Poglejte ne številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev ? Ameriki. Telephone: CBelsea 3-1242 tttmms »i »i »i«. s « ^ - v ti CHajte, ka* Van ml ^ i^^^ ^ ^ ^^ ^ 1 ----- M BMMd Clan Matter September ffiik. ISM at the P Mi Office a* New York. N. X, under Act of Ceogreee ef March Srd, 187». 2 v«C kot i VA DAM DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO PO&TI NARAVNOST M STOJ DOM No. 47 — štev. 47 iNEW YORK, MQNDAY, MARCH 9, 1942 —PONEDELJEK, 9. MARCA, 1942 Volume L. — Letnik L'. JAPONCI HOLANDSKEGA OTOKA NI BILO MOGOČE DR2ATI, KER SO JAPONCI IMELI PREMOČ. — V POSAMEZNIH KRAJIH SE HOLANDCI SE^VOJSKUJEJO. V Usoda Jave je najbrže že za -1" pečatesia. Radio postaja iz; poslužujejo velikega števila Bandunga je sporočila, da &o Jstrmogiavoev, JAVO Slovenske žrtve Nemcev Japonci prebili severno obrambno črto. Nato pa j? še sporočila : "Sedaj zapiramo. Z1>ogom do 'boljših časov. Živela kraljica!" Londonski krogi so mnenja, da se Holandci še vedno branijo na gorski planoti okoli Bandunga, vendar pa nimajo nikakeorn tipanja, da bi se mo-kaj dol aro držati proti mnogo močnejšemu sovražniku. Londonski uradni krogi od; krito priznavajo, da so Ho-lanei od zaveznikov niso dobili obljubljenega1 vojaštva, kakor tudi ne 80 odstot. vojnega materjala, ki so ga Holandci naročili in tudi zanj plačali. Xa Malaji je bilo ubitih deset ho-tandskih letalcev, ki bi mogli braniti svojo la-^tno deželo. Ničesar ni znanega o angleških in drugih zavezniških vojakih na Javi. Sploh pa je prišlo na Javo le nekaj tisoč angleških vojakov iz Mala je. Angle'""! TMalci so v soboto odpotovali iz Bandunga v Avstralijo s transportnim aero-plaliom, ker so 'bili njihovi ae-ropl ni uničeni v zraku »H pa na tU h. Ob času, ko so odhajali iz Bandunga, so bili Japonci oddaljeni- samo še pet milj od mesta. Japonci se proti Holandcem Priobčujemo doslej znana i-r, protL balejmi ,1K,na Slovencev, ki so jih Nem-nimajo skoro nobenega pn-Kg ustrelili ali obesili: mernega orožja. ^ Krtine Moravčah: Frane Java skupno z začasno pre-!Pe5nik Kamnika, Ivan Pm-stolico Banciungoni je bolj o-' elj iz Kamne gorice, Štefan sami jen a, kot pa je bil Singa- Grudiu rz Jeranovega,. Gpuc-pnr. Japonske bojne tedje kn- jaz sitar Bukovice. Franc žarijo po vodovju Jave m med- Lz Kamnika, Anton -le tem ko je bil Smgapur odda-1 g]ijS -z Kamnika, Anten Ore-ljen 40 nulj od prijateljskega liek n Moravč, Ivan SoSmk H obrežja, se nahaja Java 800 jerano, osra Božidar Kepic iz mrli od Avstralije. . KaraniWFranc Dn.'t iz Kara- . Ako je liolandfeka* vlaua v izgnanstvu v Londonu še v ka-. khzve^ z vlado na Javi, ni znano, vefuTar. pa je zamikala ja-pomsko zatrdilo, da .je boland-skKpoveljnik na Javi zaprosil Japonce za premirje. Radio postaji v Berlinu in Francisco je 6. marca po dolgi {Mrs. Millie Edeau je izoveda-botezni umrl Tom Mooney, ki! la, ; Karel ^Liizboni sta prinesli poročilo'Repe, Ivan Zupan, JožePikon. iz^Tokio, ki se glasi: | Jarše pn Domžalah: Tv*n '*Holand$ko vrhovno povelj- jPaear, Josip Vidmar, Franc stvo v Vzhodni Indiji je v so-.Vidmar, Lovro I>ra2ar iz Pod-boto zaprosilo Japonce, da so- j ^orwie, Mirko Kerze'i iz Tr-vnržnosti prenehajo na vseh Noveli- frontah. Poroča se, da je nek j Domžale: Franc Kos iz Cer-holandski 5tahni častnik, noseč kel j, Peter Stparove^ Kranja, belo zastavo, obiskal japonski^.\jxlrcj Korošec Pom/aL glavni stan ob 1L10 zvečer in Oskar Slamnik n Slovenjgrad- KRAJ,* KJER SE BORUO JUNAKI ea, Ferdo Hor%'at iz Mekin, Pavel Korošec i as, Tacna, Franc Golob iz Dravograda, Ludvik Vertin z Brezi j. = . p I^esce, Gorenjsko: Josip Bernari Anton Poje. Jože Dacar iz Črnuč Anton Moliorič iz Javomika, Frank Hrastek iz Javomika. Franc Pod gornik, Albin Savli, oba \i Javomika. Krško ob Savi: Josip Gra-ber, Peiter Jerneja, Srečko in Miroslav Kaplan. Emilijan Rusi so zavzeli Sičevko. — Cela 48. nemška Kaplan, Franc in Rajmund je predložil prošnjo. Japonski odgovor ni znan.*"* Poročilo i? Londona pravi, da so Japonci vkorakali v Ba-tavijo. glavno mesto Holand-ske Vzhodne Indijo na Javi v četrtek, ne da bi bili oddali kak strel. Mesto je Japoncem izročil mestni župan. ^ Rusi zavzeli važno mesto soo prevzet patriotizma, kakor I oddaljenih prostorih. Sodišče (lanes, in '22. julija se je na ti- je njeno izpoved črtalo iz za -soče ljudi zbralo na paradi! pisnika. ! Pripravljenosti na Market St. j Na vogalu Steni a rt St. so čakali i veterani špansko-ameriške voj-| ne, da stopijo v vrsto. Naen-Jkrat pa se jc zid, pri katerem so"§tali, z velikimi truščem zru- Navzllc teanu je Jaoonev spoznan krivini in je bil obsojen na smrt m* vešaJili. Sodnik pa je bil prepričan, da so priče jk> krivem pričale in je priporočil novo Obravnavo. Višje divizija uničena. — 15,000 mož ubitih. Poročilo z ruske fronte pra-vi, da so Rusi po dvxlncvi vroči bitki, v kteri je bila uitičena cela nomška 48. dn-iiija 15,000 mož, za'vzeii Sičevko ob Rzev-Vijazma železnici. Mesto se nahaja sred: med Rževem in Vijazmo ob 7:> milj dolgi železnici, ki veže otf ;n«Mi, kalt rih te Nemili trde » uiže. Ru??kai po» ;»rila pravijo, da se Hitk^- v vei-keni števiju poslužuje svojih rezerv, ki jih <>. biva dale^ iz nzad a, da bi ;«•* gel vstavit? rusko prodiranje. Mno Polj.