradili kanalizacijo, uredili elektro- in optično omrežje ter javno razsvetljavo. Dela naj bi končali do začetka novembra. Z ureditvijo bo ulica ne le lepša, ampak tudi varnejša za pešce.
Kako napreduje gradnja kolesarskih povezav v občini, zlasti regionalne kolesarske povezave Celje-Vojnik-Do-brna? Nekaj zapletov je bilo predvsem glede odkupa zemljišč. Ste že našli ustrezne rešitve?
Trenutno je v pripravi razpis za izbor izvajalca na relaciji Dobrna-Lemberg do gasilskega doma v Lember-gu. Na preostalem delu trase je še nekaj odsekov, kjer še nismo uspeli dobiti soglasij lastnikov zemljišč. V delu zgornje Hrenove je zahtevana tudi sprememba projekta. Pri tem ponovno prosim lastnike zemljišč za razumevanje in dogovor, da bomo lahko zgradili tudi to prepotrebno infrastrukturo. Kar zadeva posodobitev državne ceste Vojnik-Škofja vas z gradnjo kolesarskih stez in pločnikov ob obeh straneh ceste, je projekt na točki, ko so izvedene označbe, v teku so dogovarjanja za odkupe zemljišč. Vse te projekte vodi direkcija za infrastrukturo. Občina pri tem intenzivno sodeluje in bo zagotovila del sredstev za gradnjo. Naj dodam, da je direkcija začela projekt ureditve krožišča na glavni cesti v Višnji vasi, ki bo zagotovo prispevalo k večji prometni varnosti.
Če je bližina osrednje državne prometne povezave na eni strani pomembna prednost občine Vojnik, ta državna cesta skozi kraj na drugi strani predstavlja tudi veliko težavo. Kje vidite rešitev?
Gost promet skozi središče Vojnika je zelo pereč problem. Skozi kraj se po tej cesti pelje 16 tisoč vozil na dan, kar je absolutno preveč. To vpliva na normalno delo in gibanje krajanov. Pred nami je zato ena pomembnejših nalog, da uredimo površine za pešce in kolesarje. Cim prej mora Vojnik dobiti tudi obvoznico. Brez nje bo namreč stanje težko izboljšati.
26
Prejemnik bronastega grba Občine Vojnik Rafael Gregore
Delo v kulturi ga osrečuje
Frankolovo od nekdaj slovi po odličnih pevcih. Med njimi je tudi Rafael Gregore oziroma Elči, kot mu pravijo prijatelji. Ob letošnjem občinskem prazniku bo prejel bronasti grb Občine Vojnik za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture ter za petje v Moškem pevskem zboru (MPZ) Antona Bezenška Frankolovo in v vokalni skupini Družina Gregore. Pred leti je že prejel županovo priznanje. »Bronastega grba res nisem pričakoval. Težko rečem, kdaj je pravi trenutek, da si zaslužiš takšno priznanje. Morda bi si ga kdo drug bolj zaslužil kot jaz. Delo v ljubiteljski kulturi je moj način življenja. Nekateri si za svoj konjiček izberejo šport, drugi politiko, tretji se cele dneve razdajajo v službi, medtem ko mene izpopolnjuje in zadovoljuje delo v kulturi. Zaradi priznanja se ne bo nič spremenilo. To, kar delam, delam rad in me osrečuje,« skromno pripomni Elči in doda, da je grb tudi priznanje vsem članom društva, saj vsak doda kamenček v mozaik uspešnega delovanja.
BOJANA AVGUSTINCIC
Rafael Gregore izhaja iz znane pevske družine Gregore iz Bezenškovega Bukovja pri Frankolovem. Njegova stara starša sta bila cerkvena pevea, zavzeti pevei so bili tudi njegov pokojni oče in štirje strici. »V družini se je že od nekdaj pelo. Pred približno tridesetimi leti so se bratje povezali v pevsko skupino. Prvi družinski sestav se je imenoval Bratje Gregore,« pripoveduje.
Glasbeni začetki
Elči je otroška leta preživel v Celju. Oče je bil zaposlen v
Emu in je pel pri DPD Svoboda Celje, v sklopu katerega sta delovala še tamburaški in harmonikarski orkester. »Kot otrok sem hodil z očetom na vaje in kmalu začel igrati pri tamburaškem orkestru. Ko smo se leta 1977 iz Celja preselili na Frankolovo, se je oče pridružil MPZ Antona Bezenška. Jaz pa sem začel igrati v zabavnem ansamblu Mik, ki smo ga ustanovili s prijatelji na Frankolovem, ter pozneje v celjskem ansamblu Barometer, v katerem sem igral vse do leta 2000,
Družina Gregore na enem od nastopov v cerkvi na Frankolovem (Foto: osebni arhiv družine Gregore)
ko sem se poročil in preselil v Slovenske Konjice,« se Elči spominja svojih glasbenih začetkov.
Tudi po poroki se petju in glasbi ni odrekel. Tako kot oče se je tudi sam pridružil
RflKOfll d.o.o.
UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO
prodaja:
040 883 702 , 041 301 704
nadomestni deli in servis: 040 883 703, 040 883 705
T: 03 546 18 70 F: 08 205 79 49
Zadobrova 69, 3211 Ško^a vas pri Celju
E: info@trakom-slo.com
www.trakom-slo.com
ZASTOPAMO IN PRODAJAMO PROGRAME:
-	DISKASTE KOSILNICE
-	OBRAČALKE IN ZGRABLJALKE 1 - BALIRKE IN OVIJALKE
-	TROSILNIKI MINERALNIH GNOJIL
ft
ПОШгГ
GOSENIČAR ZA DELO V SADOVNJAKU IN VINOGRADU
OD LETA 1927
У4јЈиуЛ1'
- PREDNJA HIDRAVLIČNA DVIGALA - PREDNJE PRIKLJUČNE GREDI
EUROTUNNEL,
PONJAVE IN ŠOTORI

Originalni nadomestni deli za traktorje:
SAME, DEUTZ, LAMBORGHINI, HÜRLIMANN
MPZ Antona Bezenška. V njem danes pojejo tudi vsi drugi člani Družine Gregorc. Dejavno se je Elči posvetil tudi delu v ljubiteljski kulturi na Frankolovem.
Ohranjanje ljudske
pesmi
V Družini Gregorc danes pojejo že tri generacije, ob Rafaelu še njegova strica, brat, bratranec, sin in nečaka. Med najmlajšim in najstarejšim članom je kar sedemdeset let razlike. »Stric jih šteje 91 in še vedno poje, sin je star 21 let,« pojasni.
Družina prepeva ljudske pesmi, za katere člani sami naredijo priredbe za štirigla-sno petje. Zahvaljujoč Elči-jevi babici, ki si je skrbno zapisovala besedila pesmi, ta niso potonila v pozabo. »Rokopise pesmi hrani stric Tone Gregorc. Repertoar imamo pripravljen za vse priložnosti. Z družinskim sestavom nastopamo na občinskih prireditvah, udeležujemo se srečanj pevskih
družin po Sloveniji. Naš cilj in želja sta ohranjati in širiti ljudsko pesem,« pravi.
Družina Gregorc je večkrat nastopila tudi v vojniškem domu starejših, kjer je Elči zaposlen. Dela na recepciji, obenem skrbi za animacijo oziroma dejavnosti v domu. Nekaj časa je v domu vodil tudi zborček starejših. Med epidemijo koronavirusa, ko obiski niso bili dovoljeni, je pogosto vzel v roke kitaro in starejšim z glasbo popestril dolge dneve. Pogosto na obisk v dom povabi tudi druge pevske skupine in glasbenike. Stanovalci so nad tem seveda navdušeni. »Starejši še poznajo ljudske pesmi in jih zato še lepše sprejmejo,« je zadovoljen letošnji občinski nagrajenec. Še zlasti ga veseli, da tudi mlajši poslušalci dobro sprejmejo to glasbo. Kot namreč opaža, se koncertov oziroma nastopov Družine Gregorc udeležuje vedno več mladih.
Družinski vokalni sestav Gregorc prepeva že 32 let.
Zaradi epidemije koronavirusa 30-letnice v letu 2020 člani niso mogli obeležiti, kot so si želeli, zato to načrtujejo novembra letos. V tridesetih letih so izdali tri zgoščenke, posnete imajo že štiri nove pesmi, ki jih bodo kmalu objavili na Youtubu.
Družina Gregorc je bila za svoje delovanje že večkrat nagrajena z najvišjimi priznanji, ponosno pove Elči: »Je prejemnica občinskega grba, oba strica (Anton in Jože Gregorc, op. p.) sta bila nagrajena z zlatim grbom Občine Vojnik, oče je prejemnik bronastega grba in številnih drugih priznanj, dobili smo tudi posebno priznanje JSKD RS ob 25-letni-ci delovanja za ohranjanje ljudske dediščine ...«
Gonilna sila
kulturnega utripa
Ob prepevanju v družinskem sestavu je Rafael Gre-gorc dejaven tudi v Moškem pevskem zboru Antona Be-
Ni	t _s_ T
v SEC i ^ \ DVORIŠČNA TELESKOPSKA DVIGALA fjffib.	
TRSNEŠKARJE IN VEZALKA ŠPARONOV
S2CIA0A

NAKLADALCI
w I
NAKLADALCI
(Eausr J
•tO-D^ooj
SP Spodnje Bitnj'e E-pošta: jtorkar@gmail.com 24,4209 Žabnica Mob: +386 (0)41 365 428
Ansambel Barometer iz leta 1988, v katerem je igral Elči Gregorc (na fotografiji je drugi z leve).
OBČINA VOJNIK PRAZNUJE
27
Elči s fotografijo cerkvenega pevskega sestava iz 20. let prejšnjega stoletja, v katerem sta prepevala tudi njegova stara starša.
zenška Frankolovo, kjer je tudi član izvršnega odbora.
Ustanovitev zbora leta 1973, ki deluje v okviru prosvetnega društva in nosi ime po rojaku Antonu Bezenšku, je bil na Franko-lovem nedvomno največji korak na pevskem področju. Zbor bo prihodnje leto obeležil pol stoletja, v tem času pa je potrdil, da je gonilna sila kulturnega utripa v kraju. Elči v njem prepeva od leta 1999.
Zbor, v katerem je trenutno od 25 do 28 aktivnih pevcev (nekateri v njem
prepevajo že od ustanovitve), je kot velika družina. »Vsi se zelo dobro razumemo in držimo skupaj. Pevci se ne družimo le na vajah in nastopih, ampak tudi zasebno in ob drugih priložnostih,« pravi. »Na Frankolovem je stara navada, da obiščemo krajane, ki praznujejo rojstni dan, in jim zapojemo. Pred dnevi smo tako šli zapet župniku Branku Cestniku, ki je imel rojstni dan.« Dobri odnosi, homogenost in prijateljske vezi so po sogovornikovih besedah temelj za uspešno
Prosvetno društvo Antona Bezenška Frankolovo, znotraj katerega delujejo pevski sestav Družina Gregorc, MPZ Antona Bezenška in Sekstet Lindek, že več kot dvajset let izdaja svoj koledar, ki ga razdeli po gospodinjstvih na Frankolovem. »Ljudje so se nanj že tako navadili, da nas kličejo, kdaj ga bomo prinesli,« pravi Elči Gregorc.
delovanje zbora oziroma društva.
»Dober glas seže v
deveto vas«
Ta slovenski rek z uspešnimi nastopi na slovenskih in tujih odrih pevci MPZ Antona Bezenška neprestano potrjujejo. V petdesetih letih delovanja je zbor izvedel ogromno koncertov. V zadnjih dvajsetih letih je bil trikrat v Bolgariji, Avstriji, Švici, na Češkem, Poljskem, v Črni gori, Makedoniji ... Najodmevnejše je bilo zagotovo gostovanje
v Kanadi in ZDA leta 2008, kjer so pevci pri izseljencih prebudili spomin na domači prag. Gostovanje je bilo za vse pevce nepozabno doživetje, hkrati je bil to največji in najodmevnejši projekt zbora v vsej njegovi zgodovini. A podobno zahteven podvig zbor čaka tudi v jubilejnem letu. Novembra prihodnje leto namreč načrtujejo potovanje v Argentino. Gostovanje v Južni Ameriki so načrtovali že leta 2020, a so se mu morali zaradi pojava koronavirusa odpovedati.
»Organizacija takšnega potovanja je zahteven pro-
jekt tako finančno kot organizacijsko,« priznava Elči Gregorc. Stike s slovenskimi društvi v Argentini so člani zbora navezali preko znanca iz Vojnika, ki je imel v Argentini strica. »Na gostovanje nas bo odpotovalo približno 35 pevcev, z nami bo odšel tudi narodnoza-bavni ansambel. Pripravili bomo dva ali tri koncerte, v Argentini smo navezali tudi stike s slovenskim radiem. Drugi del 14-dnevnega potovanja bomo izkoristili za turistične oglede,« navaja Elči. Kot dodaja, so redna gostovanja v tujini tudi eden od receptov, kako v zbor pri-
vabiti mlade. Animirati mlade za petje v zboru je sicer danes kar precejšen podvig, priznava, a na Frankolovem večjih težav s tem k sreči nimajo.
