O p X ŁJ 1, Iz 1'ostojine. (Dalje.) Vspeh pri risanji je sicer precej povoljen, a vender sem zapazil da so nekateri učitelji pri tem pouku preveč površni. S tem, da podobo risajo na tablo, ter jo učencem velevajo prerisati, mislijo , da so uže storili svojo dolžnost. A temu ni tako; treba je z učenci pomeniti se o posameznih delili, iti mej nje, opozorcč jih ua pravo sedenje, na red, na snažnost, sploh na vse napake pri risanji. Ta pouk naj bode živahen in poučljiv; učenci naj vidijo, kako postajajo črte druga za drugo, kje se ima poteza iji-ičeti, kako nadaljevati in kako je- njati. Tudi pri tem predmetu mora tedaj učitelj premišljevaje korakati od stopinje do stopinje in si prizadevati s pomočjo dobrega navodila in dobre metode najboljše doseči. Petje po posluhu poučevalo se je z dobrim vspeliom, toda želeti je, da bi se število šolskih pesmic pomnožilo. Kakih 10 do 20 bi se jih otroci v teku 5 ali 6 let vender lehko priučili in to tem lažje, ker imajo sploh veliko veselja do petja in tudi dobre glasove, torej treba druzega ni, nego dobre učiteljeve volje. V našem okraji je nekaj takih učiteljev, ki niso izprašani iz petja, a vender poučevajo v tem predmetu, uvideč korist tega pouka. Učitelji s slabim muzikaličnim posluhom poslužujejo se pri tem poučevanji spretnejših učencev svojih in na ta način dosežejo precej povoljen vspeh. Tem učiteljem iziekam za njihov trud in dobro voljo še posebej svoje zadovoljstvo ter jih stavim onim v izgled, katerim se tako poučevanje nemožno zdi. Petje v šoli ima dvojen namen, namreč materijalen, s katerim gojiti je cerkveno in ljudsko petje in idejalen, s katerim blažiti ima se otroško srce. Petje vpliva kaj dobro na versko, nravno in estetično vzgojo; iz tega izvira tudi velika skrb, katero ima cerkev in država za njega razvitek in gojitev. Ljudska pesem s svojimi lepimi besedami je posebno pripravna, žlahtne oboutke v srcih pevcev kakor njih poslušalcev obuditi in čut za čednost in patrijotizem oživeti. Pesem vpljiva bolj naravnost na srce, nego poezija, obudi čut za dobro, plemenito, lepo in vzvišeno, ter pomanjšuje surovost in pomnožuje nravnost in spodobno obnašanje. Ljudska pesem spremlja mladino pri igri, oživlja domače in patrijotične veselice; taista spremlja potnika na poti in olajša trudnemu težavno delo. Kdor je bil ali je še vojak, ve, kako dobro vpljiva kak »Naprej« ali »Naglo bratje« po več urnej hoji, letanji in plezanji na utrnjene noge in ves život. Človek je zopet kakor prerojen in utrujenost je zginula. Učitelj naj šolske pesmi pridno zbira; učijo naj se le take pesmi, katere se dopadejo otrokom, pesmi, katere bodo ljubili tudi izstopivši iz šole, katere prepevali bodo kot odrasli fantje in dekleta pri različnih prilikah. S poučevanjem petja po sekircah pridobi si učitelj lehko dobre cerkvene pevce za poznejše čase; a pri tem pouku ogibati se je pretiranos ti, ker bi se učenci na ta način pri pičlo odmei-jenem številu ur za ta predmet še teorije komaj priučili. Tu treba je odločnosti. Najvažnejše iz teorije naj se v kratkem razloži, imenujejo se note po njih vrednosti ter pokaže, kedaj poje se višje ali nižje itd. in potem pričeti je takoj z vajami, pri kojih je obilo priložnosti; nejasno in neznano se razloži. Koliko storiti more uoitelj v povzdigo Ijudskega in cerkvenega petja, pokazali so nekateri gg. učitelji na Vipavskem