-tkov, ki so bi i na^lo in ^ili vtaknjeni 48. c i vizijo j t? »>re«l«» V Rusom. Južno od Leniiiigrada pri Sta raji Rnsi pa Rusi1 večino ibolj krčijo «voj železni obroč in so včeraj zavzeli zopet dve vasri. V tej pa«ti se nahaja 16. nemška armada, ki šteje 250 tisoč vojakov, ne pa samo i>6 tisoč, kakor je bilo že prej več- krat omenjano. Nemci pogosto skušajo prebiti' obroč, pa vedno brez uspeha. * Radio Leningrad poroča, da je bilo zadnje tedne ubitih 6000 Nemcev in razbitih 118 nemških močnih postojank. Poročilo iz Stockhohna pfa-vi, da je Hitler prišel v Kijev', zasedeno glavno mesto Ukrajine, od koder bo vodil svojo pomladansko ofenzivo. V to o-, fenzivo bo Hitler vrgel okoii 280 divziij, aH nad 5,000,000 vojakov. Proti tej armadi pa bo Stalin dodatno k armadi, ki je že fiedaj na fronti, poslal v boj novih, popolnoma Lzvežba-nfh 5.000,000 vojakov. V Kijev ista Hitlerja opremila genera-l Franz Haider, šef generalnega štaba in general Alfred J odi, šef za operacije. » Kastelic, Anton in Franc Preska, vsi iz Krškega, Ivana Tra-njek »z Celja. Jesenice, Gorenjsko: Franc FrelibTLudvik Str^žišar, Ka rel Kragelnik. Gorenji zemljevid kaže Bataan polotok na. otoku Luzonu, kjer je majhna četa ameriških in filipinskih vojakov jkk! jjo-veljstvom generala- Douglasa MacArthurja do sedaj odbila še vse japonske napade. Št. 1 kaže kraj, s katerega je MacArthur z aeroplani napadel japonske ladje v Su-bic zalivu in je tri transportne pirnike optopili; s kraja št. 2 MbcAtliur napada Japoni-e na urugi strani; št. :] |>o-kaže otok Corregidor, ki je močna trdnjava, ki brani japonskim ladjam dohod v Manilo. šil in opeka in kamenje se je:sodišče pa nove obravnave ni vsnlo na Jjudi. Ubitih je bilo i dovolilo. Predsednik Wilson pa 10 'ljudi, 40 pa ranjenih. Kot je policija pozneje dognala, je razstreFbo povzročila 35 funtov težka bomba. Pet dni pozneje je bil Mooney aretiran in žnjim tudi nje-3rova žena in Warren K. Billings. Pred sodiščem je John M<'Doore napravm Kake vsi iz Holmeca, Mihael ^paca-| verje szpren^nbe ali pa nagni-» t—:x f,,^;; ti naših nuJionov do kakega li- pa ti, Anton Jerič Holmeca). Argentinski predsednik išče zdravniško pomoč V argentinski vladi ho mogoče v kratkem prišlo do k^ke iz-prememlje, tako da bo zopet predsednik Roberto M. Ortiz njegovega očeta operirati na očeti, da bi zopet videl in mogel zopet opravljati svoje pred- prevzel svoje nvesto in se mu j sodniške posle. S seboj Ima fo-bo mora? umakniti podpred- j tografije X-žarko7 in argen-sednik Ramon S. CaUiikv, ki j« proti volji svojega naroda bolj naklonjen o*?išču, kot pi demokratskim državam. Ortizov sin Jorge se je z aeroplanom od-]>elijal v Združene države, da pe posvetuje v New Yorku s epecijalisti, ako bi biio mogoče tinski zdravniki so izrazili upanje, da Mi ameriški oč«»i=ni 7/lravni'ki' mogli Ortiza operirati in nru vrniti vid. Predsednik Ortiz ima sl-:»d-komo bolezen in se je začasno odpovedal predsedniškemu me-gtu v juliju, 1940 ter je prevzel' predsednik. SMRTNA KOSA (zadnji^»iz Tl miljonov do kakega 'činkovitega omena. V soboto, dne 7. marca je vivorjenje o reformah in manj-Ridg-epoodn, L. I.. N. Y., umrl šili i^prememibaih in kaj se bo Javi manjka Fr. K reč. Pobrala ga je pljuč- zgodilo po vojni, jo samo pra-j liica. Rojen je bil 2*2. aprtlaj 1900 v Stobu pri Domžalah in je leta 1911 z materjo prišel v New York, , [Zapušča ženo Antonijo, hčer Dolores, brata Valentin* in več sorodnikov. Pogreb'1>o-jutri, 10. marca, !z cerkve sv. Ciffla na Osmi cesti na pokopališče sv. Trojice. Lahka naj mu bo ameriška zemlja. , Zaostalim naše globoko božal je I odšla. Rekel je, da je Billings pri nesel kpvčeg, Mponey_ pa ua je čakal nanj. Billings j*- bil na«lo obsojen, ker pa je bil star samo 22 let, je dobil dosmrtno ječo. Mooney je prišel pred sodišče v januarju. 1917. McDonald in nek živinorejec i-z Oregona po imenu Frank C. Oxman, sta prisegla, da sta MoonevMn Billings na ulici pustila kovčeg. McDonald je pozneje svooj izpoved preklical. Oxman je pozneje prišel pred sodišče obtožen krive prisede, pa je bil oproščen. Branitelji obeh obtožencev so ostro napadali izpovedbe prič in prinesli so eelo fotografije, ki kažejo, da se je Mooney ob času razstrelile bomibe nahajal s svojo ženo na strehi neke hiše eno miljo daleč od raizstreFbe. Ure na nekaterih poslopjih kažejo na fotografiji 5 minrtt pred ra7.strelbo. — Ameriški letalci so .^e z velikim obžalovanjem odločili, da Kiipuste Javo, ko je bila njihova pomoč najbolj potrebna; toda spoznali so, da je zanje vsak boj brez pomena, če nimajo za zaščito lovskih aeroplanov. Japonci zahtevajo od Filipincev orožje dijskemu narodu, ne pa angk škemn podkralju." Glede mnogiblndijskih prin- i^ uloraii zapustiti Javo, ker | rož.ie in tudi bolo, ki Filipincev je Nehrn rekel: j 7M 8V0j0 Ol>ra7iil>o niso imeli <4<17U služi ravno tako za vsakda- skega ti*pina. Delavske organizacije ^o posredovale zanj in njegova zadeva- jer prišla štirikrat pred zvezno najvišje sodišče. Štirje governerji so zavrnili njegovo zahtevo za novo sodnijsko obravnavo, kajti hotel je pred sodiščem priti do svoje pravice — milosti ni i-skal. 7. jannarja, 1939 pa je governer Culbert L. Olson Moo-neva izpustil iz ječe ter s tem izpolnil svojo obljubo v svoji volilu i kampanji. Zadnjih lfi mesecev Mooney srploh ni bil več vz bolniške postelje. Bolan je bil na želodcu in je bil štirikrat operiran. Vsi ameriški governerji, ra-zuu kalifornijskega, senatorji, poslanci in kalifornijska državna zbornica so priporočali Mooneva v pomilostitev, pa vsak kalifornijski guverner je tako prošnjo zavrnil. Mooney pa ni odnehal. Pritožbe je pošiljal na vsa prizivna sodišča, pri tem pa mirno čakal in v svojem za pom lupil krompir. Leta 1937 je Mooney i-z svoje celice priporočal izvolitev Cul-berta L. Olsona za kalifornijskega governerja. Olson je bil i-z vol jen in je bilo njegovo prvo delo, da je Mooneva izpustil iz ječe. -- , " l - Ves čas, ko je bil Mooney v zaporu, se je njegova žena Rena neumorno trudila, da bi pri sodiščih dosegla njegovo oprostitev. Delala je in yes svoj de- in ae- g«iK.mi i/uu- nar je izdala edir»o v namen, japon- MacArthur v Washington, da osvobodi svojega moža. Ko ski vp nd na'Javo najmanj en Japonci pozvali FiHpiuce, da pa je ibil Mooney slednjič izpu-teden. toda ameriški bombniki (mote voja^kkn obutim vse o- ,Žčen iz ječe, je med njim in njeffovo ženo prišlo do nespo- j nje orodje, kot za orožje. Bolo o je povest ameriAke vdele-doJg nož s široko klinjo. 