In kaj je za letošnjega prejemnika bronastega grba Občine Vojnik največja nagrada? »Polna dvorana zadovoljnih obiskovalcev,« izstreli. »To ti da energijo in moč za naprej. In to, ko nas ljudje po nastopu prosijo, naj prihodnje leto spet pridemo.« Neprecenljivo je tudi to, dodaja, da so člani zbora tudi dobri prijatelji in zelo uživajo, ko so skupaj.
Foto: SHERPA
Elči Gregorc je ponosen na uspehe MPZ Antona Bezenška in Družine Gregorc, v katerih aktivno sodeluje in prepeva že vrsto let.
Kdo so občinski nagrajenci?
Ob prazniku Občine Vojnik, 4. oktobru, bo župan Branko Petre podelil zlat vojniški grb, dva srebrna ter tri bronaste grbe in ob tem še priznanja župana.
Zlati vojniški grb bo za dolgoletno uspešno vodenje Čebelarskega društva Vojnik, strokovno svetovanje na terenu, delo z mladimi ter sodelovanje v kraju prejel Peter Babnik iz Bezenškovega Bukovja.
S srebrnim grbom bosta nagrajena Tomaž Marčič iz Vojnika za dolgoletno glasbeno ustvarjanje v kraju, doma in v tujini, za sodelovanje v različnih komornih zasedbah ter vodenje več zborov ter podjetje Mio oprema - Janez Gobec iz Višnje vasi za dolgoletno uspešno vodenje in ustvarjalno delo v podjetništvu ter prenašanje znanja na mlade.
Bronasti vojniški grb bodo prejeli Rafael Gregorc iz Slovenskih Konjic za dolgoletno delo na področju kulture ter za petje v MPZ Antona Bezenška Frankolovo in v vokalni skupini Družina Gregorc, Marjetica Leber iz Želč za dolgoletno srčno izvajanje rejniške dejavnosti ter nudenje ljubezni in varstva rejencem ob skrbi za domačijo ter Štefan Premrl iz Socke za več kot 50-letno prepevanje v MPZ KUD Nova Cerkev in v MePZ sv. Lenarta Nova Cerkev ter za prispevek h kulturnemu razvoju kraja.
BA
Z županom Jožetom Kužnikom
Poslovna cona Garant z novo podobo, Lastovka nanjo še čaka
Občina Polzela je bila nekoč znana po dveh večjih tovarnah. Prestrukturiranje gospodarstva je pustilo svoje posledice. O pohištveni tovarni Garant in Tovarni nogavic Polzela že nekaj časa ni več ne duha ne sluha. Na obeh območjih, kjer sta tovarni nekoč nudili delo več tisoč ljudem, se razvijata novi občinski gospodarski središči. Poslovna cona Garant je že dobila podobo, ki je primerna za takšno območje, medtem ko naj bi jo poslovna cona Lastovka po napovedih občine v prihodnjih nekaj letih.
SPELA OZIR
O vsem tem smo se ob letošnjem občinskem prazniku pogovarjali z županom Jožetom Kužnikom, ki ga obenem veseli, da se lahko letos jeseni veselijo tudi obnovljene rojstne hiše Neže Maurer v Podvinu pri Polzeli.
Eden večjih projektov občine v zadnjem času je posodobitev poslovne cone Garant. Kako je ta po novem videti?
Poslovna cona, v kateri so podjetja Matis, Blaj, Edit, Avtovleka Muhovic ..., ima takšno podobo, kot se spodobi za tovrstna obrtno--poslovna območja. Gre namreč za območje nekdanje tovarne Garant, kjer ni bilo prave komunalne in prometne opreme, zato smo jo morali zgraditi in s tem zagotoviti nadaljnji razvoj cone. Uredili smo vodovod, kanalizacijo, dostopno cesto, javno razsvetljavo. Naložba je stala malo več kot milijon evrov, pri tem nam je z izdatnimi sredstvi pomagalo ministrstvo za gospodarstvo.
Nekaj podobnega občino čaka tudi na območju nekdanje tovarne nogavic. Poslopja, kjer so nekoč tkali in skladiščili nogavice, dobivajo novo vsebino, a komunalna in prometna infrastruktura, ki sta razumljivo zastareli, še ne sledi temu. Kdaj se bo občina lotila tega zalogaja?
Za poslovno cono Lastovka, kot smo ji nadeli ime, smo v fazi sprejemanja občinskega podrobnega
prostorskega načrta, ki bo osnova za ureditev komunalne in prometne infrastrukture. Ocenjujem, da bi ga lahko občinski svet sprejel prihodnje leto takle čas. Gradnja komunalne in prometne infrastrukture bo sledila leta 2024. V mislih imam vodovod, kanalizacijo, novo cesto vzporedno s poslopji nekdanje tovarne nogavic, javno razsvetljavo znotraj cone ...
Zagotovo enega večjih letošnjih projektov predstavljata ukinitev železniškega prehoda in zgraditev navezovalne ceste v starem delu naselja Polzela v bližini poslovne cone Garant. Kdaj bo njegovo uradno odprtje?
Za našo občino je to, da smo ukinili enega od nezavarovanih nivoj-skih prehodov in zgradili navezo-valno cesto mimo poslovne cone Garant, velik dosežek. Pri tem smo sodelovali z direkcijo za infrastrukturo. Zdaj moramo najprej pridobiti uporabno dovoljenje, nato bo sledilo uradno odprtje.
Kateri nezavarovan nivojski prehod bo ukinjen naslednji?
Naslednji nezavarovan prehod bomo ukinili na Bregu na cesti med kapelico in nekdanjim frizerstvom. Najverjetneje ga bomo nadomestili s podvozom, po katerem bodo vozila zapeljala pod železnico. Smo ravno v fazi iskanja najbolj ugodnih rešitev za ta projekt, saj gre za območje visoke podtalnice in ne želimo, da bi voda zalivala cestišče na
Župan Jože Kužnik občino vodi od leta 2012. Kot pravi, je za njo uspešna preteklost in pred njo svetla prihodnost. (Foto: osebni arhiv)
»Komisija ni presojala gospodarnosti tega posla. Če bi na zadevo gledala s tega zornega kota, bi ugotovila, da je občina s tem poslom prihranila skoraj dva tisoč evrov, ampak to seveda ni nikogar zanimalo.«
»Za poslovno cono Lastovka, kot smo ji nadeli ime, smo v fazi sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo osnova za ureditev komunalne in prometne infrastrukture.«
najnižji točki. Rešitev bi bila gradnja nekakšnega bazena, s katerim bi zajezili vodo. Vozila bi lahko tako tudi ob bistveno povišani podtalnici vozila tam skozi nemoteno.
Kako daleč je energetska obnova zdravstvenega doma na Polzeli?
Dela v sklopu energetske obnove so nekje na sredini. V sklopu projekta urejamo tudi okolico. Za zdravstvenim domom bomo zgradili še dodatno parkirišče. S tem bo tudi ta del središča Polzele dobil sodobno podobo. Naložbo, ki je vredna približno 300 tisoč evrov, bomo končala približno do 1. novembra.
Po energetski obnovi stavbe zdravstvenega doma bo prišla na vrsto gradnja prizidka k osnovni šoli. Kje bo in koliko prostora bo z njim pridobila šola?
Trenutno pripravljamo projektno dokumentacijo, ki bo osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za šolstvo in šport je občini za prizidek že odobrilo nekaj sofinanciranega denarja, s katerim bo razširitev bistveno lažja. Ocenjujem, da bomo prihodnje leto dokončali vso potrebo dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. Prizidek bomo nato začeli graditi leta
»Prizidek k osnovni šoli bomo začeli graditi leta 2024. V njem so predvideni tri dodatne učilnice, dva kabineta, sanitarije in povečana kuhinja.«
2024. V njem so predvideni tri dodatne učilnice, dva kabineta, sanitarije in povečana kuhinja.
Pretekli meseci so bili nekako v vaši občini tudi v znamenju prikolice ...
Zadeva je tik pred koncem. Vzpostavljamo ničnost te pogodbe. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je izdala odločbo, po kateri sem dobil kot odgovorna oseba globo, ki sem jo tudi poravnal. KPK je ugotovila manjšo kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za kar sem se že tudi opravičil. Komisija ni presojala gospodarnosti tega posla. Če bi na zadevo gledala s tega zornega kota, bi ugotovila, da je občina s tem poslom prihranila skoraj dva tisoč evrov, ampak to seveda ni nikogar zanimalo.
Mislite, da bi bilo o tem toliko govora tudi, če letos jeseni ne bi bilo lokalnih volitev?
Po moje bi se, saj metanja polen pod noge nikoli ne manjka. Na srečo imam toliko kondicije, da jih lahko preskakujem.
Praznovanje letošnjega občinskega praznika bo v znamenju pravkar obnovljene rojstne hiše Neže Maurer.
Ponosni smo na to. Njeno uradno odprtje bo 30. septembra ob 15. uri. Ze zdaj ste lepo vabljeni. Glede te zanimive stavbe kulturne dediščine imamo smele načrte. Na osnovi hiše in tega, da je v njej otroštvo preživela ta znana slovenska literarna ustvarjalka, želimo razvijati literarni turizem. Privabiti želimo ljudi ob blizu in daleč. Ne samo da bodo občudovali lepote in starinsko vrednost te hiše, temveč da se bodo v njeni okolici tudi zadržali, prebirali pesmi, ustvarjali in se družili.
OBČINA POLZELA PRAZNUJE
29
Medgeneracijski dogodek v čast občinskemu prazniku
Ključne so prve minute
Ključ do zadovoljne družbe je povezovanje. In tako je bilo minulo soboto v središču Polzele, kjer se je na parkirišču pred občinsko stavbo in na športnem igrišču pri šoli družilo malo manj kot tisoč ljudi. Vsak je bil tam s svojim namenom. Približno dvesto reševalcev civilne zaščite in Rdečega križa je preverjalo svojo usposobljenost v nudenju prve pomoči, tekači so svojo kondicijsko pripravljenost merili na dobrodelnem Malteškem teku, šolarji in vrtčevski otroci so imeli tekaški športni dan. Predstavljala so se domača društva.
ŠPELA OŽIR
Športno in družabno obarvano medgeneracijsko dopoldne je že več kot desetletje stalnica dogajanja ob občinskem prazniku Polzele. Ker se za prav vsakogar najde nekaj, se je prireditev dodo-
bra zasidrala v koledarju septembrskih prireditev. Letos dogajanja niso soustvarjali le domačini, temveč tudi približno dvesto reševalcev civilne zaščite in Rdečega križa, ki so svoje zanje preverjali na
različnih primerih. Ob prvem pogledu na reševalce, ki so na različnih mestih okrog šole klečali ob ponesrečencih, je marsikoga stisnilo pri srcu, čeprav je šlo zgolj za zrežirane prizore nesreč.
Podpora
zdravstvenim
službam
Vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje mag. Natalija Plemeni-taš Fuchs je pojasnila, da je letošnjo tematiko regijskega preverjanja ekip prve pomoči zahodnoštajerske, posavske in zasavske regije predstavljalo nudenje prve pomoči ob naravnih nesre-
čah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo našo regijo. Ob naravnih in drugih množičnih nesrečah sta naenkrat ogrožena življenje in zdravje veliko ljudi. V takšnih razmerah so zmogljivosti zdravstvene službe premajhne, zato je takrat hitra in pravilna prva pomoč poškodovanim in obolelim, ki jo dajejo dobro usposobljene, izurjene in opremljene laične ekipe prve pomoči, odločujočega pomena za njihovo preživetje in uspešno nadaljnje zdravljenje.
Od pikov do srčnih
zastojev
Preverjanja se je udeležilo petnajst ekip, ki delujejo pod okriljem občin, gasilskih društev, Nuklearne elektrar-
ne Krško in različnih podjetij. Poleg reševanja poškodovanih v ruševinah so po besedah koordinatorice dogajanja Vesne Slamnik prikazale in nadgradile znanje tudi v povsem vsakodnevnih razmerah, kot so zvin gležnja med tekom, pik ose v grlu, električni udar in podobno. Med najbolj pogostimi posredovanji, s katerimi se srečujejo laični reševalci, so tudi zastoji srca. »Pomembno je poudariti, da ne gre za tekmovanje, temveč za preverjanje znanja, da ekipe pokažejo, kaj znajo, in na podlagi tega svoja posredovanja še izboljšajo. Ko so posredovanja, reševalci namreč ne tekmujejo, temveč se trudijo čim bolj ustrezno nuditi pomoč.«
Čim širša vključenost
Da je tovrstna laična oblika pomoči pomembna, je izpostavil tudi Matjaž Črešnovar, vodja žalske izpostave Rdečega križa Slovenije, ki je bila poleg polzelske občine soor-ganizatorka dogodka. Pri preverjanju so sodelovale tudi ekipe prve pomoči Rdečega križa. »Govorimo o laičnem nudenju pomoči do prihoda strokovne nujne medicinske pomoči. Zelo pomembno je, da čim več ljudi obvlada postopke prve pomoči. Odločilne so namreč prve minute po nesreči. Ravno temu so naše ekipe namenjene. Njihov pomen še posebej pride do izraza ob masovnih nesrečah.« Foto: Andraž Purg - GrupA
Poleg reševanja poškodovanih v ruševinah so ekipe po besedah koordinatorice dogajanja Vesne Slamnik prikazale in nadgradile znanje tudi v povsem vsakodnevnih razmerah, kot so zvin gležnja med tekom, pik ose v grlu, električni udar in podobno.