ter so v lep izgled svojim sokolegom. V telovadbi ne zadostuje se niti na jednej šoli tirjatvam učnega čtteža. Krivda temu je, da primanjkuje potrebnih telovadišč, telovadnic in telovadskega orodja. Dokler je še dalje poučevati telovadbo v šolskih sobah, opomnim gg. učitelje, da ne zabijo, pred tem poukom učilnico dobro izračevati, ker je pri telesnih vajah čist zrak posebno potreben. V poletnem času pa ne telovaditi v sobi, ampak idite s svojimi učenci vur. na prosto; kak pripraven prostor za telovajo se bode menda vender dobil. V ženskih ročnih delih poučuje se na 18 šolah, torej se s tem prekoristnim predmetom bavi le polovica vseh šol. Kjer se za ta pouk do sedaj še ničesar učinilo ni, prosim, da se v prihodnje zanj bolje skrbi; sosebno naj gg. šolski voditelji poizvedujejo po sposobni ženski, katera bila bi zmožna, to poučevanje prevzeti. V kmetijstvu poučuje se na 18 šolah in sicer večinoma v ponavljavnicah. Pouk v vsakdanji šoli malo izda, ker majhni učenci učno tvarino ne morejo dovolj razumeti. Sadjereja naj se vselej poučuje tudi praktično; sama teorija hasne le malo. Jaz sem sicer preverjen, da vsi učitelji remuneracije za poučevanje tega predmeta popolnoma zaslužijo, saj ni velika — a svet drugače sodi in marsikateri učitelj moral je radi dobljene nagradice slišati uže neljube besede. Učitelji, kateri prevzeli so to poučevauje, naj se vestno potrudijn, doseči dober vspeh, da bode tako vsa nepotrebna kritika izostala. Koristno bilo bi, ko bi se tega pouka udeleževali tudi odrastli ljudje, kajti le ti imajo popolno zmožnost in resnost umeti težke kmetijske nauke. Seveda moral bi se ta pouk vršiti ob nedeljah pred ali po službi Božji, druge dneve bode se kmet težko privabil v šolo. Nekateri učitelji bili so kmetijske tečaje za odnisle uže vpeljali in udeležba bila je dobra; obžalujem, da so se ti tečaji zopet opustili. V sporočilu Nižje-Avstrijskega sadjerejskega društva čital sem nedavno izraženo željo, da bi slehern učenec pred izstopom iz šole vsadil vsaj jedno drevesce. Zares izvrstna misel to, katera zasluži, da bi se tudi pri nas praktično izvedla, na ta način bi se sadjereja gotovo dobro pospešila. Šolski spisi so večinoma v redu in na nekaterih šolah z vzgledno marljivostjo sestavljeni ter zaslužijo dotični šolski voditelji za to popolno priznanje. Tu pa tam zapazil sem nekatere pomankljivosti. V enorazrednicah opušča se vkupni pregled polumesečnih zamud. Zapisnik in razrednica se v številu vpisanih šolskih otrok vselej ne vjemata. Če med letom kateri učenec iz šole izostane ali v njo vstopi, treba je število učencev v obeh spisih vselej rektificirati. Nespodobno je imena učencev se svinčnikom pisati. Tudi naj se v obeh spisih šolski otroci po oddelkih in po spolu ločijo, da se vdubi boljši pregled. Po dovršenej šolskej dobi zaznamovati je izstop učencev v opombi kataloga iu matrike; izpustne knjige (©ntlaffungžbudj) ni rabiti več. (Konec prih.) Z Dobrove. (Dalje in konec.) Nekoliko gospodov sobratov, domača v. č. gospoda duhovnika in trije jubilanti poslovili in razšli so se okolu 6 ure zvečer vsak proti svojemu domu; drugi smo šli pa še na prijazno Švico k »Dolinarju« , kjer smo se potem še precej dolgo med bratovskimi razgovori prav dobro zabavali, a slednjič se pa prav ganljivo poslovili, želeč si, da bi se tnogli čez drugih 25 let zopet tako pošteno