7S v l>oiu za Javo. j njim Filipinee opravlja razlrč- "Z i sedaj ne bomo razprav- IoVHkih aeroi>lanov Ijaliv o prineih in jih ne bomo ^ rp0 nadlegovali, jasno pa je, da ne v |>0]n bodo o dali., kot so in da bo svo-1 Ho].ni;J(.i do«bro vedo, da bo i dela: ž njim zgladi svpjo l»oda Indije zelo zadela njiho- jHVa žrtev, kot Mala- 1'i^o, ogradi svoj vrt, po/anie vo stališče." za rad? nezadostne zračne svoje žito. Ako mora Filipinee --------oddati svoj bolo, *d ne bo mo- Amerikanci na poti I Kot kaže' se 1m,<1° Holandci gel služiti svojega vsakdanje - " [morali bojevati sami. Umakni- ^ AvWraUJO _ ^jj ne mogoče. In Nek angleški časnikarski po- nek liolandski častnik je rekel: ročcvalec, ki je prideljen ame- '4Samo 'Zaveznikr se umikajo, ri«ke?nu pacifiškemu brodovju,'kajti naučili so se, da oni, ki se poroča-, da- pluje po ju-gozapa- bori in pobegne, l>o živel, da se bodo v-boju v prvi vrsti po-dnem Pacifiku velik konvoj, ki i se bo bo rilL drugi dar.." Isluževali bola. raznma, nato do razstanka. iMonev je vložil proti svoji ženi to/ibo za ločitev, rekoč, da se že ne razumeta 16 let. O kakem sodni jskem ukrepu ni bilo n;>5fsar naznan jenega ga kruha. Japonci pa od Fil:pincev zahtevajo, da izroče tudi bolo, ker se hoje, da se bodo proti njim dvignili v veliki vsfciji in Angleška pomoč Draži Mihajloviču I Londonski BBC poroča dne 6. marca, da Berlin priznava, da so Angleži poslali večje število padah ev v pom?r : go slovanski vojski genera ■ i>ra-ža Mihajlovica. "6LAS NAHODA" — New Yarit Monday, March 9, 1942 VSVANOVLJBN L. !••■ -GLAS NARODA 9f (Toki or Md PobUabed «7 SUveale PafcUahlas 0—ww, (A Corporation). President; 1. Updw, Sec- — Place of bailMd of Cb* Ud addreaaaa of a bora officer«: 31« VHI 18tta STRUT, ____ NEW IOBE, M. X. • 49th Year "Vlaa Naroda" la iaaoad araxy day except Saturday*. Sunday* and Holiday a. teerlj li- ft aala lato valja Hat aa Ameriko la Kanado 16.—: m pol Aa 9*—J aa totrt lata $1.80. — Za New York aa celo leto IT.— : m pol leta $8.M. aa oek> leto aa pol leta «8.00. "•laa Naroda" labaja vaakl dan laraemil aobot, nedelj ln praanlkor. *6LAI NAKODA." II« WIST 18th NEW YOU, M. X. 8—mi Pismo iz New Yorka TRI MESECE VOJNE V soboto so minili trije meseci, ko so Japonci zabfortno napadli Pearl Harbor, (ruam, Filipine, Malajo in Singapnr. V treli mesecih smo bili priča cele vrste japonskih uspehov in seveda porazov Združenih ttaro^lov, kar se je prej vsa Jkemu zmlelo skoro neverjetno. Japonci so se polasfFU Guama in VY'ake ler Hongkonga. Na Filipinih so prisilili ameriško armado, tja se brani v svoji zadnji obrambni črti. Zasedli so Indo-Kino in Thailand; šli n-o skozi "nedostopne" gozdove Mala je; brez posebnega truda so zavzeli "nepremagljivi" Singapur; zasedli se skoro vsak strateško važni kraj na raztresenih hofcmdskih Vzhodno Indijskih otokih; prerezali' so Burmo eesto, ki pelje na Kitajsko. In še vedno niiso vstavljeni. Vsak kraj, ki so ga zavzeli, je pomenil za Japonce mesto, s katerega so pričeli prodirati dalja. Pritiskalo proti jugu, vzhodu in zapadn V nevarnosti ste celo Indija in Avstralija. Združeni narodi se za svoje poraze izgovarjajo z veliko razdaljo. Pot, jk> kateri more priti aaneriška pomoč je v resnici zelo dolga, toda Japonci so dosegli presenetljive uspehe proti branilcem, ki so že 'bili na me«tu. Iz Jokohame do i&ngaipura- je približno 3000 mi i j. še bolj daleč je iz Jokohame do Batavije iu iz Singapura do Dar-vvlna v Avstraliji je 2000 milj. In pri vsem tem, da so se morali raztegniti na tako Velike razdalje," so Japonci izkrcali svoje vojake, ki so zlomili vsak odpor in zavzeli trdne postojanke. In kje je skrivnost za tako velike japonske uspehe? Te-s no sodelovanje med armado, mornarico in zračno silo; J*a-ponti spo se takoj zavedali, da je aeroplan v modemi vojni najboljše orožje; ne zmenijo se še za tako velike izgube, da dosežejo svoj cilj. , , Združeni narodi so doživeli poraze v prvi vrsti samo zaradi tega, ker niso takoj spočetka priznali aeroplanom največje važnosti v vojni; ker so se rajše 'branili, kot pa napadali, ne zavedajoč se resnice, da more samo ofenziva prinesti zmago. Poleg tega pa so na raznih bojiščih armade Združenih narpuov branile svoje postojanke in so čakale na pomoč. Združene države so poslale pomoč na Vse kraje, kjerkoli je bila potrebna, toda na noben posebni kraj dovolj Združene držav e so razvile velik program za- pomoč demokratskim državam v vojni proti osišču. Toda napačno je L';lo mnenje, da je dovolj, ako se nudi taka pcmoč po leud-lease poejtavi. Sedaj, ko je Amerika v vojni, mora tudi dejansko poseči vanjo in pričeti ofenzivo, Zamujenega je mnogo, toda prepozno še ni. Ko so Japonci pričeli vojno z napadom na Pearl Har bor, so bili ameriški aeroplan i* raztreseni po ct leni Pacifiku, meSto da (bi bili v večjem številu nastanjeni na strateških krajih. Zlasti je bilo potrebno imeti več aeroplanov na Filipinih, ker Filipinski otoki so najbolj pripravni za ofenzivo, kalor za defenzivo'. Ako bi bilo na Filipinih dovolj aeroplanov, se japonsko vojno brodovje ne bi moglo niti približati otokom. To je ja-sno pokazal v četrtek general Douglas Mac-Arthur, ko je z ^aeroplani, ki niso niti namenjeni, da mečejo loirrbe, uničili tri velike japonske transportne pa mike. Ako bi bili Filipini z aeroplani dovolj zavarovani, bi se jili mogli Združeni narodi posluževati za veliko postojanko, s katero fbi bilo mogoče preprečiti japonskim bojnim in transportnim ladjam prevažati vojaštvo in vojni materjal po Kitajskem morju. Z aeroplani bi se mogli braniti Filipini sami, braniti pa *bi mogli tudi Kitajsko in Holandsko Vzhodno Indijo in vse otoke v južnem Pacifiku, in tudi Avstralijo. Kaj bi moralo