Migali mladi in stari
V soboto dopoldne so se tekači preizkusili v Malteškem teku. Učenci polzelske osnovne šole so imeli športni dan Šport špas in so spoznavali delovanje občinskih društev. Vrtčevski otroci so pod okriljem zveze športnih društev in olimpijskega komiteja v družbi maskote tekli do medalje. Župan Jože Kužnik je povedal, da gre za dogodek medgeneracijskega značaja. »Še posebej je pomemben vidik spoznavanja, saj je v naši občini izredno veliko priseljenih mladih družin. Pika na i je zagotovo dobrodelnost. Malteški tek je namreč dobrodelnega značaja. Sredstva so namenjena za županov dobrodelni sklad, iz katerega financiramo štipendije in enkratna denarna nakazila za dijake, študente in preostale občane.« Med moškimi je bil najhitrejši na 21 kilometrov Janko Verčko, med ženskami je to razdaljo pretekla le Stanka Tominšek Kužnik. Najhitrejši na 10 kilometrov je bil Matej Letojne, med ženskami je bila najhitrejša Barbara Grešak. Kdo je najhitreje v cilj pritekel na trasi pet kilometrov? To je bil Anej Ačko, med dekleti je to bila Eva Šekoranja. Zgolj nekaj desetink za njo je bila Lana Turnšek.
ŠO

Vrtčevski otroci so pod okriljem zveze športnih društev in olimpijskega komiteja v družbi maskote tekli do medalje.
Malteški tek je dobrodelnega značaja. Sredstva so namenjena za županov dobrodelni sklad, iz katerega finacirajo štipendije in enkratna denarna nakazila za dijake, študente in preostale občane.
Kdo so občinski nagrajenci?
Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Letošnja slavnostna seja, na kateri bodo podelili občinska priznanja, bo na predvečer praznika ob 19. uri pod šotorom na avtopoligonu v Ločici ob Savinji. Na njej bodo zaslužni občani dobili občinska priznanja.
Naziv častni občan bo prejel Anton Mešič za dolgoletno požrtvovalno delo, zasluge in družbeno angažiranost na gospodarskem, negospodarskem, okoljskem in političnem področju.
Občinska grba bosta prejela Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij za prostovoljsko delo in Rudolf Jazbec za življenjsko delo na področju gasilstva in hortikulture.
Dobitniki občinskih plaket bodo Tomaž Cvikl za prispevek na področju športa in skrb za naravo, Iztok Drobež za uspešno delo na področju gasilstva ter društvenega delovanja in Rok Bastl za prispevek k razvoju in promociji gasilstva.
ŠO
Ob občinskem prazniku z županom Darkom Menihom
»Pohlep lastnikov term je bil prevelik«
Občina Šoštanj praznuje svoj praznik 30. septembra v spomin na leto 1436, ko je Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. Takrat se predhodnikom današnjih Šoštanjčanov še sanjalo ni, da bo čez približno šest stoletij njihov trg bogatejši za podzemno garažno hišo. Letošnje praznovanje občinskega praznika je v znamenju položitve temeljnega kamna zanjo. Zgrajena bo prihodnje leto.
ŠPELA OŽIR
»Letos smo uresničili veliko projektov. Prenovili smo kar nekaj cestnih odsekov, sanirali nekaj plazov. Večji poseg je bil na dovozni cesti do doma na Slemenu, kjer smo zgradili škarpo in uredili odvodnjavanje. V Šoštanju smo obnovili Cesti heroja Gašperja in Matije Gubca. Veliko pozornosti smo namenili izdelavi projektov za prenovo šole. Izvedli smo javno naročilo za gradnjo garažne hiše. Pripravljamo projekte za stanovanjsko gradnjo v Metle-čah,« je nekaj najaktualnejših projektov naštel župan Darko Menih, ki se po šestnajstih letih poslavlja z županskega mesta. Kot pravi, na tokratnih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral, temveč bo užival v pokoju. Pred žu-panovanjem je bil trideset let zaposlen kot profesor športne vzgoje in vmes še osem let kot ravnatelj.
Pogled na zunanji bazenski kompleks v Topolšici je bil letos poleti zelo klavrn. Zala in Zora propadata, tudi Vesna ni v najboljšem stanju. Kako komentirate dogajanje v tem znanem
zdravilišču in na letošnjo menjavo vodstva? Svoj delež želi prodati tudi združenje za multiplo sklerozo ...
Kot krajan Topolšice sem nad razmerami zelo razočaran. Terme Topolšica so v zasebni lasti, zato na njihovo poslovanje in razvoj občina nima vpliva. Zagotavljamo jim vso potrebno infrastrukturo. Želim si, da bi terme zaživele kot nekoč, ko so bile v vrhu slovenskega turizma. Poleti sem se srečal z novo direktorico oziroma bolje rečeno stečajno direktorico. Upam, da ji bo terme ponovno uspelo vrniti v tiste stare tirnice, ko so bile ponos vseh krajanov. Trenutno so začasni dom varovancev Doma za varstvo odraslih Velenje. Ker zgradbo v Velenju obnavljajo, začasno živijo v termah, kar zagotovo tudi vpliva na njihovo delovanje. Mešajo se tako hotelski gostje kot starostniki.
Pred sto leti je bila Topol-šica prestižen zdraviliško--zdravstveni kraj. Obiskovali so jo ljudje z vsega sveta. Kje po vašem mnenju se je zataknilo?
Pogled na Termoelektrarno Šoštanj (Foto: arhiv NT/Andraž Purg - GrupA)
»Žalostno je namreč, koliko plačamo za uvožen premog in koliko za domačega. Očitno so bila zagotovila ob gradnji bloka 6 o možni količini izkopanega premoga in njegovi ceni nerealna in zavajajoča.«
»Glavni razlog je zagotovo, da lastniki term niso vlagali sredstev v obnovo in razvoj, saj je bil njihov pohlep po dobičku prevelik.«
Glavni razlog je zagotovo, da lastniki term niso vlagali sredstev v obnovo in razvoj, saj je bil njihov pohlep po dobičku prevelik. Nepremičnine so obremenjevali s hipotekami. To je privedlo do tega, da so zanemarili tako bazene kot most, ki jih povezuje. Zaradi tega smo domačini zelo razočarani.
Vam je znano, kakšni so načrti s stavbo Smrečina?
Občini zadnji načrti s stavbo Smrečina, ki je v državni lasti in jo upravlja Bolnišnica Topolšica, niso znani. Več let smo si prizadevali, da bi v tej zgradbi poleg bolnišnice imeli tudi negovalno bolnico. Imeli smo vse možnosti, da bi to lahko izpeljali, a na žalost Bolnišnica Topolšica ni bila za to, zato je naš projekt propadel.
Občina trenutno projektira gradnjo prizidka k OŠ Karla Destovnika - Kajuha. Kdaj okvirno se bodo šolarji in zaposleni lahko razveselili novih prostorov?
Šola je stara sedemnajst let.
V	tem času je število otrok zelo naraslo. V letošnjem šolskem letu jo obiskuje 836 osnovnošolcev. Občina še letos načrtuje objavo javnega naročila za gradnjo prizidka, s katerim bo šola pridobila deset dodatnih učilnic, večjo kuhinjo, jedilnico, knjižnico in konferenčno dvorano. Če bo vse tako, kot načrtujemo, bo izvajalec del začel graditi prihodnje leto, ko se bo končal pouk. Šlo bo za zahtevno gradnjo, saj bo ta organizirana vzporedno s poukom. Ministrstvo je za naložbo prispevalo 2,3 milijona evrov, nekaj bo občina dobila še od Eko sklada.
Letošnji občinski praznik bo v znamenju položitve temeljnega kamna za garažno hišo pod trgom v Šoštanju ...
Temeljni kamen zanjo bomo položili 5. oktobra. Izvajalec del Esotech bo garažno hišo, katere vrednost znaša približno tri milijone evrov, začel graditi oktobra.
V	njej bo v dveh nadstropjih približno 130 parkirnih mest. S tem bomo rešili pereč problem parkiranja v središču Šoštanja. Parkirna mesta bodo namenjena vsem. Ali bo uporaba brezplačna ali plačljiva, se zaenkrat še nismo odločili.
Pred leti ste opozarjali na problematiko nasipa med Velenjskim in Družmirskim oziroma Šoštanjskim jezerom. Kako varen je nasip danes?
Kako varen je nasip danes, ne moremo vedeti z gotovostjo. Opažamo, da premogovnik zanj skrbi bolj, kot je pred leti. Prav tako nam zagotavlja, da je nasip varen. Vztrajati moramo, da bo tako še naprej. Na noben način ne bomo dopustili, da bi bili naši občani zaradi slabega ali malomarnega vzdrževanja ogroženi. Če bi ta nasip popustil, bi odneslo Šoštanj vse tja do Šmartnega ob Paki.
Kako bi po vašem mnenju moralo potekati zapiranje rudnika?
Temu smo do zdaj namenili ogromno časa, saj bo rudnik enkrat treba zapreti. Država je v strategijo zapisala letnico 2033. Tudi svet Občine Šoštanj je pred nekaj leti sprejel podobno zahtevo. Za našo občino je pomembno, da dobi jasno zagotovilo, kdo bo poskrbel za ugrezninsko območje in njegov nasip. Premogovnik pod Šoštanjem v globini med 450 in 500 metri še vedno izkopava premog, ki ga kuri bližnja termoelektrarna. Zaradi vsega tega je naše okolje zelo obremenjeno. Na tem območju izgubljamo rodovitno zemljo, obenem na njem zaradi ugrezanja ne moremo nič graditi. Jezero, ki je zdaj globoko že 94 metrov, je še vedno živo in se širi, zato ob njem še ne smemo graditi kopaliških poligonov in podobnega.
Kako komentirate odločitev, da so v Tešu začeli kuriti uvožen premog? Se vam zdi to prava poteza? Zakaj mislite, da je prišlo do tega?
V danih razmerah verjetno ni druge rešitve. Premogovnik Velenje namreč ne more izkopati toliko premoga, da bi lahko termoelektrarna proizvajala elektriko za tretjino Slovenije. Kljub vsemu uvoza premoga iz Indonezije ne odobravam. Žalostno je namreč, koliko plačamo za uvožen premog in koliko za domačega. Očitno so bila zagotovila ob gradnji bloka 6 o možni količini izkopanega premoga in njegovi ceni nerealna in zavajajoča.
Se vam zdi, da bo železniška infrastruktura kos uvažanju indonezijskega premoga?
Zaradi uvoza indonezijskega premoga bodo železnice skozi Šoštanj zelo obremenjene. Zaradi več vlakov bodo zapornice dlje zaprte, kar bo povzročilo negodovanje naših občanov, ki bodo morali dlje časa čakati pred njimi. Slovenske železnice
»Zaradi uvoza indonezijskega premoga so železnice skozi Šoštanj zelo obremenjene. Slovenske železnice morajo stopiti v stik z našo občino, da bomo uskladili najboljši čas, ko naj bi kompozicije vozile premog do Pesja, kjer ga bodo prelagali na deponijo.«
Župan Darko Menih na letošnjih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za župana. Občino je vodil štiri mandate. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg - GrupA)
morajo stopiti v stik z našo občino, da bomo uskladili najboljši čas, ko naj bi kompozicije vozile premog do Pesja, kjer ga bodo prelagali na deponijo.
Energetska neodvisnost postaja vedno bolj pomembna. Pred kakšnimi izzivi je daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini? Se bo tovrstno ogrevanje še podražilo?
Do zdaj je bilo pri nas daljinsko ogrevanje zelo dobro organizirano in vse je bilo v najlepšem redu. Toplota iz Teša se draži in se bo dražila še bolj. Vse sile vlagamo v to, da bi bile podražitve za končne uporabnike čim nižje. Komunalno podjetje je priča kar nekaj gospodinjstvom, ki so se odklopila od toplovoda, saj iščejo nove rešitve. Z Mestno občino Velenje in s tamkajšnjim komunalnim podje-
tjem poglobljeno pripravljamo nove projekte za preklop daljinskega ogrevanja na druge vire energije s poudarkom na sprejemljivi ceni. V igri so biomasa, plinska dopolnitev, sončna in geotermalna energija. Obenem bomo morali posodobiti daljinski sistem.
Kot ste omenili, na letošnjih lokalnih volitvah ne boste več kandidirali. Kateri so ključni projekti, v katere bo moral zagristi vaš naslednik?