vkup zabavati. Ob tem v resnici veselem in ganljivem praznovanji pokazalo se je očitno, da med pravimi narodnimi učitelji in med prcčastito duhovščino domačo tudi prava edinost, vzajemnost, ljubezen in mir kraljuje in vlada. Vrla nilrodna duhovščina dotnača je poštenemu učiteljstvu desna, a narodni učitelji pa prečastiti duhovščini leva roka. Ako oba ta stanova v miru, edinosti, vzajemnosti in pravi ljubezni vsak v svojem imeuitnem poklicu za vzgojo, pouk in izobražbo ljudstva roka v roko sodelujeta, tudi zaželjeno pričakovani koristni sad nikdar ne izostane. — Ker ob četrtkih tukaj poštne zveze ni, došli sta dan pozneje sledeči, gospodom jubilantom namenjeni čestitki: Blagorodni gospodje tovariši! «Presrčno Vam čestitam k petindvajsetletnici Vašega učiteljevanja! Ves ta dolgi čas ste »marljivo in vestno delovali v svojem težavnem poslovanji; odgojevali in vzrejali ste mladino v »pravem niirodnem, domovinskem in versko-nravnem duhu; vodili ste jo po potih, ki peljejo v »srečno časno in blaženo prihodnje življenje. Slava Vam! Ponosni smete biti na svoje izborno »delovanje in sladko prepričanje, da ste svojo dolžnost skoz 25 let točno izpolnovali, naj Vatn »danes oveseli srce ter naj Vas spodbada tudi v prihodnje k enacemu uspešnemu delovanju. »Milostljivi Bog naj čuva Vaše zdravje in življenje, da bodete čez 25 let enako krepki in »čvrsti obhajali 501etnico svojo!« — Z odličnim spoštovanjem Vaš tovariš Martin Zarnik, 1. r. Trnovo pri II. Bistrici, dne 1. septembra 1886. 1. »Telegram. Podzemelj (Metlika), dno 2./9. 1886.: »Dragi tovariši! Duševno se druži in raduje z Vami in Vas preiskreno pozdraylja »Vaš Ivan Barle.« Ta preveseli dan ostal bode pa vsem nazočim ob godovanji 251etnice naše na lepi Dobrovi gotovo še prav dolgo v najblažjem spominu, a dotični jubilanti pozabili ga pa ne bodemo, dokler nas smrt v boljši svet ne preseli! V svojem in v imenu nazočih drugih treh gg. jubilantov izrekam konečno najiskrenejšo zahvalo vsem drugim vrlim p. n. gg. sobratom našim, ki nas bili so od blizu in daleč počastili, domačima gg. duhovnikoma, kateri vsi skupaj so se svojo požrtvovalnostjo na en ali drug način pripomogli, da se je mogla naša 251etnica tako lepo in v resnici veselo obhajati. — Naj bode vse Bogu v čast m slavo, milemu narodu slovenskemu pa v prid in korist! M. Rant. Od Kolpe. Dne 23. sept. t. 1. otvorila se je nova enorazrednica v Dobličah, v občini, eno uro hoda od Črnomlja oddaljeni. Slovesnost so že prej ta dan naznanjali streli iz možnarjev, ter isto ponavljali tudi v četrtek zjutraj med slovesnim zvonjenjem. Ob deveti uri začne se slavnost se sv. mašo, katero je daroval č. g. Janez Golob, kapelan Črnomeljski in sedanji katehet na tej šoli. Svete maše udeležili so se visokorodnigospod c. k. okrajni glavar Ludovik marquis de Gozani, č. g. c. k. okrajni nadzornik Anton Jeršinovec, g. g. učitelji iz Črnomlja, Dragatuša in Vinice, ter obilo domačega ljudstva, za katero bil je ta dan pravi praznik. Po sv. maši podali smo se v lepo novo šolsko poslopje, kjer je č. g. kapelah vse hišne dele blagoslovil. Po tem cerkvenem opravilu poprime visokorodni gospod c. kr. okrajni glavar besedo ter v svojem krepkem govoru med drugim omenja: »Slavni občinski zastop! Svečanost, ki se sedaj tukaj vrši, je pomenljiva, ker otvori se vam nova šola, v kateri se bodo vaši otroci podučevali in