biti, pa ni bilo storjeno, je toliko kot zvoniti po toči. Filipini niso bili dovolj zavarovani, to je jasno in sedaj vidimo posledice. Edino, kar še preostane Združenim narodom in Obenem Združenim državam, .fe Avstralija, da jo branijo, ako sploh hočejo vstaviti Japonce na Pacifiku. '.Zadnjič iem obljubil- gospod urednik, da bom «e eno pismo posvetil raapravi Petra P. Coes-grove^a o stališču zaveznikov v sedanji vojni, fivo vam tisto obljubljeno pilsiuo. Praktična posledica tega, kar je bilo zadnjič, povedano, je to, da ne smemo prehitro "obsojati zavezniških front na Pacifiku. - Nasprotno, zt ar ju je Cos grove, talko umi k an jo nt eigne -biti zelo na nieetu vsaj za začetek. Poudaril jc že poprej, da imajo zavezniki takozvani '»središčni položaj" v tej voj-f ski, ki je vedno bolj ugoden ko "obmejni". Ne t^mcimo i>a misliti. da je "središčni" položaj že tudi zahtm-a ofenzive v vsa kem slučaju. Nikakor ne! De-fenziva celo lažje služi končne-inlu namenu V sedanjem položaju naš ga vojskovanja je vsekako boljša tdefenziva kot ofenziva. Pomislimo tsamodo komunikacije al>oljšale in takrat l>o .na mestu ofenziva Medtem l>o tudi naša pripravljenost vse drugačna. Pa bi utegnil kdo reči: Celim se pa potemtakem naše če te niso kar umaknile za nekaj časa, da ne bi naodJečL kakor hitro bo prema gana na morju. Ona je v prvi vrsti ponfnrska sila. Zato morajo zavezniki (gledati na to, da ji na morju zadajo poraKiii udarec. Tejra fpa zdaj že zato ne morejo, ker jaiponska mornarica noče dati prilfeke za pomorsko bitko. Skriva »e za tistimi skoraj brezštevilnimi o-fc-ki, ki jih je po prvi svetovni vojni dobila kot •'mandat." Japonski admiral Nobumas-sa je sam poudaril, da je to na j-bolje za japonsko mornarico zakaj tisti otoki so sijajni na ravni 'nosilci zralcnega orožja.' Zavezniki imajo dobro momarico. toda v zraku še nikakor niso kos osišicu. Dokler torej jo japonska letala tako dobro čuvajo, -ne more biti drugače, kot je. Kakor hitro se pa razmere toliko z boljšajo, da l»o zarvezniMka mornarica oplazila po japonski in jo premairala bo konec avtomatično tudi japonski oblatsfi na zasedenih otokih in na aziiski celini nad Siga-poroni. Da ne pozabimo — po:az 1 Japonske bi bil tudi poraz O bivanju "mfarSala" Kva-temika v Rimu»prihajajo not«e v«jsti. Italijanske po ločevalna družba Štefani poroča, da se hrvatski "dobrovoijci" za voj-j i»o v Ros i ji rn «v Afriki ne pri- JEKKV KOPRIVŠEK la ojejo? orkester na ploščah Teroziuka Polka Na planiacab—valček Št*. BI 515 in DUOUESNE UNIVERSITY TAMBUKICA — Stv. M 531 Za toz. cenik ln cene plošč se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42nd Street, New l'ork To in O no praivljajo v "neodvisni" tem- v Ženevi sem pisal pred dese-'več v Italiji, kjej* so nekon; bi-ltimi leti. L pravnik "Glasa Narodu '' W jc razposlal opomine na ncko- 1.10 poi^isal tudi Koluti*. Km-jiiko veC. kot J0 uaročnikov, ki "i jevica m sram vnov»c proglasa- ......... HHH^H HIH HI Njegovo spomenico vali Paveličevi vstaji. Ob svo-j jom bivanju v Italiji je "mar- jeviča ni vsram vnovič proglaša-! r i..... obiskal Ajmone-a, ki ga £ j.^ ^JP t"}*0 Prezrli, xla jun je naročnina italijanska poročervalna diužba ti ustvarjanje Jugoslavije. Ko| potefcla ^ ^ ;n decemhl ^ liaiijaofiKa porot-evaJna di-uaba govori tu,kaj. ^ W pia^u1^. , i-- - • ne kiaaiuje "kralj" temveč v dinarjih, s,daj nm dajeio!Ti ^^ f* naproseni da ji C3__ii i- _ i. . . _ J r J Jw.Tini-flVn:iiirt i-o no rtn coi rinln- ]>uoe di Spolcto. Italijanska poročevalna družba prav tako sporoča, da je Kiraternik 19. februarja prisostvoval prisegfi vojakov neke 'hrvatske legije* nekje v Italiji. V sporočilu se pouKhi.rja, da se je slavnosti priseiire udeležil tudi jrtiieral Cava'llero, načelnik italijanskega generalnega štaba. Pri tej j priliki je Kvatenwk imel na-povor za vojalke "dobravoljce hrvatske legije" ki jim je dejal da .je hvalož<"n duceju in ita-lijanskenm kral.ju, da sme pri^ ipla« 'o v angleških funtih. • "Koelnisclie Zeitung77 jioro-jr. ča, da .je bil ov Zagreliu ueta-l / nm^ljenq .nemško gledališče [pod ravnateljstvom van Val-lensperga. Igralski kor so že na.■s)i in igrajo zd-iuženo z Narodnim gledališčem. Nemško gledališče bo v bodoče prirejalo igre v notranjosti. ki so bila že naprej obsojena v Nen»či>. In narobe. Katera sovražnikove kremplje 1k> prej t«pena, na to treba počakati. tjotovo pa je že danes,, poravnajo, če ne vse, saj deloma. Uprava- se tudi zahvaljuje ^naročnikom, ker so ji pri skoči-na pomoč v tem čaj?u ko se tako zelo povišale cene za tiskarske potrebščine. Na ta način ji je mogoče prekoračiti marsikatero težko-čo, ker med drugim je dosti prihranjeno, ker ni treba pošiljati opominov. Vsak prihranek nekoliko pomaga. ."Novo Vreme" poroča, da je bilo v Užicu in v Požegi ubitih 80 komunistov in ujetih 12. sastvovafti pr.se-. "hrvatskih Diaige so preimali do meje 8an-doferaroljcev" v Italiji in jwn vjosebna č«ist boriti se ua-j OPERACIJI strani italijanske vojske. Nato R()se žpna ^ntopnika , . , + Tt;- - je Kvatemik «prer,el spoioc.lo <j>W.ija preko In. tivbna. Sovražnik ne sme ji za prehod iz defenzive v ofenzivo. Na tem mestu Oosgrove še enkrat, poutlari. kar je~že poprej zapisal. Ne pozabimo, da za zmago osišča nikakor ne zadostuje. če se na enem vojnem pcasoriše« uspešno bije. ('e ne bo dosegel uspehov istočasno na obr-h, se ne bo nikoli mo-irel ponašati z resnično zmago. Tn potem nadaljuje: Mnogi se sprašujejo, kako brnio zavezniki pozneje nazaj jemali Filipine in Malajo in Borneo in Javo in vse tiste skoraj nešte- lllUtlUlilllllilllllillllllllllilllllillllllilllL jedkim kritiziranjem, ki ga je vise polno na rseh og:lih. Za^ vedajte se, da< iMir *ki od-gm-omi za vojskovanje, ne ntore jo "priti k varni in vam razlagati in pojasnjevati vsakega konuka ki ga naredijo. Zaujjaj-te