Veliko projektov je že pripravljenih. Njihova izvedba nas čaka v prihajajočem obdobju. Pred nami so konec obnove Kajuhovega parka, začetek gradnje garažne hiše, priprava in izvedba protipo-plavnega zadrževalnika na Ravnah, prizidek k osnovni šoli, preobrazba daljinskega ogrevanja in prestrukturiranje premogovniške regije.
»Komunalno podjetje je priča kar nekaj gospodinjstvom, ki so se odklopila od toplovoda, saj iščejo nove rešitve.«
Občina Šoštanj praznuje svoj praznik 30. septembra v spomin na leto 1436, ko je Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. (Foto: arhiv NT/SHERPA)
OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE
31
V modrem dresu z reprezentančnimi soigralci	bon za tisoč evrov.
Vrhunski odbojkar Jan Klobučar, večkratni najboljši športnik Šoštanja
»Izpad moštva iz prve lige mi je celo koristil«
Nenadomestljiv člen naše moške odbojkarske izbrane vrste je tudi Šoštanjčan Jan Klobučar. Pravi, da ni prav iz Šoštanja, ampak iz Florjana. V slovenski članski reprezentanci je bil prisoten pri vseh največjih uspehih v zadnjih desetih letih. Bil je udeleženec štirih evropskih prvenstev in je osvojil tri srebrne medalje. Dvakrat je nastopil na svetovnem prvenstvu, na zadnjem je bila Slovenija v polfinalu in je pristala na četrtem mestu.
DEAN ŠUSTER
Slovenska reprezentanca je s pomočjo odbojkarja iz Šoštanja zmagala v evropski ligi
leta 2015, četrta je bila lani v ligi narodov, prva je bila v svetovni ligi tretje skupine in
Klobučar lahko žogo proti nasprotnemu polju pošlje z višine 343 centimetrov.
nato še prva v svetovni ligi druge skupine. Obiskoval je Osnovno šolo Karla Destovni-ka - Kajuha. »V zadnjih dveh razredih se je imenovala OŠ Šoštanj, zdaj je spet poimenovana po Kajuhu,« pravi Jan Klobučar, ki bo decembra dopolnil trideset let. Tri leta je obiskoval velenjsko gimnazijo, maturant je bil na mariborski. Da lahko gresta vrhunski šport in zahteven študij z roko v roki, je dokazal tudi Jan, ki mu manjka le še diploma na fakulteti za strojništvo.
»Pobiral sem žoge,
brisal parket«
Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica ima dolgoletno tradicijo, višek je dosegel leta 2004, ko je prekosil vsa slovenska moštva in postal državni prvak. Jan je bil takrat star enajst let, občudoval je moštvo, za katerega so igrali Zoran Pavič, Dejan Vinčić, Sandi Primožič, Andrej Tot, Alen Djordjević, Dejan Fujs, Marko Pokleka, Uroš Duplišak, Denis Pomer, Rok Satler, Robi Sovinek in David Sevčnikar. Vodil jih je trener Bruno Najdič. »Seveda sem spremljal zlato obdobje šoštanjske odbojke. Tudi pomagal sem na tekmah, ali kot pobiralec žog ali kot brisalec parketa. Takrat sem se spoznaval z odbojko in treniral v mlajših selekcijah. Vsekakor je vse skupaj zelo pozitivno vplivalo na moje udejstvovanje v odbojki in pripomoglo k temu, da sem ostal v tem športu,« pravi Klobučar. V isti sapi je dodal: »Treba je po drugi strani poudariti, da to obdobje na žalost ni
Da lahko gresta vrhunski šport in zahteven študij z roko v roki, je dokazal tudi Jan, ki mu manjka le še diploma na fakulteti za strojništvo.
Osredotočenost na začetni udarec.
»Vrhunska šoštanjska ekipa se je razkropila in klub je izpadel iz prve v tretjo slovensko ligo. Zato sem kmalu dobil možnost igranja v članskem moštvu v takratni tretji ligi.«
trajalo dolgo, mislim, da le tri leta. Sicer zame to ni bilo slabo, vrhunska ekipa se je razkropila in klub je izpadel iz prve v tretjo slovensko ligo. Zato sem kmalu dobil možnost igranja v članskem moštvu v takratni tretji ligi,« je priznal Klobučar, ki se odlično znajde v vlogi sprejemalca.
Spomin na vse
trenerje
Igral je za vse selekcije Šoštanja, od ekipe v mini odbojki do članskega moštva. »V tem obdobju se je zvrstilo precej trenerjev pri mlajših selekcijah, to so bili Robi Ku-gonič, Teo Torej, Nataša Ne-deljković, Bojan Sovilj in Ljubo Globačnik, člansko ekipo sta vodila Živojin Vračarić in Maks Kotnik. Od soigralcev, s katerimi smo takrat skupaj
začeli igrati odbojko, je najdlje vztrajal Rok Menih, ki je lani prenehal igrati,« se spominja Klobučar. Po Šoštanju je igral za Fram, ACH Volley, nemški United Volleys Rhein-Main iz Frankfurta, poljski Mks Bedzin, italijanski Gas Sales Piacenza, francoski Narbonne Volley in kamniški Calcit Volley, v katerem še vztraja. Po osvojeni srebrni medalji na evropskem prvenstvu leta 2015 ga je sprejel župan Darko Menih. Večkrat je bil Jan Klobučar izbran za najboljšega športnika Šoštanja, a se sprejemov ni mogel udeležiti, ker je bil v tujini.
Foto: osebni arhiv JK
Jan Klobučar je visok 196 centimetrov.
»Seveda sem spremljal zlato obdobje šoštanjske odbojke. Tudi pomagal sem na tekmah, ali kot pobiralec žog ali kot brisalec parketa.«
32
ILUSTRATORKA
Sara Žičkar - SaraWired
Mačje gos erotiko in
pe med humorjem
»Starša pravita, da sem kot otrok zgodaj natančno barvala od črte do črte in da sem vedno risala domišljijske like ter živali. V osnovni šoli sem hodila v Likovno šolo Umbra, kjer sem dobila dodatno spodbudo za svojo ustvarjalnost. Po končani gimnaziji sem se odločila za študij likovne umetnosti v Mariboru, kjer sem odkrila, da sta mi blizu tudi slikanje in kiparjenje oziroma da mi je blizu vse, kar je povezano z umetnostjo,« opisuje svoje likovne začetke Celjanka Sara Žičkar, ki stvaritve podpisuje kot SaraWired. A tudi brez tega podpisa je prepoznavna po likih z ogromnimi očmi in s humorno tematiko, velikokrat podkrepljeno tudi z erotično podlago.
TATJANA CVIRN
Novembra lani je sodelovala na razstavi Velvet 2 v erotični galeriji Račka, nedavno je bilo nekaj njenih risb mogoče videti v izložbi celjske galerije Okvir. Najpogosteje jo najdete na spletu, njeno risbo boste lahko opazili tudi med sprehodom po celjskem Glavnem trgu. Simpatično gospodično muho v visokih petah in z velikimi očmi je Sara narisala, ko se je njena mama Ksenija Zor odločila odpreti trgovino z rabljenimi oblačili in obutvijo z imenom Druga modna muha. V njej so naprodaj tudi nekateri izdelki s Sarinimi risbami, kot so majice, nosilne torbe, broške ...
Drugačnost
Nadarjena mlada ustvarjalka je bila že v otroštvu nekoliko drugačna od vrstnikov in kot najstnica se ni dobro počutila v svoji koži. »V maminih revijah so bile vse ženske koščene in sama sem se ves čas obremenjevala zaradi svoje postave. Nisem si bila všeč, nisem se počutila ženstveno in sem se skrivala za oblačili.« A z raziskovanjem sebe je odkrila svojo izrazno pot in ustvarila svoj lik ženske, ki večinoma predstavlja njo. To je ženska z oblinami, tudi s strijami in celulitom, s tatuji in pirsingi. Upa, da lahko niena umetnost pomaga mladim,
Sara Žičkar pred trgovino Druga modna muha v Celju. Risba muhe v ozadju, ki je znak trgovine, je zelo prepoznavna in v Liubliani so jo že mnogi vprašali, ali ima ona v Celju trgovino ...
da spoznajo, da ni nič narobe, če so takšni, kot so.
Pomembna postaja na njeni poti je bil Maribor, kjer so profesorji študente na fakulteti spodbujali, naj si upajo presegati svoje meje. Takrat je začela risati ilustracije, po katerih je prepoznavna. Najprej le zase, nato jih je pokazala svoji profesorici za risanje Petri Varl, ki jo je podprla in
jo usmerila v pripravo samostojne razstave leta 2014 v Mariboru. »Takrat se mi je odprlo veliko stvari. Imela sem sedem razstav, isto leto sem diplomirala s področja mask, ki sem jih takrat vključevala v ilustracije,« se spominja Sara.
Ljubljana kot spodbudno okolje
Pot jo je nato vodila v Ljubljano, kamor si je od nekdaj želela, saj je verjela, da drugačnost v večjem mestu nima negativnega prizvoka, ampak je le eden od pogojev za uspeh. V prestolnici živi že osem let. »Okolje me je vedno navdihovalo, svoje so naredila tudi družbena omrežja. Ko sem rasla, je rasla tudi moja ilustracija.« Poleg ženskega lika so se tako pojavili še mačji. Kot ljubiteljica mačk in vseh živali je vedno risala mačka Pabla. »Na začetku je bil to prisrčen muc, a to nisem bila jaz. Od
nekdaj sem imela rada hardrok in metal glasbo. Ko sem to izrazila tudi v ilustracijah, so postale drugačne. Nastal je še maček Salvador. Če je Pablo optimist in z mano potuje, je Salvador realist in ima rad temačnost, oba pa se rada oblačita v neke like.« Za njima se je pojavil še tretji mačji lik Hans.
Od papirja k tablici
Dolgo je risala na papir s svinčnikom in z markerjem ter nato dodajala barvo. Nato je odkrila možnosti risanja z digitalno tehniko na tablici, ki daje podoben občutek, kot da riše na papir, in ki ponuja številne nove možnosti ustvarjanja. A v Sloveniji je z ilustracijo težko prodreti, ugotavlja sogovornica. »Ko omenim, da sem ilustratorka, vsak pomisli na risbe v otroških knjigah. Ampak ilustracija je veliko več kot to.« Zato se je bolj usmerila v tuji-
no, kjer so odzivi zelo dobri. »Moja dela obožujejo v ZDA, Mehiki ... Tam je na primer noč čarovnic zelo priljubljena in to je tema, ki mi je od malega všeč. Čarovnice, vampirji ... Vse to me veseli in zanima. Očitno tudi ljudi na drugi strani oceana.« Sama je zrasla ob Harryju Potterju in Gospodarju prstanov, domišljijske teme so pogoste v njenih risbah. Svoje stvaritve ponuja kot natise risb, nosilne torbe, broške, nalepke za družbena omrežja .
»Pravijo, da so velike oči v ilustracijah podobne mojim. Všeč mi je, ker je to postal moj podpis.«
Predstavlja se tudi na tujih in domačih dogodkih, kot so konvencije fantazije in stripa. Na Dunaju bo kot ena od umetnic na takšni konvenciji sodelovala že tretje leto, bila je tudi na podobnem dogodku v Düsseldorfu. Korona je sicer onemogočila kar nekaj načrtovanih sodelovanj in gostovanj, a upa, da bodo prihodnji meseci bolj prijazni za umetnike.