vzgojevali. Današnji dan je vesel dan za Dobliško obCino. Otroci bodo veliko lažje sedaj v šolo hodili, ne bo jim treba rano zjutraj v Črnomelj in kasno na večer domov. Bolje bode za duševno in telesno razvijanje vaših otrok, ker ne bode jim treba po zimi ozebati, a po letu prehude vročine trpeti. Vse te koristi in še druge uvidel je slavni občinski zastop ter prosil je za ustanovitev šole, kar je vse hvale vredno, in je s tem pokazal veselje do omike in napredka. Slavne šolske oblastnije so na tej podlogi šolo ustanoviti dovolile in tudi se potrudile, da so se znatne podpore za to dobile, ker je občina bolj revna. Tako je dovolil visoki deželni zbor 700 gld., visoki deželni c. kr. šolski svet iz podpor, ki jih slavna hranilnica Kranjska daje, lepo svoto 1200 gld. Nadalje je pa najvišji podpiratelj šolstva, presvetli vladar Fran Josip I. daroval iz lastnega premoženja 200 gld. Tako so se dobile podpore v znesku do 2100 gld. kar malo katera občina dobi«. Dalje omenja bl. g. glavar ljudstva, ki je požrtvovalno plačevalo priklade pri davkih za šolo ter naposled izroča šolo krajnemu šolskemu svetu in občinskerau zastopu v varstvo, ter priporoča vzajemno delovauje na korist šole. S trikratnim »živijo« na najboljšega zaščitnika šole presvetlega vladarja zakluči svoj govor visokorodni gosp. c. kr. okrajni glavar. Na to povzame č. gosp. c. k, okraj. šolsk. nadzornik besedo do navzoče šolske mladine, ter v živih besedah nariše koristi šole in jih spodbuja k pridnemu obiskovanju in marljivemu učenju ter k ubogljivosti do gospodov učiteljev in starišev. Navzočim gospodom domačim učiteljem, č. g. Golobu kot katehetu in g. Lokarju kot učitelju, obrnivši se do njih izroča jim šolsko mladino v versko - nravno vzgojo in odgojo, ter jim omenja, da jim bodo vcepali ljubezen in vdanost do presvetlega vladarja in vse cesarske rodovine in ljube domovine; da bodo postali pošteni državljani in pobožni kristjani. Da se bo to zgodilo, v to pomozi nam Bog! Po govoru zaključi se slavnošt z molitvijo »Očenaša«, katerega je g. nadzornik sam naprej molil in ž njim vsi navzoči. S tem je bila slavnost končana. Po slavnosti zbrali smo se vsi v prostorih čitalnice Dobliške k skupnemu obedu, kjer je prvi g. glavar napil občinskemu zastopu, ki je bil polnoštevilno navzoč. Gosp. predsednik krajnega šolskega sveta in župan Matija Vrtin napil je visokor. g. nadzorniku in drugim oblastnijam; napivalo se je nadalje gg. učiteljem, g. dežel. predsedniku in drugim. Kasno popoldan smo se od lepe pomenljive slavnosti razšli vsak na svoj dom. Šola je lepo krasno poslopje, ima prostorne stopnjice in veliko šolsko sobo, z malo sobico za šolsko pisarno, krasno stanovanje za učitelja z vsemi potrebnimi shrambami. Bog ohrani še dolgo blage ustanovitelje te šole med temi tudi mil. škofa, Vrtina ki je prvi k temu temelj položil. Ksaverij. Iz Kamniškega okrujil. Učiteljstvo kamniškega okraja imelo je svoje letošnje zborovanje v Domžalah dne 28. avgusta v Venceljnovi gostilni. Izvzemši gospodov Bnrnika in Štefančiča, koja sta bila tačas v Gradci, zbrane so bile vse učiteljske moči. Najprvo je, kakor sploh običajno, pozdravil gospod nadzornik zbrane gospode in gospodične. Zapisnikarjem sta se »per acclamationem« volila gospod P. Pogačnik in gospodičina Verne. Omenil je potem gospod predsednik spremembe učiteljskega osobja v tukajšnjem