in e, ki puščajo, ker ! nešteto miljonov galon se rav Pod prwWništvom držav-neera tajnika Lanera je bila seja pripravija-lnesra odbora za razumeti ta Ct^ssrove, saj pra-i trgovsko pogodbo med Italijo vi. (hi je-vojni ^rokovnjak. U- in Hi"vatsko, ki l»o podpisana pajmo, da «e bo res po njegovem i»tehlo. Vi in jaz bi gotovo samo Še to ž d.io izrekla, da Ivo se najprej Tli tJ or jeva fi mita podrla, zakaj potem, bi bila tudi Japonska že pofoleena in Amerika bi šla samo še ostanke Txubrat. Imenitno! •Pozdravljeni! Pisalni stroji bodo Odbor za vojno produkcijo je naznanil, da so sinoči opol no^i (5. marda ) ~" zaimrznili" vsi pisahit stiv>ji v rokah izdelovalcev in prodajalcev." Ta odredba bo ostala v veljavi, dokler nravi za določevanje cen ne bo natančno dognal število pisalnih strojev v celi de-želi. '' PojK)lnoči,'' pravi tozatlev-na odredba, "ne sme noben nov .pUalni stroj biti poslan kup tu brez poseftmega dovoljenja n _• •>» zamrznjeni ravnatelja za industrijske operacije, razun če je pisalni stroj v tem času že na potu ob času, ko je stopila odredba v veljct-vo. F'isalne stroje je mogoče pošiljati od enega trgovca1 do dragega, ne pa od izdelovalca do prodajalca. Tudi že rabljeni pisalni stroji so podvrženi isti odredbi, razun da jih je dovoljeno poslati v popravilo in Eopet nazaj, ali pa jih pos*odi-ti in jih zopet vrniti." T 11 K ^ ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology v angleščini GEORGE W. BARNWELL Podlago za mebaničuo znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPE. DIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleSčini). Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razluži vse natanko, kar mora znati naj bol j Si mehanik ; pojasni) j o vporubo vsakega stroja, o-rodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiDS načrte (blue prints) ter vam trdi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, alt ste Sele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vreona. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 West 18th Street N>w York Kongres dovolil dolg Xa priporočilo zveznega za-klad niča rja Henrvja Morgen-tbau je r»ofelanska zbornica dovolila, da je narodni dolg ou d5 b.iljonov dolarjev zvišan na 125 biljonov dolarjev. Morgenthau je v svojem priporočilu rekel, da je -losedanji od kongresa dovoljeni dolg še vedno za .pofclrug Lr.ljon nižji, toda dodal je, da sedanja meja 65 biljonov v aprilu nc bo zadostovala za pokritje bondov. Leseni vojaki vjeli Ital jane v Libiji Nek an^rležki častnik, ki se je vrnil iz Libije v London, pripoveduje, da je SO angleških artileristov s pomočjo 21 lesenih vojakov z 'eseniini topi vjelo 524S Italjano?. Leseni vojaki z lesenimi to-r«'vi so bili postavljeni na,tak ut: da so Italjani morali biti pozorni nanje. Italjanska ar-t: < rija je res prijem streljati na nje, angleška artilerija pa je prodirala v drugo smer. Italjani so mislili, da so obkoljeni in so se podali. Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Defense Savings Bonds in Stamps, serije F in G. podpisana v februarju. HWatski izvezni-ki morajo predložiti Kvoje načrte do 10. februarja. .* \ Hrvatski finančni minister je raavdljavifi aariarne obligacije Bof»iie in Hercesrm-iive do prejšnjih lastnikov. V enem masecu io«>rai>j Msi piodložitii HVoje pra\*ne naslove pred fiskalnimi oblastmi in dokazati !*vojo lastninsko pravico, ki mora »ega^r.v dobo prod 1. novembrom 1(118. <*V so* lastninske pravice pod lcaufbardom ali v zastavi. jih je treba prijaviti v tridesetili dneh finančnemu ministrstvo. . - -★ Major inženir Božidar \tile-usnič in kapeto začeli obirati truipla prebivalcev, U-žica in porušeine ter požgane o-kolice. A" Ulžicn so ustrelili na"^ 700 oseb. . "Nova Hrvatska'' prinaša članek Vladimira Radiča v katerem napada Vil d era, Andje-linoviča in Ivmjeviča. O Vil-, derjn Kadič prav h uVilder je kot podtajnik"ministrstva zunanjih zadev napravil Hrvatsko za igračo svojih žalitev. Malo me zanima, če me Vilder imenuje nevrednega sina velikega očeta, kajti s svojimi d*li in is svojim peresom serni bil vedno za neodvisnost Hrvatske.'' Grga Andjelinotvič je bil vedno med prvimi odgovornimi o-nebami za krvave doa^xlke dne 5. decemibra 1918. Juraj Krn-jevič je dobro znan hrvatskemu narodn. O njegovem delu SMRTNA KOSA Mrs. Katarina Videtič, Jo-liet, 111., sestra newA*orškega župnika Rev. Pij J. Petric-a, je včeraj umrla v bolnišnici v Jo-lietu. Pred nekaj meseci je padla po stopnicah in se je zelo nevarno poškodovala. Polena tega pa sta v tem času tudi bila poklicana k vojakom njena dva-sinova, kar jo je še bolj potr-lo in najbrže tudi pospešilo njeno smrt. — Doma je Vila od Metlike v Beli krajini. Rev. Petric vodi sedaj misjon v čmi. Chicago. 111., in se bo udeležil njenetra pogreba. Naj ji bo lahka ameriška zemlja! Rev. Petricu in vsem sorod nikom naše iskreno sožalje. gubi. * Znana tedenska revija *' The Saturday Evening Post'' bo morala zaradi narašeajočii] cen za izdajo povišati ceno revije od 5 na 10 centov. Nova cena bo vpeljana dne 11. aprila. Letno naročnina o t se morali boi it i z revščino. Ko-'lnaj so vlekli naprej. Ce bi ■n** »bilo njenega trdega dela, s Pepeln?čna sreda je." "Pepelnična sreda, liahaha! Kaj mene briga po-1 in pepel-nična sieda. To je za »tareiba-be, če is© hočejo postiti. Jub sem t« pa že dovolj postil preje; sedaj mi pa tega ni več tre-1)a! Kar naravnost ti po veh n, ■da takih čenč nočem vee sl;.