Želje
Prav epidemija jo je prisilila, da
je šla v redno službo, a je ugotovila, da to ni prava pot. »Vedno me pot ponese nazaj k ustvarjalnosti. Vem, da ta pot ni lahka, a verjamem, da je v tem prihodnost. Želim imeti svoj studio, kjer bi delala in kamor bi prišli tisti, ki bi jih zanimali moji izdelki. Lahko bi pripravljala delavnice za otroke, ki so bolj odprti in je z njimi krasno delati. Rada bi jim pokazala, da jim ni treba zatreti svoje domišljije in ustvarjalnosti. Z domišljijo je mogoče vse. Ideje so pomembne bolj kot vse drugo.« Celo sanja o svojih risbah, zato se zaveda, da mora ločevati čas, ko dela in ko počne še druge stvari. »Bila sem deloholik, cele dneve sem ustvarjala, a sem spoznala, da tako ne gre. Zdaj si dovolim, da grem na sprehod, ko imam preveč vsega v glavi. Rada imam naravo in na srečo imam v bližini svojega doma hrib in gozd.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Umetniki smo nekako tudi vplivneži na spletu, zato si želim, da bi dekle, ki vidi mojo ilustracijo in v njej prepozna svojo obliko telesa, spoznalo, da je tudi to lepo.«
Sarina dela v celjski galeriji Okvir (Foto osebni arhiv)
ZAPOSLOVANJE
33
Trgotur
Izkušen kadrovski strokovnjak m/ž (Velenje)
Od vas pričakujemo: vsaj 3 leta samostojnega dela na celotnem kadrovskem področju, poznavanje in izvajanje postopkov zaposlovanja tujcev v Sloveniji, odlično poznavanje delavnopravne zakonodaje in njene uporabe v praksi, širok pregled delov-no-pravnega področja in upravljanja kadrov, vsaj višja stopnja strokovne izobrazbe, osnovni nivo uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in Office aplikacij, zaželeno znanje angleškega jezika na stopnji B2, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, vozniško dovoljenje B-kategorije. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, delo v profesionalnem kolektivu in delovnem okolju, po začetnem uvajanju možnost samostojnega dela od doma, timsko podporo, osebno rast in razvoj, redna izobraževanja in usposabljanja, stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist m/ž
(Šoštanj)
Od kandidata pričakujemo: VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja nabave in prodaje, aktivno znanje tujega jezika, sposobnost organiziranja in vodenja prodaje, znanja v okviru Windows okolja (Word, Excel,
www.trgotur.si
mail, internet). Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, delo v stabilnem podjetju, stimulativna in redna plačila, možnosti za strokovni osebni razvoj. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022 KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si
Tehnični direktor m/ž
(Vojnik)
Od kandidata pričakujemo: visoko strokovno izobrazbo/druga bo-lonjska stopnja ali več ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, vsaj 5 let delovnih izkušenj, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji C1. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo, dopoldanski delovni čas. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022 Makropol, d.o.o., Celjska cesta, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si
Komercialist m/ž (Vojnik)
Od kandidata pričakujemo: višjo strokovno izobrazbo/prve bolonj-ske stopnje ekonomsko komercialne smeri, vsaj 3 leta primerljivih delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B1, napredno poznavanje in uporabo računalniških orodij. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo, dopoldanski delovni čas. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022 Makropol, d.o.o.,
@ MojeDelo.com
Cevar - monter (m/ž) (Celje)
Sestava cevovodov po načrtu, shemi, kosovnici, priprava materiala (rezanje, krivljenje itd.), zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo, stabilno in varno delovno okolje, urejeno in sodobno delovno okolje, Delo v eni izmeni, zaposlitev neposredno v podjetju, brez agencij, Bosio, Bukovžlak 109, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Blagajnik - prodajalec (m/ž) (Celje - Levec)
Naloge: delo na blagajni - izvajanje blagajniških del v zvezi z gotovinskim evrskim prometom, sprejemanje blagajniških vplačil, hramba gotovine in odvajanje gotovine ... Lesnina Les--MMS, trgovska družba, d.o.o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Energetik (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Kratek opis del in nalog: načrtovanje, gradnja in vodenje elektrarn KLS, vodenje proizvodnje električne energije ... KLS Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 26. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Hotelska gospodinja (m/ž) (Podčetrtek)
Vaše naloge bodo: zagotavljanje in nadzor urejenosti in čistoče nastanitvenih kapacitet, kopališč in
okolice, operativno organiziranje del in nalog v namestitvenih kapacitetah ... Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 26. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Referent v službi rezervacij (m/ž) (Podčetrtek)
Vaše naloge bodo: operativno delo pri izvajanju rezervacij namestitvenih kapacitet, opravljanje profesionalne rezervacijske korespondence z individualnimi gosti ... Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 23. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec v trgovini (m/ž) -Citycenter Celje
Delo bo potekalo v nakupovalnem središču Citycenter Celje. AD Vita, d.o.o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 3. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog za sistem kakovosti v službi Vodenja kakovosti, varnosti in zdravja pri delu in ekologije (Zreče)
Vaše naloge bodo: skrb za sistem kakovosti/skrbnik dokumentacije sistema kakovosti, sodelovanje pri izdelavi in revizijah dokumentov s področja kakovosti. GKN Driveline Slovenija, d.o.o., Rudniška cesta
Celjska cesta, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si
Prodajalec - kolorist m/ž
(Maribor)
Od kandidatov pričakujemo: poklicno ali srednjo izobrazbo, vozniško dovoljenje B-kategorije, dobro razvite komunikacijske in organizacijske sposobnosti, smisel za barve, avtomobile, estetiko, zaželene so izkušnje, vendar pa niso pogoj, poznavanje osnov dela z računalnikom, zaželeno znanje angleškega ali nemškega jezika. Nudimo: zaposlitev v družinskem, dobro stoječem podjetju, zaposlitev za določen čas z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, stimulativno nagrajevanje, možnost osebnega in poklicnega napredovanja, DPP.
Prijave zbiramo do 8. 10. 2022 Spekter, d.o.o., Žalec, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si
Monter m/ž (Celje,
teren)
Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demonti-ranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposob-
20, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 7. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Kontrolor kakovosti -
m/ž (Prebold)
Od vas pričakujemo: izobrazbo IV.-VI. stopnje tehnične smeri, najmanj 2 leti izkušenj na podobnih delovnih mestih. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 19. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komisionar (m/ž)
(Ljubečna)
Delovne naloge bodo: izvajanje komisioniranja skladno s prioritetami in delovnim nalogom, izvajanje pravilne sestave pošiljk, pripravljanje komisionov osebnih prevzemov, posredovanje podatkov o odkritih napakah na blagu, opravljanje dela z viličarjem, druga dela in opravila po nalogu nadrejenega. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-tehnične smeri; 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih; dobro znanje tujega jezika - angleščine; zelo dobro znanje paketa MS office; primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike. FBS Elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 23. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik ključnih kupcev
(m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: razvoj trga in gradnja mreže kupcev, upravlja-
nosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dveh mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Levec)
Od kandidata pričakujemo: izpit za viličarja, srednjo poklicno izo-brazoa, osnovno znanje računalnika zaradi proizvodnega programa. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem, polni dopoldanski delovni čas od ponedeljka do petka. Vi-ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec za sestavo
strojev m/ž (Žalec)
Naloge in odgovornosti: priprava materiala, sestava strojev in končni pregled, pakiranje strojev, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana znanja in izkušnje: zaželene izkušnje, vendar niso pogoj, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, delo v timu. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas dopoldan, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Vi--ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec na upogibnem
stroju CNC m/ž (Žalec)
Naloge in odgovornosti: samostojno nastavljanje in upravljanje CNC--stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni
nje prodajnega procesa (nastop na trgu, prodajne aktivnosti, segmen-tacija kupcev, klasifikacija kupcev (ABC)) ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Razvojnik elektronike /
Nabavnik (Velenje)
Opis delovnega mesta: razvoj in načrtovanje elektronskih izdelkov; izdelava razvojne in proizvodne dokumentacije (shem, načrtov, navodil); vpeljava novih izdelkov v proizvodnjo . FBS Elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 22. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnični direktor (m/ž)
(Vojnik)
Kandidat bo vodil, načrtoval, organiziral, usklajeval, usmerjal, nadziral, izvajal in nadzoroval aktivnosti s tehničnega področja. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo. Makropol, d.o.o., Celjska cesta 24b, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 22. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja prodaje programa
prezračevalnih sistemov
MIKrovent (m/ž) (Vojnik)
Opis delovnih nalog: intenzivna prodaja in promocija prezračevalnih sistemov MIKrovent, iskanje in sklepanje poslov ter novih distributerjev na domačem in tujih trgih. MIK, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 9. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
delovni čas, 3-izmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Vi-ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Električar za vezavo
strojev m/ž (Žalec)
Naloge in odgovornosti: sestava in vgradnja elektroomar, ožičenje in priklapljanje električnih elementov ter končni pregled strojev, popravila in servisi, izdelava izboljšav in predelav na strojih ter prototipih, izpolnjevanje delovne dokumentacije, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana izobrazba: srednja poklica ali tehnična izobrazba. Zaželena znanja: zaželene izkušnje na področju elektrovezave vsaj eno leto, branje tehničnih načrtov, branje in razumevanje električnih shem. Urnik dela in trajanja zaposlitve: delo poteka od ponedeljka do petka na sedežu podjetja, dopoldansko delo, polni delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Vi-ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec.
Ključavničar/varilec
(delavec v proizvodnji)
m/ž (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, eno-izmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 8. 10. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Serviser I. (m/ž) (Velenje)
Delavec pri strankah in v prostorih podjetja servisira aparate na podlagi ustrezne tehnične dokumentacije in v skladu z določenimi postopki ter normativi, obračunava storitve v skladu s cenikom in garancijskimi pogoji. Skrbi za točnost in ažurnost dokumenta. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 23. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni strokovni sodelavec (m/ž) (Celje)
Opravljali boste naslednje naloge: delo na področju vzdrževanja nepremičnin, ki zajema skrbništvo nad celotnim procesom vzdrževanja in načrtovanja sredstev ... Intereuropa, d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 15. 10. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skrbnik podjetij (m/ž) v sektorju Poslovanje z majhnimi in srednjimi podjetji (Štajerska regija)
Naloge novega sodelavca bodo aktivna prodaja bančnih produktov in storitev podjetjem, pridobivanje novih strank ter poglabljanje sodelovanja z obstoječimi strankami, vzpostavljanje dolgoročnih poslovnih odnosov s strankami ter povečanje prodaje bančnih produktov, storitev in donosov. SKB banka, d.d., Ljubljana, Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 10. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
@ MojeDelo.com
34
BRALCI POROČEVALCI
Župan Bojan Šrot sprejel najuspešnejše srednješolce
Na fotografiji so dijaki srednjega strokovnega ter poklicno-tehniškega izobraževanja, ki so dosegli izjemen učni uspeh na poklicni maturi srednjih šol v Mestni občini Celje, in dijaki srednjega poklicnega izobraževanja, ki so opravili zaključni izpit s pohvalo.
Župan Bojan Šrot je prejšnji teden na ploščadi pred Knežjim dvorom sprejel najuspešnejše maturantke in maturante, ki so letošnjo splošno in poklicno maturo opravili zelo uspešno in se uvrstili v sam vrh uspešnih slovenskih maturantov, ter najuspešnejše dijakinje in dijake zaključnih letnikov poklicnih šol v Mestni občini Celje ter dijakinje in dijake, ki so bili izjemno uspešni na tekmovanjih znanja. Na 28. tradicionalni sprejem je bilo povabljenih 146 najboljših srednješolcev. Župan je vsakemu posebej iskreno čestital in mu podaril knjigo avtorice Zlatke Rakovec - Felser Mati kraljev, Elizabeta, vnukinja Barbare Celjske.
»Vi ste zmagovalci svoje generacije in v družbi zmagovalcev se človek vedno prijetno počuti. Zmagali ste v tekmi, v kateri niste premagali tekmeca, ampak sebe,« je na sprejemu dejal župan Bojan Šrot. »Dobro vemo, da v življenju niso samo sončni dnevi. Pridejo trenutki žalosti, razočaranj. Pridejo dnevi, ko se zdi, da gre vse narobe ... Danes je čas za optimizem in veselje. Koliko
truda in dela ste vložili v svoj uspeh, koliko samoodrekanja je bilo treba, veste najbolje vi, spoštovani nagrajenci. Opravili ste zrelostni izpit, s katerim ste si odprli praktično vsa vrata v areno življenja. Tudi v prihodnje si zastavljajte visoke in zahtevne cilje. Z znanjem in s pristopom, kakršnega ste pokazali v času srednjega šolanja, vam bo zagotovo uspelo. Naj vas morebiten neuspeh ne razočara. Življenje vedno ponuja številne priložnosti. In zapomnite si! Kadarkoli bo hudo in boste potrebovali nasvet ter pomoč, obrnite se na svoje starše. Starševska ljubezen je brezpogojna. In na poti skozi življenje ne pozabite na lastnosti, ki nas delajo dobre ljudi; na solidarnost, tovarištvo, skromnost pri materialnih dobrinah, spoštovanju vseh ...«
Župan je najboljšim srednješolcem dejal, naj si ogledajo svet in si tudi tako razširijo obzorja. »Videti svet so bile od nekdaj sanje vseh generacij mladih ljudi. Svet še nikoli ni bil tako na dlani, kot je ravno v teh časih. Ne bodite presenečeni, ko boste ugotovili, da ste bili rojeni v srečnem koncu sveta. Malo je držav na svetu, kjer bi
imeli tako dobre možnosti za srečno in uspešno življenje. Kamorkoli vas bodo vodile poti, nikoli ne pozabite na svoje korenine, kje ste se rodili in kje ste se šolali,« je poudaril župan.
Ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič je v govoru med drugim dejal, da se pot učenja nikoli ne končna in da se je za mlade v bistvu komaj začela. »Postati zlat maturant, maturant s pohvalo ali doseči izjemen uspeh na tekmovanjih v znanju pomeni, da ste najboljši v svoji generaciji. V rezultate ste vložili veliko dela, s tem izstopili iz povprečja, a hkrati prevzeli veliko odgovornost. V hitenju današnjega sveta mnogokrat pozabimo, da smo samo ljudje, ki ne bi smeli na prvo mesto postavljati diplom in denarja, ampak srce in človeka. Zagotovo se tega zavedate, zato me ni strah in vem, da boste svet poskušali izboljšati, da bo postal prijaznejši do ljudi, okolja, živali in narave.«
Iz govora Andraža Hriberni-ka, diamantnega maturanta Gimnazije Lava, je bilo razvidno, da se letošnja generacija zaveda svoje odgovornosti. »Pot, ki je pred nami, ne bo lahka. Naleteli bomo na ovire in izzive,
prav tako se lahko zgodi, da se z njimi kdaj ne bomo znali spopasti. Mogoče se nam bo celo zazdelo, da se je težavam bolje izogniti, kot se z njimi soočiti, čeprav v resnici vemo, da same od sebe redko izginejo. Ampak prav ta težavnost je razlog, da lahko cenimo svoje dosežke, ki so rezultat trdega dela. Z vsakim rešenim problemom se naše znanje in sposobnosti povečajo in večji kot je problem, večji je učinek. Torej če se uspešno soočimo z zahtevno situacijo, bomo v prihodnosti samozavestnejši in suverenej-ši . Smo na pragu novega življenjskega obdobja, pred nami so vse možnosti, pred nami je prihodnost. Upam in želim, da bomo znali uporabiti ter nadgraditi pridobljeno znanje in izkušnje, se obdati s pravimi ljudmi, predvsem pa delovati v dobro skupnosti.«
Kulturni program na županovem sprejemu je pripravila Gimnazija Lava. Za ozelenitev ploščadi so poskrbeli v Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, za pogostitev pa v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Plesni točki so prispevale članice Plesnega foruma Celje.	MOC
Z novim vodstvom
Sredi septembra je bila v Žalcu skupščina Rotary cluba Žalec. Predsedovanje je prevzel mag. Boštjan Pražnikar s Polzele.
V letu njegovega predsedovanja, 2022/23, bo Rotary club Žalec izvedel tradicionalni dobrodelni koncert Žarek upanja za otroški nasmeh, dobrodelno dražbo umetniških del in se v skladu s poslanstvom rotarijcev trudil za pomoč tam, kjer je potrebna.
Mag. MAGDALENA NAVODNIK
Aktualni predsednik mag. Boštjan Pražnikar s predhodnikom doc. dr. Miroslavom Žaberlom
Z odličnim tretjim mestom
Člani enote nujne medicinske pomoči (NMP) Celje so na tradicionalnem, že 14. strokovnoizobraževalnem tekmovanju ekip iz NMP na Rogli osvojili 3. mesto, takoj za ekipama NMP Ptuj in NMP Ajdovščina.
Ekipo so sestavljali urgentni zdravnik Ranko Majkić ter reševalca Aljaž Vasle in David Ugovšek. Pripravo ekipe na tekmovanje sta koordinirala mentorja Tina Balog Kotnik in Jernej Jeromel. Ponovna visoka uvrstitev je potrditev strokovnosti posameznikov ter usklajenega timskega dela reševalnih ekip, ki delujejo v celjski regiji.	NT
Na fotografiji so dijaki, ki so dosegli izjemen učni uspeh na splošni maturi v srednjih šolah Mestne občine Celje v šolskem letu 2021/22, in dijaki srednjih šol Mestne občine Celje, ki so dosegli izjemne dosežke na področju tekmovanja znanja v šolskem letu 2021/22.
Ekipo so sestavljali urgentni zdravnik Ranko Majkić ter reševalca Aljaž Vasle in David Ugovšek.
Vojniški vinogradniki na ocenjevanju vin
V organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor je bilo tradicionalno, že 56. ocenjevanje vin, in sicer letnika 2021. Vseslovenska 21-članska komisija pod vodstvom naše priljubljene mentorice Tadeje Vodovnik Plevnik in Leonide Gregorič je ocenila 178 prispelih vzorcev vin. In to po metodi 100 točk.
Skupna ocena lanskega letnika je odlična. To ocenjevanje ni tekmovanje za odličja, ampak za strokovno oceno. Od začetka sodelujejo tudi vojniški vinogradniki. Letos so vojniška vina dosegla sama zlata priznanja. To je za društvo spet izjemen uspeh ter potrditev skoraj 20-letnega prizadevnega dela članov. In kdo so uspešneži? To so Mirko Krašovec, Anton Karmuzel in Miran Kovač. Vsi so prejeli listino o oceni vina.
Pred podelitvijo je vedno, letos v Gornji Radgoni, organiziran vinski posvet. Redno se ga udeležujejo tudi vojniški vinogradniki. Na njem sodelujejo priznani vinski strokovnjaki iz Slovenije. Spomnim se razprave - polemike med prof. dr. Šinkovcem iz Ljubljane in mag. Antonom Vodovnikom iz Maribora - o uporabi žvepla v vinarstvu. To je bilo pred dvema letoma na gradu v Slovenski Bistrici. Zame je to bil zanimiv doživljaj.
PAVLE LESKOVAR
BRALCI POROČEVALCI
35
V Radmirju odkrili spomenik žrtvam vseh vojn

ШШ
i® M
27. avgusta je na dvotedensko prakso v vrtce na Finskem idpotovälo šest dijakinj in dijakov programa predšolske vzgoje.. Tokrat . so izbrali podeželske vrtce v finskem , okraju, ki slovi po medu - Akaa. s <
Finska, Irska in Avstrija za začetek šolskega leta
Na povabilo stanovskih kolegov in prijateljev iz Zadrečke doline v Zgornji Savinjski dolini smo se člani veteranskih in domoljubnih organizacij iz Štor udeležili odkritja novega spomenika v Radmirju. Spomenik je postavljen na izjemno lepem mestu pod župnijsko cerkvijo sv. Frančiška Ksaverja. Namenjen je vsem žrtvam prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitvene vojne v zahvalo in spomin. Tako je navedeno tudi na spomeniku.
Slovesnost je bila prvo nedeljo v septembru. Po maši se je zbralo na slovesnem odprtju spominskega obeležja veliko krajanov iz Radmir-ja in članov veteranskih organizacij. V lepem kulturnem programu so nastopile pevke iz Radmirja. Slavnostna govornika sta bila župan Ljubnega Franjo Naraločnik in podpredsednik veteranov vojne za Slovenijo Maksimiljan Sla-tinšek.
V nagovorih sta oba poudarila kako pomemben je mir in to, kako kruta je vojna. Oba sta tudi omenila pomembnost odkritja spomenika, saj je to tudi spomin na padle Slovence vseh vojn. Na veliko žalost so slovenski vojaki izgubili svoja dragocena življenja predvsem v prvi in drugi svetovni vojni po celotni Evropi. Prav zaradi takšnih žalostnih dogodkov je odkritje takšnega spominskega obeležja velika sporočilna vrednost za naslednje rodove.
Spomenik sta svečano odkrila župan in župnik. Ob tej slovesnosti je spoštovani župnik msgr. Jožef Vratanar tudi blagoslovil novood-krit spomenik. Po končani slovesnosti smo se še zbrali na prijetnem druženju v društvenih prostorih gasilskega doma v Radmirju in sprejeli sklep, da se bomo tradicionalno vsako leto ob tem času poklonili pred spomenikom.
SREČKO KRIŽANEC
Gimnazija Celje - Center (GCC), ki z več kot tisoč dijaki in zaposlenimi sodi med največje šole na Celjskem, je ponosna nosilka akreditacij Erasmus+ za splošno in po-klicno-strokovno izobraževanje v programskem obdobju 2021-27.
Mednarodna dejavnost predstavlja pomemben del identitete te šole. Ob možnostih, ki jih šolstvu Evropska unija ponuja s programom Erasmus+, na GCC vodimo tudi projekt Srečevanja. Namenjen je spodbujanju medkulturnega dialoga in aktivnega državljanstva dijakov in učiteljev. V šoli, kjer se lahko dijaki učijo kitajščino kot tretji tuji jezik, deluje tudi ena od petih Konfucijevih učilnic v naši državi. V tem šolskem letu bo na GCC poučevala tudi kitajska učiteljica Wang Shiqi. Za delo na področju internacionalizacije je GCC prejela tudi dve visoki nagradi - jabolko kakovosti nacionalne agencije CMEPIUS in nagrado za inovativno poučevanje Evropske komisije.
Tudi v šolskem letu 2022/23 na GCC napovedujemo pestro
mednarodno dogajanje, ki se je začelo že avgusta. Med 14. in 20. avgustom sta se profesorici Marjana Turnšek in Tina Gorenšek udeležili mednarodnega srečanja učiteljev nemščine na Dunaju, med 21. in 28. avgustom pa sta profesorici Mateja Glušič Lenarčič in Doroteja Borovnik obiskali irsko prestolnico Dublin, kjer sta se udeležili seminarja na temo projektnega učenja in metode CLIL ter spoznavali irski šolski sistem. 27. avgusta je na dvotedensko prakso v vrtce na Finskem odpotovalo šest dijakinj in dijakov programa predšolske vzgoje. Tokrat so izbrali podeželske vrtce v finskem okraju, ki slovi po medu - Akaa. Čeprav je finski šolski sistem zgled večini sveta, je ena glavnih ugotovitev dijakov, da imamo v Sloveniji predšolsko vzgojo urejeno na enaki ravni. Izpostavili so individualno načrtovanje dela za vsakega otroka, kamor so vključeni tudi starši in otrok, veliko gibanja na prostem s poudarkom na gozdni pedagogiki ter sproščeno vzdušje,
ki je rezultat manjših skupin, prostornih igralnic ter večjega števila strokovnih delavcev v skupini.
V prvih dveh mesecih šolskega leta, ko GCC praznuje tudi visoki jubilej - 110-letnico gradnje mogočnega secesijskega poslopja šole - bodo dijaki in profesorji odpotovali še na mobilnosti na Islandijo, v Bolgarijo na sklepno srečanje partnerjev strateškega projekta YESSS, ki je namenjen spodbujanju podjetnosti v srednjih šolah in ga koordinirajo na GCC, in na partnersko srečanje projekta PROTECT v Rim. Ta je namenjen uporabi metode Edularp v šolskem prostoru. Pripravljajo tudi dve septembrski dijaški mobilnosti v Estonijo in Švedsko, na GCC pa bodo gostili tudi učitelje in dijake iz Poljske, Srbije in Romunije, v začetku oktobra pa tudi pripravljalni sestanek za nov strateški projekt na temo trajnostnega razvoja in zelenega prehoda, ki ga načrtujejo v sodelovanju s partnerskimi šolami iz Nemčije, Bolgarije, Španije in Srbije.
GD
Priznanje ob 70-letnici delovanja balinarske zveze
V sklopu slavnostnega odprtja Evropskega prvenstva v balinanju za ženske Ljubljana 2022 so podelili priznanja ob 70-letnici delovanja Balinarske zveze Slovenije (BZS). Podelila sta jih predsednik BZS Primož Marinko in predsednik
Evropske balinarske zveze Tomislav Ćurko.
Med dobitniki priznanj je bil Celjan Drago Zupan - Mali, ki je prejel srebrno značko za prizadevno dela v balinanju ter funkcijo državnega sodnika in predsednika BK Celeia Celje od leta 2018. Balinati je začel
pred 38 leti pri BK Celeia Celje, sodniško pot je začel leta 1998 v območnih ligi, kasneje v državni ligi BZS. Zelo si prizadeva za gradnjo novega balinišča v Celju pri dvorani Zlatorog, ki se približuje skorajšnjemu odprtju.
MILENKA BLAŽEVIČ
Šmargo pohod po turistični osmici Štefan
Zavod za turizem, šport in mladino (TŠM) Šmarje pri Jelšah tradicionalno organizira z ustanoviteljema društva Šmarski argo turistični pohod, ki ga izvede vsako leto v drugi krajevni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah. Letos so se podali po turističnih točkah KS Sveti Štefan, kjer so spoznali zgodovino in posebnosti tega kraja in okolice.
Pohodniki so se zbrali na Svetem Štefanu. Med pohodom so obiskali župnijsko cerkev sv. Štefana, cerkev sv. Ana na
Babni Gori, spoznavali zgodovino gradu Žusem. Za obiskovalce je poskrbelo tudi Vinogradniško društvo Štefan Sveti Štefan, ki je s pomočjo kleti Lorger in Čokl nudilo degustacijo odličnih lokalnih vin.
Prav tako so obiskali Rafov rov in si ogledali hiške na drevesu družine Pintar ter pohod končali na Ekološki kmetiji Planko&Kleh.
Ves čas pohoda jih je spremljala konjenica Konjeniškega kluba Sveti Štefan. Kot vodnik poti je bil sam predsednik KS
Sveti Štefan Ivan Žaberl. Prav tako so v sklopu pohoda sodelovali tudi s Folklornim društvom Sveti Štefan, ki je poskrbelo za zaključni kulturni program ob sodelovanju Prostovoljnega gasilskega društva Sveti Štefan.
Hvala vsem obiskovalcem, ki so se pohoda udeležili iz različnih delov Štajerske, ter vsem sodelujočim akterjem, organizacijam za izvedbo Šmargo pohoda po turistični osmici Sveti Štefan.
MILENKA BLAŽEVIČ
Med dobitniki priznanj je bil Celjan Drago Zupan - Mali, ki je prejel srebrno značko.