okraji, opomnil nas iia važnejše v letošnjem letu izšle postave in ukaze ter potem prišel na splošnje opazke. Stanje šol v našem okraji se je zboljšalo. Vse šole obiskuje 4017 otrok, 337 več ko vlani. Ponavljalcev je 911. Obiskovanje pa je bilo vsled neugodne zime in raznih bolezni slaboji mimo prejšnjih let. Vender ni bilo več ko povprečno 4-1 <š. zamud. Z učnimi pripomočki so šole dobro preskrbljene, nekatere imajo vse ali še celo več kakor je predpisanih. Šolske knjižnice imajo 1004 knjig, kmetijske pa 200. Število knjig otroških knjižnic se je vsled pregledavanja v sraislu dotičnega ministerskega ukaza zmanjšalo. Dopisi t. j. uradni so pravilno pisani. Uradni spisi so večinoma povsod v lepem redu. Učitelji naj gledajo na to, s kom občujejo; v javnem živenji naj učitelj išče družbe sodružuikov. Disciplina po šolah je dobra, odgovori in vprašanja vrše se pravilno. V poštnih hranilnicah imajo šolski otroci vloženih 740 goldinarjev. Opazke za razne predmete glasili so se pohvalno za nas, le pri lepopisji želeti bi bilo več metode. Sledili so tem izjavam posamezni referati. Prvi je govoril g. Janežič: »Kako naj se uravna pouk o vporabi ločil, da bode plodonosen.« Gospod poročevalec žel je za svoj trud obilo pohvale. K tretji točki dnevnega reda: »poročilo posameznih učiteljskih močl o privatni lektiri v pretefienem letu in vpliv te lektire na vzgojo in pouk« — oglasili so se gospodje: Marolt, Pogačnik, Javoršek in Stiasny in pa gospodični: Klančar in Grkman. Gospod predsednik določi, da govore gospoda Pogačnik in Stiasny in gospodičina Klančar. Gospod PogaCnik stavil si je vprašanje: »Zakaj in kako naj deluje učitelj na to, da se stari rek: homines rationes earnm rerum, quas semper vident, neque admirantur neque requirunt, ne vresniči.« Gospod Stiasny pa: »Kako postanejo zemljepisna števila učencem umljiva.« Eazprava obeh bila je zanimiva. Ivrsten pa je bil tudi referat gospodičine Klančar, koja je govorila o ravnanji z slaboumnimi otroci. K tej točki oglasil se je gospod Koblar in izražil željo da bi c. kr. deželni šolski svet se imel bolj ozirati na take otroke in slavni deželni odbor naj tisti denar, ki ga potrosi za nagrado nemškega pouka, v to obrne. Zavoljo pomanjkanja časa gospod Javoršek ni mogel govoriti »o splošni vzgoji; isto tako ne gospod Paternost »o spomenikih stare in nove dobe.« Gospodična Grkman namenjena je bila govoriti »o dekliški vzgoji.« Četrta točka dnevnega reda bilo je poročilo odbora za pregledovanje knjig družbe sv. Mohora o delovanji. Poročevalec bil je gospod Letnar, koji je tudi stavil konečno predlog: »Šolsko vodstvo naj vsako leto poroča naraščaj ntroške knjižnice gospodu nadzorniku.« Na ta način bil bi mogoč natančen pregled otroških knjižnic posameznih šol. Temu je sledilo izbiranje knjig za šolsko leto 1886/87. Ostali smo pri starem. Gospod Javoršek poročal je o troških, dohodkih in naraščaji učiteljske knjižnice. Letošnje leto imela je knjižnica 43 gld. 80 kr. dohodkov; za prihodnje leto postavilo pa se je 83 gld. 80 kr. v proračun. Naročilo se bode 20 knjig in časopisov. Na predlog g. Čenčiča ostane še stari odbor. V stalni odbor volili so se po listkih gospodje: Letnar, Burnik, Javoršek, Mesner, Gollmayer. Med samostojnimi nasveti glasil se je prvi: »Naj se voli odbor, ki določi, katere pisanke in risanke se imajo rabiti v letu 1886/87. V