ša-j t " katerim je zaslužila za 4 muro' saj bi že Oba ugasnila v bedi. X'.lvoli ii*u Jii padlo v v-glavo, da bi ne da*žal postne postave. Od kod mu je to piiišlo sedaj? Solzo «i jo utrla dobra žena. Dokler smo bili ubogi, mu ni nikdar prišlo na_mrsel, da bi postavo v nič devaT. Sedaj, ko je njegovo žuijunje prišlo malo ven iz »tiske, pa je že nasedel nekim nepridipravom in se »mi zdi, da že ne rabi več Boga. Zaree, kako čudno nehvaležni emo ljudje. Kadar v stiski rabimo tolažbe- venro za Boga in vpijemo k njemu. Kadar je pa miza polna belega kruha, tedaj Bogu hrbet .... ' * Gorje vam, ki ste siti, zaka j stradali boste," te besede so ji kar obsedle njene misli. Ali je rc« tifba, da je Mataj tak kot konj, ki brcne sit tiastoga, kateri mu je dal -lastne detelje! | Mataj je pozno prišel domov, j V gostilni so mu'usesa s,- bolj j nabili rn .H1 rentaČH, da hoče | imeti v ihi-:i red. On bo ukazal niihče drugi! KUPUJTE la. lo!' Od zgoraj ti ne Iro nje pad- boni delal jaz,, boš lakote unu- Celjani in bivabožnemsu zape- DEFENSE BONDS in STAMPS bi , , -.ii i • iki je pac boh s pravico prwa- 44 Pa vendar ne bos' tak, ljn- , , , - , .. K ,. , ' ..,» Ikovahi ljubeznivosti od svoje- mu-/.!" i - i * - * • - - i • -, t. iira .moža, kot pa je <»n od n>e i .m<* moz in nw Luvbi! Posta I 'zatiH> ni in ne pt\i>elnice. če mi j ti ne privoščiš, da se bom po- j šteaio nabodel, born šel pa v go- m Žena je mtolčala. Kaj je mogla boljšega narediti? ,,a'' zato, da mi .boš pridige delala, '»rutpak zato, da me boš uboga- Drugo jutro je z v«o mirno-»la tilm . Tam mi lmfl<> radi dali, kar bom naroČil." Mataj ni več čakal ne črne, ne bete. Kar tik-ta k .je bi 1 zunaj in Šel -vojo pet. Žena h* joku je tolažila oba -otroka, ki Ktu preplašena pribežala k n jej. nt. da bi razumela, kaj se je zurodilo. . terjal da naj mu na pepelnieo pripnilvi pečenko. — ToiWj tak fa^j dodej vladal, ta **vet: dokler-smo bi/i lač- ni, .je bila za na« božja postava S«"daj, ko smo pa malo opomogli, jt* ni več. — Spoiifnifa se. je žena na besedo, ki jo je še branil'i v-spominu. ne da bi nikdar pomislila njen smšsel: "Oorje vam bo^tini, zakaj dobili ste svojo tolažbo- <3otjt vaui, kateri ste sedaj *3li, zakaj st-adali'bo-te ..." celem n*a-tu. t Cena 75c MOŽJE Spisal Eaaeraou Hugb. (20!) strani.) Zanimivo delo, ki bo ugajalo vHfikomu čJtatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kuč nI Oo svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše Črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom — "Gruntom." Cena 85c NADE2NA NIK0LAJEVNA Spisal V. M. Garftia. (112 strani.) Junaki tegu romana blodijo lo tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. ' Cena 30c Naročite knjige še danes! f OTROCI S0LNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj pojil-»uje Cudovft avet med Barkostjo južnega solnca lu suoco hladae aeverne noči. cena rj.- SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev Id pravzaprav efe pravilne slovenščine v tem svojm romana ilv« Ib zanimivo i »vpisuje življenje na dežeH. cena $1.75 KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City m; TO JE PQI CNI SPISI V ROBSTVU ~ KNJIGA Spisal Kan Matičli. (255 Strani.) Ivaa MattčJE Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojue in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. Cena $1.25 ZADNJI VAL . Spisal IVO ŠORLi Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo aaninstre podaflce o svojih doživljajih v EogaSki Slatini. cena $ 1.— ZNANCI Spisal RADO MURNIK Poznani humorist v. tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti la orial." cena $1-25 katero boste VESELJEM CITALI živi IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega nareda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga Je verno *arcak> našega »vljenja in trpljenja. In kdor jo prebe« bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. Defense Savings Znamke lahko dobdte po 10c, 25, 50c, $1. in po $5. Ka prodaj so pri loka bi i pošti in tudi po bankah in večjih trgovinah. is poglavij — «t8 STRANI V PLATNTJ VEZANO $2. Poštnina plačana angleško slovensko berilo (F. J. Keru) — Zvezano -Cena $2.— Bodoči državljani naj naročijo knjižiro — "how to become a citizen of the united states" V t«-j knjigi no vsa pojasnila ln zakoni za naseljence. Cena 35 retitov domaČi živlnozdravmk Spiral Franjo l>ular. — 278 ftraui. Trda ve*. — Zelo koristnu knjiea -\ !ij»k<"};a žlviuoreji-a; c.u*l>! raznih bolezni in zdravljenji-: slike. Cena $1.56 govedoreja Npi«nl It. Lenart. 145 strani s slikami. Cena $1.— knjiga o dostojnem vedenji 111 strani. Cena 50 centov mlekarstvo Sj.isal Anton Peve. .S slikami. 1G8 strani. — Knjlea za mlekarje "in farmerje v splošnem. Cena centov obrtno knjigovodstvo strani, ezana. — Knjisa je naiueiijena v prvi vrsti mi stav-»>no, umetno in strojno ključavničarstvo ter železolivarstro. Cena olm Čebelar Spisal Frank Lakmayer. 1GT5 str. Cena $L— zdraviiaa žellsča C2 strani. Cena 35 centov RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Teniovae (Ivan Albreht) Bele noči mali Junak, (Dostojevski]) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Kora-lenko) Na različnih potita (Franc Friscfa) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duše v vicah (Prosper Miri me) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 75c zvezek Belfegor (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Damir Feigel) v Po $1 zvezek Veridleus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko KaO Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dostojevskij) Misterija (Gustave le Rooge) KUPUJTE DEFENSE B^NDS DEFENSE SAVINGS STAMPS £Ta]ce in še dosti gr^e, s katerimi je -sramV>til |>onižno ženo in njeno stanovitno zvestobo do vere, to bile v*ak ca« bolj pcngoste, tako da je bMo ženi že iK'niogoee obvarovati otroke pred pohujšanjem, ki to ga sejale o^eto-ve besede. Mataj je imel dobro delo. To se pravi: bilo je-dobro plačano,, a ndkoliiko. nevarno. sJuicoza vesten je postaL značaju«? se na svoje zdrave in močne roke. \£arsi.kiaj je deto s pohvalo izvršil. A prav ti uspehi «o bili zanj usodni. Krtkor uiarva: "Gorje vam, ki ste siti. zakaj