Pohodniki na Svetem Štefanu
novi tednik
36
AKTUALNA PONUDBA
V Celju vrata odprla popolnoma prenovljena trgovina Eurospin
Po besedah vodje prodaje v podjetju Eurospin EKO Boruta Švare je prenovljeno trgovino vredno obiskati predvsem zaradi prednosti, ki jih nudi kupcem. Bistvo prenove je strankam polepšati nakupovalno izkušnjo, kar so dosegli z novim formatom trgovine. Osvežili so tako zunanjo kot notranjo podobo. Poslovalnica se ponaša s sodobno trgovinsko opremo, širšimi nakupovalnimi ulicami, z večjimi prostori, namenjenimi oddelkom svežih proizvodov, in optimalno osvetlitvijo.
Njeno odprtje je bilo prejšnji četrtek, 22. septembra. Zadovoljni kupci so lahko že na dan odprtja uživali v izjemnih akcijskih ugodnostih, ki so jih za svoje zveste kupce pripravili v prenovljeni trgovini Eurospin Celje. S tem so kupcem dokazali, da je trgovina, ki je po prenovi še bolj bogato obložena, večja in trajnostno naravnana, ohranila kakovostno ponudbo živilskih in neživilskih izdelkov po ugodnih cenah.
Na dan odprtja so imeli posebne akcije na neživilske izdelke, ki so jih obiskovalci kar hitro razgrabili in pokupili, medtem ko so lahko kupci z vrtenjem kolesa sreče prejeli brezplačen Eurospi-nov darilni bon ali katerega od artiklov Eurospinovih blagovnih znamk. Slavnostni trak sta prerezala izvršni direktor v podjetju Eurospin EKO Matjaž Komar in generalni direktor podjetja Francesco Fergnani.
Podjetje Eurospin EKO je lani odkupilo prostor svoje tr-
govine v Celju, ki ga je imelo pred tem v najemu. Ker je bila trgovina že dotrajana in ni več zadoščala sodobnim Eurospi-novim standardom, so se odločili za celovito prenovo. S tem so želeli kupcem ponuditi novo in sodobnejšo trgovino, kar jim je tudi uspelo.
Popolnoma prenovljena trgovina na Dečkovi cesti 41 se ponaša s številnimi prednostmi in novostmi. Med prenovo so prodajni prostor povečali z 840 m2 na 1.080 m2 ter dodali 33 do-
datnih parkirnih mest. Skupaj jih je zdaj 88. V luči varovanja okolja in trendov trajnostnega poslovanja ima trgovina po prenovi fasade in vgradnji novih oken večjo toplotno ter zvočno izo-lativnost. Nova LED razsvetljava omogoča še boljši pregled nad izdelki lastnih blagovnih znamk visoke kakovosti, širše nakupovalne ulice pa zagotavljajo prijetnejšo izkušnjo nakupa. Treba je poudariti tudi bolj trajnosten način hlajenja živil, saj so hladilni sistemi opremljeni brez freona.
Celjski Eurospin je ena izmed samozadostnih trgovin podjetja s sistemi za daljinsko upravljanje in nadziranje. Sončne celice na strehi trgovine namreč proizvajajo dovolj dnevne energije, ki jo stavba potrebuje za svoje
Letos mineva 18 let od prve Eurospinove trgovine v Sloveniji in uspešno trgovsko podjetje je doma že skoraj v vsakem večjem slovenskem kraju. Zadnja pridobitev je popolnoma prenovljena trgovina v Celju. Družba Eurospin je sicer največji italijanski diskont z več kot 1.200 prodajnimi mesti v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Je ena redkih gospodarskih družb v panogi trgovinskih verig, ki se nenehno širi in si prizadeva ustvarjati vedno bolj razvejano mrežo prodajnih mest na tem ozemlju. Podjetje zaposluje več kot 700 ljudi.
operativno delovanje. Dodatno bo kmalu poskrbljeno tudi za lastnike električnih vozil, saj bo po prenovi parkirišče opremlje-
no s polnilnicami za polnjenje električnih vozil.
Skupni stroški prenove so vključno s trgovinsko opremo
znašali približno 2,7 milijona evrov, obnova pa je trajala štiri mesece. V tem času je bila trgovina zaprta dva meseca.
4l ^ - ~
Foto: Andraž Purg - GrupA
GRADBENA TRGOVINA
GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206
tomaz@gradbena-trgovina.si
www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55
IZDELAVA FASAD
SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
CELI И
8. in 9.IÜKT0BER
yiOh mi8h CELJSKI SEJEM-
UUULJL_K_1VU\-J
o a
INFORMACIJE
EMZLFDCEUEoSO
Ql8h
BRO
bit
VSE ZA PISARN
Prodaja, najem in servis multifunkcijskih
naprav	-
Celovita ponudba pisarniškega materiala
W: birobit.si T: (03) 425 6100
PODLISTEK
37
^kamra
Edvard Goršič (6)
(12. 3. 1937-18. 6. 2002)
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Edvard Goršič je po končanem študiju leta 1961 prevzel vodenje mladinskega zbora na II. osnovni šoli Celje, deloval pa je tudi v Pionirskem domu. Leta 1976 je prevzel vodenje mladinskega mešanega zbora Gimnazije Celje (današnja I. gimnazija Celje). Gimnazijski zbor je uspešno vodil šest let. Zbor se je redno udeleževal različnih tekmovanj in nastopov.
Bili so redni gostje Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, kjer so osvojili dve zlati plaketi na državnem in tri srebrne plakete na mednarodnem tekmovanju. Zbor se
je udeleževal tekmovanj v tujini, kjer je na mednarodnem tekmovanju mladinskih mešanih zborov v Haagu na Nizozemskem osvojil tretje mesto.
Se nadaljuje.
Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Edvard Goršič z mladinskim zborom II. osnovne šole Celje (arhiv družine Goršič).
Edvard Goršič je leta 1977 z Mladinskim pevskim zborom I. gimnazije v Celju prvič nastopil na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, kjer so osvojili srebrno plaketo (Muzej novejše zgodovine Celje).
ALBUM S CELJSKEGA
Mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju je leta 1979 na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju osvojil zlato plaketo na zvezni ravni in srebrno plaketo na mednarodni ravni. Slika prikazuje veselje dijakov ob razglasitvi rezultatov tekmovanja, ko so dijaki svojega zborovodjo na rokah ponesli iz dvorane v preddverje Narodnega doma Celje (arhiv Konrad Frece).
www.reoorter.si
PROPAD NGVOREVIJAŠEV
Od 57. številke Nove revije do Nine Krajnik iz Moravč
INTERVJU
Miran Zupanič, režiser:
Lov na liudi ie izvajal ozek in skriven kron Iii
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Cerkev blaženega Antona Martina Slomška v Zgornji Rečici pri Laškem, 1959
Premiera
na TV Veseljak


Cerkev, zasnovana po načrtih Janeza Valen-tinčiča, asistenta arhitekta Jožefa Plečnika, je bila zgrajena leta 1939. Kot prva v Sloveniji je bila leta 2000 posvečena blaženemu Antonu Martinu Slomšku (26. 11. 1800-24. 9. 1862).
Pobudo za gradnjo je dal domačin Nikolaj Šergan, ki se je v ruskem ujetništvu zaobljubil, da bo ob srečni vrnitvi storil vse, da bodo v Rečici postavili cerkev. Domov se je vrnil leta 1920 in nato kot ključar skupaj z drugimi vaščani po več letih prepričevanja za gradnjo pridobil še župnika Jožeta Lončariča. Gradili so jo od leta 1936 do 1939 na zemljišču, ki ga je podaril Matija Golouh. Mariborski škof Ivan Jožef Tomažič jo je 20. maja 1939 začasno posvetil Slomškovemu krstnemu zavetniku Antonu Puščavniku. Ta začasnost ie nato trajala do-
brih 60 let. 19. septembra 1999 je papež Janez Pavel II. med svojim drugim obiskom pri nas Slomška razglasil za blaženega in tako je lahko leto kasneje, 17. septembra 2000, mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej cerkev posvetil blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
Prispeval: Gvido Jeran Vir: Herek, B. Rečiška lepotica, 2020 https://www.druzina.si/clanek/recica
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Naiboli slovenski koncert

^ \-wr
nt i **
■tt F/
Ca4i ^ђ&т
sloi/msh
Mrežna
Штт
Sobota, 1. oktober 2022, ob 19:55, Donovitev: nedelia. 2. oktober, ob 15:00
38
RAZVEDRILO
SEPTEMBRA NA MORJU SPet si se naPil!
Oven
Tehtni ca шШ
Živimo v času, ko je odvečna teža težava, pomanjkanje možganov pa ne...
Sem, pa kaj?
Zgrešil si hišo, sosed
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Nesreča
Na kraju prometne nesreče obleži pešec, sled za vozilom pa se je izgubila v megleni noči. Pešec je poškodovan, a ga policist lahko izpraša kar na kraju dogodka.
»Gospod, ste videli vozilo, ki vas je zbilo?«
»Ne, ampak vem, da gre za rumenega golfa z registrsko številko LJ-KI 96, z ojačenimi odbijači, zatemnjenimi stekli in rahlo popraskanimi desnimi vrati.«
»Kako pa ste videli vse to? Kaj vas ni zbil od zadaj?«
»Saj ga nisem videl.«
»Kako pa potem veste, kakšen avto je bil?«
»Prepoznal sem smeh svoje tašče!«
Taksi
Blondinka vstopi v taksi.
»Kam greste?«
»K prijateljici.«
Varanje
Srečata se sosedi in ena reče: »Vem, da me mož vara, vem tudi, s kom, ne vem pa, s čim ...«
Pesek
Janezek na mejni prehod pririne kolo z vrečo peska na njem. Carinik ga vpraša, kaj je v vreči.
»Nič takega, gospod carinik, samo pesek,« odgovori Janezek.
»Odpri, da preverim,« pravi carinik ter pogleda v vrečo, v kateri je res pesek. »Dobro, pelji se naprej.«
Naslednji dan Janezek znova rine kolo z vrečo peska na njem. Carinik vpraša: »Kaj spet tovoriš v tej vreči?«
»Pesek, gospod carinik, samo pesek.«
Carinik preveri vsebino vreče ter ga spusti naprej.
Tudi tretji dan se na carini odvije isti prizor, le da ga tokrat carinik vpraša: »Pa dobro, kaj tihotapiš iz dneva v dan!?«
Janezek odgovori: »Kolesa!«
Otroštvo se konča, ko mama neha skrivati bonbone in začne ata skrivati žganje.
Lahko je ženo kritizirati pri ljubici. Poskusi obratno!
Tudi jaz imam nočno življenje - ko prižgem pralni stroj v času cenejše elektrike.
Legenda pravi, da obstaja ženska, ki lahko potegne kabel likalnika iz vtičnice, ne da bi to potegnila iz stene.
Dnevi bodo minevali v delovnem duhu, zato boste vse druge zadeve potisnili na stranski tir. Mimogrede boste tudi uspeli razrešiti težavo, ki vam je povzročala slabo voljo. Izredno prilagodljivi boste, zato bo tudi sodelovanje z vami prijetno, kar bodo ugotavljali ljudje v vaši okolici. Namenite nekaj pozornosti svojemu zdravju. Ne spreglejte znakov, ki vas opozarjajo, da bi bilo dobro obiskati zdravnika ali vsaj narediti nekaj za preventivo.
3ik

Lev

Oktober je čas vaše vladavine, zato se boste počutili odlično. Poleg Sonca vas spremlja tudi Venera, zato boste izžarevali zelo pozitivno in privlačno energijo. A ne boste mirovali. Prav skrbno boste preučili vsak korak in s tem pokazali, da imate večje odgovornosti do zadev. Težko se boste opredelili glede neke kočljive zadeve, zato prepustite času čas.
škorpijon
Tokrat boste zadovoljni s potekom dogodkov, a boste iz vsega skupaj želeli potegniti še nekaj več. Tisto, na kar ste opozarjali že pred meseci, bo ponovno aktualno. Tokrat se ne boste pustili odpraviti z izgovori, ampak boste hoteli priti stvari do dna. Čustva boste potisnili na stran in s hladim razumom dosegli svoje. To lahko sicer naleti na začudenje, mogoče celo na odpor nasprotne strani. Malo se odtajajte, dovolite si romantično vzdušje.
Neko zadevo boste uspešno pripeljali do konca, čeprav ste že na sredini skoraj obupali. Končno si boste oddahnili in ugotovili, kako prav ste imeli, da ste sledili svojemu občutku. Šesti čut vas odlično vodi, tudi prihodnjič naj bo vaš zaveznik. Veselili se boste trenutkov, ki jih boste preživeli z nekom, ki vam pomeni nekaj več.
Strelec
Dvojčka
Razmišljali boste po svoje in se bolj malo osredotočali na okolico. Mars v vašem znaku vam daje ogromno energije, moči in zagona, zato dobro premislite, kaj želite. Končno boste na tej poti sami, saj ste se tako tudi odločili. In seveda, sprejeti bo treba odgovornost za svoja dejanja. Venera v sorodnem znamenju vas bo lepo grela in vam prinašala romantično vzdušje ter lepo energijo. Ne bo vam dolgčas!