odbor so bili voljeni: Pogačnik, Letnar, Janežič. Dalje predlaga gospod Jeglič: Naj se voli kotnite, ki preskrbi opis kamniškega okraja v zgodovinskem in drugem oziru. V ta odbor prišli so sledeči gospodje: Letnar, Burnik, Janežič, Jeglič, Pogačnik. Gospod Koblar bil pa je naprošen, da pristopi teniu komite. — Gospod Zorc predlagal je: »Slavna učiteljska skupščina naj dela na to, da c. kr. okr. š. svet zaukaže, da krajni šolski sveti denar v to porabijo, za kar se je bil preliminaru namenil.« Gospod Letnar doda še, da naj krajni šolski svet učitelju znesek za učne pripomočke odda vsaj do konca maja. —¦ G. Marolta predlog, da bi se izrekla zalivala deželnemu odboru za dovoljenih 30 goldinarjev opravilne priklade, se ni vzprejel. Prepričani smo, da ta denar krvavo zaslužimo. Predlog pa, da naj se družba sv. Mohora naprosi, da izda vsaj vsako leto po eno knjižico za otroke, se je vzprejel. G. Stiasny bil je sicer zoper vsako prošnjo, pač pa za to, da se izreče družbi sv. Mohora obžalovanje zaradi izdaje tacih knjig kakor je »Dora.« — Gospod Koblar pa je bil odločno za prošnjo, v koji bi se ob enem izreklo tudi obžalovanje. Pri glasovanji vzprejet je bil tudi njegov predlog. — G. predsednik potem še enkrat vzpodbuja učiteljstvo k vspešnemu delovan.ju na tako težavnem, trudapolnem polji in zatvori sejo se trikratnim »Živijo« na presvetlega vladarja. Pri skupnem obedu v Venceljevi gostilni vrstile so se razne napitnice. Gospod Pfeifer pa nas je zabaval se svojo godbeno družbo, kojej spretnosti odrekati nismo zamogli. Bog daj, dabi se ob letu zopet videli zdravi in veseli! — č —. Iz Ljubljane. Nj. eksc. gospod minister za bogočastje in uk je % vis. ukazom s 30. sept. t. 1. št. 19146 za tri leta — od 1886/87. do konec šolskega leta 1888/89. udom c. k. izpraševalne komisije za splošne in meščanske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Ljubljani imenoval predsednikom ravnatelja c. k. uč. izobraževališča Blaža Hrovatha, njegovim namestnikom profesorja na drž. realki Franceta Kremingerj a; udom: okrajn. šolskega nadzornika in profesorja na c. k. ženskem učiteljišči Jakoba Vodeba, profesorja na c. k. moškem učiteljišči: Jos. Celestina in Vilj. Linharta, profesorja na c. k. ženskem učiteljišči: Edv. Samhaberja in Vilib. Zupančiča; nadučUVlja na I. mestni ljudski šoli Andr. Praprotnika, vad. uč. Iv. Tomšiča in uč. glasbe na c. k. učiteljišči Ant. Nčdveda, vsev Ljubljani.*) — Vgoriško izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole so imenovani gospodje: dr. Tilih Schreiber, ravnatelj više realke (ravnateljem komisije); Fran Hafner, ravnatelj ženskega učiteljišča (ravnateljevim namestnikom); profesorja na realki Fr. Erjavec in Fr. Plohl; okrajna šolska nadzomika Fr. Vodopivec in Jos. Culot; glavni učitelji: dr. Fr. Kos, mons. Jos. Marušič, Jos. Motz in Iv. Trojanšek; vadnična učitelja Vinc. Dittricli in Iv. Mercina. Izpraševalni jezik je slovenski in italijanski. — Preizkušnje ufiiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 22. dan novembra t. 1. Zglaša se dokonecmeseca oktobra t. 1. kakor je bilo do zdaj navadno. *) Tako se glasi uradno naznanilo, kakor so ga tudi vsi drugi slov. in nemški časopisi priobčili; samo v nekem tukajšnjem nemškem šolskem lističu pači to po svoje on, ki je bil tudi nekdaj ud izprašev. kom. in je izpraševal ntelovadbo". Ured.