stradali boste," poselmo, kadar je prm-1 postni čas in je mora la radi ljubem mim molče n#o diti nesrkani moževi zahtevi, da noče vedeti ni čod posta. Zgodba je kmalu dobila svoje tretje poglavje. Mož se je na delu ponesrečil Bodisi da je bilo po njegovi krivdi, ali pa bo zakrivili drugi- zgodilo se je, da so ga prinesli dorrčov napol živega. Kako strašno je to zadelo ženo, si vsak laMco predstavlja. Toda s tem zadeva še ni bila končana. Mataj se je zanašal, da bo dobil zavarovalno pod-poor, kakor je po zakonu. Toda postava je eno, sodnik je pa drugo. Ti^eba je bilo prič, ki naj dokažejo Matajevo pravieo do podpore — in teh ni bilo. Mafaj je bil tako zamržen pri svojih tovariših, da se nihče ni hotel nič pognati zanj in vsi sto se napravili nevedne in Mataj i je obležal. . V dobriih letih dela si je prihranil nekaj. Toda tisto je kar hitro kopnelo in obetala se je žarlostna bodočnost. Molče, je nosil ponižani Mataj avoje breme, a še več je trpela žena, ki ji nikakor ni dala miru misel: "Gorje vam, ki is-te siti, zakaj stradali boste ..." M »tajeva domišljavost in o-holo&t je tudi ginila ob enem z demarjenu Žena mu je neo-paženo položila med njegove stvari molitveno knjižico ki ko mu je prišla v roke- je "ni več vngel proč, temveč skromno in jfipoštljivo jo je vzel v roke in listal po njej. Spet je prišel post. Bila je božična vilja. Bolnik je rbil seveda posta oproščen. Pa vise eno je Mataj poklical tisto jutro ženo: "Mari janca, »lišiš? Danes je božična rilija, kajne T Dance- je post. Pripravi mi kaj drugega. Ne bom jedel meso." (9koi*o neopazno se je nasmehnila žena in spet se je domislila mučnega prizora na pe-pelničiM) sredo pred štirimi leti, ko je nasilno odklonil postno jed. Zares, čudna stvar je človek. Holkler mi je hudo, je ponižen Bogu vdan. Kadar stiska mine, kadar se počuti dobro, je pa kakor iagnfbljeni sin. ki se je naveličal ljmbeznjivih besed o-čefcovifi, ki ga je modro in prav učil in očetovsko zanj skrbel. Uporno zahteva svoj delež ded-§eine in sledi svojim izpridenim Ijevanju. Šele, kak dar se zave svoje revščine kot raztrgani, bosi in lačni svinjski pastir, tedaj šele sprevidi, da je bila njegova nesi»eca zapečatena tisti dan, ko je uporno zaprust il očeta.. t • Sledilo je še četrto dejanje te igre.. >Iata,j je ozdravel in spet dobil delo. Toda polente ni nikdar več metal skoai okno; ne na pepel niča, ne na veliki petek. Pa tudi otrokom ni dajal vee pohujšanja. Razumel je pa tudi nekaj uonxga; da .je treba biti zvest Bogu ne le v nesreči, temveč tudi v sreei. REGULACIJE ZA NAKUP0- VANJE SLADKORJA. Office of Price Administration je naznanil «"bčiint>tvu, naj se pripravlja na omejeno kupovanje ali racijoniziranjo -sladkorja potefrn prostovoljnb znižane rabe sladkorja, prodno stopi v veljavo prisilno ractjo-ni^ i ran je- ipriprave za katero so bili že dovršene. - . Raeijoniraffije ponwnja — enak del za vse." kakor pravi Dan A. "West, ravnatelj kowm-meirtnfga oddelka urada za n-pravljanje cen, "in ako zaTe« re=no mislimJo pravično ra~Zdeliti med se breme vojne, tukaj imate dober začetek v svojem lastnem domu." (Pod novim plan on» o 'laešjo-nirauju sladkorja bodo konsu-menti morali izjav it v koliko sladkorja una^o na razpolago, ko se bodo registrirali v javnih wlali, da dobijo listek za nakouipovanje sladkorja; ta listek se bo naziva! War "Ration Book 1. Za ves sladkor, ki ga kdo ima v zalogi, se bo odtrgalo toliko znamlk. tako da do-tičnik ne bo v stanju kupiti sladkorja, dokler ne vporabi ono količino, ki jo že ima. Prodaja sladkorja., ko raei-jontranje pride tv veljavo, bo omejena na nekaj manj od enega funta na teden za vsako Osebo. tPo ena knjiga za nakup se 5x> t i-kala za vsako osel>o v tej deželi brez ozira na starost, \lsa-ka knjiega tedna. Ob nakupu se odtrž? primerna znamka. Kdor bi podal lažne podatke o svoji za4ogi sladkorja, zapade kazni, ki sesra do globe 10 tisoč dolarjev ali 10 let zapora. -1—4- ODPADKI SE POTREBUJEJO ZA VOJNO INDUSTRIJO. Kovinski odpadki, stari papir, M are omije iu ^tari gum i j in vsi enaki odpadki, ki niso več za navadno rabo. sg irnjno potrebni za predelavo v vojni materijah kakor naglaš? L. J. ilosenwald, načelnik urada za industrijalno konverzijo. Kampanja za nabiranje odpadkov, ki je zadela pred nekolikimi meseci, je gibanje, ki stalno nadaljuje in ne le stvar posebnega napora za nokoliko dni. . ; ., z Mr. Roaenwald tudi .naglase, da federalna vlada nlr.ia ni kaki h naprav za pre izdelovanje odpadkov.- Patrijotični dizav-ljani naj se torej iznebi.io svojih jjbirk odpadkov potom red-nifli sredsstor, naanree. pot o« rt kupcev odjpadkov ali do'^odel-nili organizacij ki so organizirale nabiranje odpadkov. Tako rei?oč vsaka ds žava v dežtli je poskrbela za nabiranje odpadkov in velemesta imajo svoje lastne nabiralne organizacije. V mnogih občinah' likalni trgovci obdelujejo v tej kampanji na^brnanja odpadkov in več tisoč pičeni priiliaja k teimi vladnemu uradu vsak dan z obljubo Sodelovanja. Trgovci, ki podpišejo tako obljubo, imajo pravico razobesiti na okniii znak, ki visebuje besedilo: "Ta prodajalna pomaga izdelovati orožje iiz odpadkov s tefc&vda nabira stari papir, stare cunje, kJovimske odpadke in «?taTi gumi j." -GLAS H1IODA*. New I«« Monday, March 9, 1942 TIIillOTlllll L lilt Zakaj ni nij-gel pozaibiti. zakaj se ni mogel premagati, da 'imji je vzcvetela ljubka cvetka življenja iz močvirja! Zato, ker je ni irvatževal, bi se sedaj rad kesal in pokoril, toda spoznal je, da je prekatno. Ihte je zavil avoj obraz v odejo, ki je pokrivala nj*Wo ranjeno telo. lxira je odpi'la oči in spoznala s plamftečim pogledom bolest dragoga ji bitja. "'Osvald, ali ti je žal. da te zapuščam?" "Ne govori. Lora, ne govori. I^ahko bi ti škodovalo in jaz hočem, da ozdraviš in da ti poplačam tvojo ljubezen." "Nikdar bi me ne ljubil tako, kakor sedaj, Ovald. Nikdar b; o nieni ne mislil take dobno, kaikor sedaj. Življenje 'bi me tebi iztrgalo, smrt me daruje tebi. Prav je tako!" Ni se mogel ubraniti solz, ki so mu silile v oči. *'Lora, ne umri. vse ti hočem povrniti." "Poljubi me, O-vald." je zaprosila. 