Rak
V petek in soboto boste gostili Luno v svojem znamenju, zato bo veselo, vaše misli bodo usmerjene v prihodnost, odlični bodo tudi stiki s tujino in tujci. Spomini vas bodo istočasno ponovno ponesli v preteklost, kjer ste pustili delček svojega srca. Včasih ste trmasti in nepopustljivi, zato tudi težko razumljivi okolici in še bolj osebi, o kateri zelo veliko razmišljate.
Kozorog
V jesensko obdobje boste vstopili dobre volje in radovedni, kaj vam ta čas prinaša. Veselili se boste dogodkov in z velikimi pričakovanji zrli v naslednje dni. Čustva bodo nežno potrkala na vaša vrata, zato boste srečni. Na delovnem področju se bo marsikaj uredilo po svoje, kar vam bo tudi všeč. Če ste bili malo preveč nedejavni, se vam bo to zdaj celo obrestovalo.
Od nedelje do torka opoldne bo Luna potovala po vašem znaku. Ob začetku novega delovnega tedna v ponedeljek bo tvorila prvi krajec, zato bodite zelo prilagodljivi. Delovna vnema bo močno povečana, zato boste zadovoljno zrli v dneve. Veliko boste naredili za napredovanje, nekaj boste na drugi strani tudi zamudili.
Vodnar O
Čakata vas konkretna akcija in sprejem konkretnih odločitev. Ko boste enkrat začeli, se bo vse dobro izteklo. Žal vam bo, da tega niste storili že pred časom. Presenečeni boste nad odzivom nekoga v vaši bližini, saj vsega, kar se bo dogajalo, preprosto ne boste dojemali. Odločitev, da vzamete zadeve v svoje roke, je nujna.
Od torka popoldne in v sredo bo Luna potovala po vašem znamenju, zato boste bolj družabni kot sicer. Neka oseba vam bo prebudila zanimanje in o njej boste želeli izvedeti več. Do želenih informacij boste prišli zelo hitro. Zadeve sicer stojijo tako, da ste tik pred veliko odločitvijo, kako nadaljevati zapletene zadeve. Na pomoč vam bo priskočil smisel za preživetje, zato se prepustite toku dogodkov.
Ribi
Devica
Veselili se boste dogodkov in z velikim pričakovanjem zrli v dogodke, ki bodo prehitro minevali. Tokrat boste sproščeni in pripravljeni na sodelovanje, ki ste ga pred kratkim še odklanjali. Vendar je zdaj situacija drugačna, temu primerna bo tudi vaša odločitev. Na delovnem področju se lahko kaže zastoj, vendar krivda ne bo na vaši strani. S filozofskim mirom boste sprejeli tudi to.
Izredno veliko energije boste vlagali v odnose. Prav zaradi tega vas lahko zelo vrže iz tira, če ne bo šlo vse gladko. Občutljivi in zamerljivi boste, zato se velikih potez in odločitev izogibajte na daleč. Dovolj časa imate, zato ne hitite. Na delovnem področju bo zanimivo. Tisto, kar se vam je pred časom izmikalo, bo zdaj dosegljivo. Čaka vas prijetno presenečenje, zato boste ugotovili, da ima življenje poseben smisel za humor.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
Astrologinja DOLORES je dosegljiva		Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 519 265 in na Facebookovi		na 041 404 935 in na Facebookovi
strani		strani
Dolores Astro.		Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
ZUNANJA PODOBA (ANG.)
Hura! Končno ...
KrižaiiKe
& SPOKOJNI
ugamKe
MOHAMEDOVA VERA
DOBRI MOZ,
KI PRVI OBDARUJE OTROKE
10
DEL KAMERE
NATRIJEV FLUORID
DVOMITE
Povsod z vami
KARTE Z ZENSKO
VEČJI PROSTORI ZAJAVNE PRIREDITVE
12
POMLADNI MESEC
GRŠKI ČRKI Ц IN to
NAREJEN V ESTONIJI
ZNOTRAJ PRAZEN
KARIN KOMLJANEC
KUBIČNI METER (POG.)
KANDIDAT ZA ZMAGO
ZAŠČITNI PREMAZ
ALUMINIJAST
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
M*™ NSCN
SEDIM V ČAKALNICI
MURSKA SOBOTA
TELEVIZIJA (PUBL.)
OTOK ČAROVNICE KIRKE
ZNIŽANI TON G
BISTVO, JEDRO
8
KRATKA VSEBINA, POVZETEK
Všeč mi je, kadar pridejo na ...
PREŠEREN:
... IN ČEVLJAR
DRŽI SE KOT MILA ... ODPRTINA V STENI
ROOIBOS NE VSEBUJE TEINA
IT. NAFTNA DRUŽBA
PISATELJICA PEROCI
KRAJ PRI DOMŽALAH
SESTAVNI
DELI, SESTAVINE
MARGARITA ALI CUBA LIBRE
ŽIVLJENJE ... POLNO ŽLICO
ODLOČITEV
POSAMEZNIKA PRI GLASOVANJU
AM. IGRALEC (RICHARD)
15
EGIPČANSKI BOG SONCA
PREBIVALCA ANGLIJE
PA TAKO JE PELA, DA BO ... VZELA
NEMŠKA TURISTIČNA AGENCIJA
KRAJ PRI CELJU
IBSEN JE AVTOR ... GYNTA
POSMEH-
LJIVEC ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
TOPILO, TAJALO
NEDOZORELA
OSTER, VIŠJI GLAS
RINGA, RAJA, MUCA PA NAGAJA
NEMČIZEM
Z NJIM IŠČEJO PODMORNICE KROŠE JE ... PRI BOKSU
PRIPRAVA ZA BITJE, UDARJANJE
JAKOBOV
BRAT DVOJČEK
NIŽJA VZPETINA
NEMŠKA POP PEVKA
MOŠKI POTOMEC
... BAND: EN KORAK
AMERIŠKI MATEMATIK
(JOHN) MLADINSKA KNJIGA
OBDAJA SLIKO
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
18
ANDREA MASSI JE
BIL . TINE MAZE
16
OSCAR LEVANT
NEODLOČEN (REZULTAT TEKME)
AMERIŠKA IGRALKA LEIGH
ODGOVOR NA KONTRO
TV-ZVEZDA ŠUNDOV
13
PRISTAŠI ANARHIZMA
17
INKOVSKI VLADAR
19
14
SOSED ČEHA
JANKO KERSNIK JE AVTOR ... GOSPODE
GRŠKI JUNAK, RANLJIV V PETO
SUDOKU 537
	8						1	
	2		6				8	
	1					5	2	
		9		6	8			3
		5			9	1		8
					3			5
7				5				
8			1	9				
3						7		6
SUDOKU 228
3		7						
9						8		5
				4	6			
				9			4	
				8			7	9
8		2						
	7		3			5	6	
	1		7					
	6		1			3		
REŠITEV SUDOKU 536
REŠITEV SUDOKU 227
3	2	5	4	6	9	1	7	8
9	4	6	1	7	8	3	2	5
1	7	8	2	5	3	4	6	9
5	8	9	3	4	7	6	1	2
7	1	4	6	2	5	9	8	3
6	3	2	9	8	1	7	5	4
4	5	1	7	9	2	8	3	6
2	9	7	8	3	6	5	4	1
8	6	3	5	1	4	2	9	7
7	8	4	3	9	2	1	5	6
3	9	1	5	7	6	2	4	8
5	2	6	8	1	4	9	7	3
9	7	5	4	8	1	3	6	2
8	1	3	6	2	5	7	9	4
4	6	2	9	3	7	8	1	5
2	5	8	7	4	9	6	3	1
6	3	7	1	5	8	4	2	9
1	4	9	2	6	3	5	8	7
an-nika
Nailodon
obnovitveni lak proti glivicam vsebuje naravne protiglivične sestavine eterično olje klinčkov, timijana in čajevca.
an-nika
Balmodon
Kante in čajavec
051 661 665 info@annika.si
an nika Naroči svoje izdelke za nego nohtov in stopal in izkoristi
10% popust
Deodon s kodo ZDRAVJE 10 v nagj Sp|etnj trgovini
www.annika.si/shop/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Sponzor križanke je Center medicinske pediküre AN. NIKA, ki podarja:
1.	nagrada: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete
2.	nagrada: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam
3.	nagrada: Balmodon krema za suhe pete
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tajnistvo@nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 4. oktobra.
Geslo iz številke 38: Top jesenska doživetja Izid žrebanja
1.	nagrado: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete prejme: Daniela Mesec iz Žalca.
2.	nagrado: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam prejme: Alen Hlastec iz Celja.
3.	nagrado: Balmodon krema za suhe pete prejme: Bogdan Paušer iz Petrovč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
je tudi v dvoje lepo. i
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše.
www.trik.si
JIN IN
LEPLJENKE
8
KERNER
9
4
2
5
7
3
11
6
40
TA PISANI SVET
Zbirali za peč v Mali hiši na Pilštanju
V soboto je bila v celjskem mestnem središču že 10., jubilejna združena dobrodelna tržnica, ki jo pripravljajo celjski in regijski humanitarni klubi.
Svoje moči so tudi tokrat združili rotary in lions klubi ter njihovi podmladki, Fakulteta za zdravstvene vede v Celju, prostovoljci -osnovnošolci z Lave ... Pridružil se jim je tudi novoustanovljeni klub Inner Wheel.
Člani klubov so pripravili izdelke za stojnice, kjer so bile na voljo sladke in druge dobrote. Z dobrodelnimi prispevki so zbrali več kot 1.400 evrov. Vsa zbrana sredstva
bodo namenili za dokončanje projekta, ki so ga začeli v Lions klubu Celje, in sicer za ureditev ogrevanja Male hiše na Pilštanju. Tam vsak konec tedna skrbijo za otroke, ki prihajajo iz družin, kjer ni ustrezno poskrbljeno za njihov razvoj.
V Celju so ponosni na idejo, predvsem pa na vztrajnost, da se enkrat na leto humanitarni klubi združijo, se predstavijo na enem mestu in potrdijo svoja prizadevanja za pomoč ljudem, kar sicer vsak klub zase počne vse leto.
TC, foto: SHERPA
V skrbi za prihodnost
Na stojnici Rotary kluba Celje je pomagala tudi predsednica kluba Barbara Gorski.
Iztoka uprizoril naš Luka Žerjav
V celjskem Tehnoparku so letos prvič pripravili Teden trajnostnega razvoja. Med dogodki sta bila zlasti zanimiva tekmovanje v ločevanju odpadkov in modna revija rabljenih oblačil.
Na tekmovanju v ločevanju odpadkov sta sodelovali OŠ Blaža Kocena Ponikva in III. OŠ Rogaška Slatina. Otroci so si najprej ogledali krajši film, kjer so spoznali osnove ločevanja odpadkov in nepravilnosti pri tem. Na tekmovanju je nato zmagala skupina otrok s Ponikve.
Petkova modna revija Traj-nostna moda za dobro ljudi je predstavila rabljena, a še vedno lepa in modna oblačila iz trgovinice Druga modna muha v Celju. Trajnostna moda, ki je popolno nasprotje tako imenovane hitre mode, spreminja ustaljene navade potrošnikov in doprinaša k
čistejšemu planetu. Modne revije so se udeležili obiskovalci ter dijaki različnih srednjih šol, kot manekenka se je po modni stezi sprehodila
Modna revija trajnostne mode
tudi Tehnoparkova robotka Barbara, ki je predstavljala modo prihodnosti.
TC, foto: arhiv Tehnoparka Celje
»Izbor za letošnji festival ljubiteljskega gledališča je bil težak, in je, zlahka priznam, nepravičen. Predstav, ki bi si zaslužile presojo občinstva in žirije, je bilo namreč bistveno več, kot sem jih lahko uvrstil v program,« je pred 60. Linhartovim srečanjem, namenjenim ljubiteljskim gledališkim skupinam v Sloveniji in zamejstvu, dejal državni selektor Miha Golob, sicer novi upravnik Gledališča Celje.
Z uvrstitvijo v finale sta bili zelo zadovoljni skupini z našega območja, obe sta prejeli posebni priznanji. Združeni gledališki ustvarjalci iz Zveze kulturnih društev Celje so bili nagrajeni za uprizoritev klasičnega besedila Pod svobodnim soncem. V obrazložitvi je pisalo: »Pogumno, dosledno, kakovostno in združeno so uprizorili nekaj zelo zahtevne-
ga - klasično dramsko besedilo.« Vlogo Iztoka je prepričljivo odigral »stalni član ansambla Radia Celje« Luka Žerjav. Skupina Žaba gleda&išče iz Pro-
svetnega društva Vrhovo se je med najboljšo sedmerico uvrstila s predstavo Izpoved mazohista.
DŠ, foto: Marko Rebov
life
Prizor iz predstave Pod svobodnim soncem. Irena (Sara Tamše) v prijemu Azbada (Žiga Bedrač) in nejevoljni Iztok (Luka Žerjav).
GRUPA VIGOR
P PETRE
Pokrijemo vse priložnosti
Medijska pokrovitelja:
novi tednik radio celie
Partnerji: Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Žalec, ZKŠT Žalec, Pivovarna Laško