44Ničesar mi ne dol-.TujeŠ, bil si edini, ki je v meni spoštoval človeka in žensko. 7/cfl>er si bil z maifo, Osvald. Tvoja dobrota je bilo moje življenje." Nežno, kakor da bi poljubil evetknjo, ^o se dotaknile nje-gove ustnice trepetajočih njenih ust. 44Iio«r te naj blagoslovi Osvald!" Dtiuhovnik z najsvetejšim je stopil v sobo, da bi um'ra-joeo opravil r. Boi^ciir. Wolkenstein je prosil z jedva slišnim glasom: "Prečastiti! Predno pod,lite moji neveri svetotajstva za umirajoče, poroč te me ž njo. Naj kot grofica Wolken-stein stopi pred prestol Najvišjega." Božja p rev id na-1 ne bo zategadelj mite je hodila njenih grehov." "Kar je grešila, zato se (pokorila. Njena okolica je več zakrivila, kakor ona. Ako prosim za poroko, naj bo to samo viden znak, da je človek spoznal bežja čudesa v tem najple-men-tejšem njegovem bitju." Svečenik je prikimal v znak, da da svoje privoljenje. \Vol-kenstein je poklical Toni ja, da bi bil priča pri poroki. Z ja»-nini. veselim izrazom v očeh je l^ora sled la tem pripravam. Bila je pri polni zavesti. Z vso pol>ožn otstjo je sprejela Wol-kensteiitov namen, da ji v zadnjem trenotku poplača n,)eno požrtvovalnost. Ako >< mora mnireti, pofc&n naj umrje kot žena edintura moža, ki je ljubila. Krivda njenega življenja je Via iribriisana. Zadoščeno je t»ilo božjim in človeškim zakonom. e smrtjo. Ko je duhovnik eital poročno formiulo in jo vprašal, je jasno odgovorila "da" in poigled, ki j počival na njenem nmžii, je obsegal v«- »vet vdane ljul>ezni. Na to pa .je izmučeno omahnila v blazine, oklepajoč Wolkensteino-vo roko. kakor ju je zvezal duhovnik s svojo štofo. Toni. ki je z mešanimi čustvi prisostvoval c remoniji, si je skrivaj obrisal oči. Da je grof ca umrla, je bila edina možna rešitev te žen: L ve, vendar pa mu je bilo žal. iBleda msučeniea v blazinah, kateri je sedaj svečenik podelil zadnjo popotnico, ni bila več ono žensko bitje, potno življenja, ki jo je opazoval z mrž-njo in zavistjo, ker mu je odvzemala ljubezen in naklonjenost njegrov«ga gr«podarja. . Wi lkenstein mu je namignil, naj »topi bližje. "Toni je tudi zaslužil zalivalo, Lora. On me je rešil." 1/ora je podala služabniku roko. "Toni, ostanite pri Osvaldu, vi ste mu zvesti in hoč m vas blagoslovi t i." Prvič so je Toni sklonil nad rdko in jo spoštljivo poljubil, pri čemer mu je zdrknila s?olza na blede prste. >Se enkrat je uprla Ivor a svoje oči, polne ljubezni, v svojega isoproga. in nato so se pojavili smrtni krči. Iz ust ji je bruhnila kri. V strahu je iskala Wolkcnsteinovo roko, kakor da bi si hotela dobiti opo^o,. da bi se ne pogreznila v večno nimano. Nato se je v postelji polagoma zravnala, kakor da bi jo obvladal lahek miren spanec. Njen obraz je zablestel v hladni lepoti in v lahkem vzdihu ji je ubežalo življenje. Bolesten vzklik ise je izvil Wolkem^teiou iz prs in zdrknil je na kolena ob mrtvi svoji življenjski družici. % Predsednik Vincent Cainkar otvoi i sejo ob 10. uri dopoldne. Pozdravi navzoče zastopnike slovenskih podpornih organizacij, nakaT izpove, da je bila ta seja sklicana, da se pogovorimo glede pomožno akcije in njenega delovanja v bodoče, da rajzmotrivanto o enotni vojni klavzuli i za naše bratske organizacije in da rešimo vpratšanje glede politične akcije, katero bi zavzeli za združenje vseh Slovene (v v »tari domovini. Za zapisnikarja je izvoljen Janko N. Rogelj.^ (Navzoči na tseji «o sledeč' zastopniki: Za SNPJ, Vincent Cainkar in Ivan Molek; za KS KJ, Joseph Zalar in Louis Že-leznikar; za ABZ Janko N. Ro-gelj in Anton Krapene; za SŽZ Marie Prisland in Josephine Muster; za SltZ. John Gorn k in Frank M. Sturtz za ZSZ, Leo Jnrjevec in Candid Grm k za Jiuroslov. podpor. zveeo in "Sloga" John Emienc. Zastopnikov niso poslali sledeče organizacije: Dirasaba sv. l>rozrne. Slov. Moška Zveza in Pr oir res i v ue S1 oven k e. Na sejo pride Novak kot časnikarski poročevalec za tedn k Proletan c. Vpr a£a navzoee, če mu dovolijo, da prisostvuje razpravam. Se mu, soglasno dovoli. Pr^isednilk Vincent Cainkar |Mxla svoje poročilo: Kmalu bo eno leto, odkar smo ustanovili na^o pomožno akcijo. Takrat ko nam prerokovali, da ne bomo mogli sodelovati radi naših ra-sdčnih prepričanj. Toda pokazalo se je, da je to mocoče. ue prav oštev se- Amerikance. Mi smo bili zadnji, ki smo pričeli onwžni akciji i-n v isvoji koloni pripo-Mr. Zvonko tisto, a o«eibnc pa se ni- sem mogel dosti udejstvovati, ker sem imel toliko izrednnga dela z združitvijo (SSPZ in SNPJ in « konvencijo, a potem | je prišlo i3e pok on venčno delo. Pa.; M. 14. Wain; O.; št. 15. Clinton, Ind.; št. 16. Salida, Colo.; e3t. 17. Rotck Springs, Wyo.; Išt. 18. Bart>erton, O. št. 19. Aspen, Colo.; št. 20. Pueblo, Colo.; št. 21. Denver, Colo.; «t. 22. La Salle 111.; št. 23. Johnstown, Pa. Ker je naše delovanje podvrženo nadzorstva federalne vlade, zato oe zahteva, da redno rsartvi mesec pošljemo poročilo o našem delovanju na urad državnega tajnika, Washington, D. C. Taka poročila so biila vedno vsaki mesec poslana. Od državnega tajnišel- da se zahtevi državnega tajništva ugodi. VeČ o tem bo gotovo poročal blagajnik, brat Jurjevec. iOne 4. novemlbia 1941 sem br. blagajniku poslal bančni Pozneje bom predložil rezo-"draft za $70.00. To so daro\-ali ^ . ... « i-for na predsednika Združenih Tlr ... .. . .Te lulo laliko nabirati denar dri kakor iz;avo, kate. .. Marije Čistega Spo- mod načinu ljudmi, ki so takrat i^j- i v _ , . . .. ,v V . ... . ro bi poslali državnemu tajni- imeh na splosno^e bol.>se vezi ^ y ^^ w ra7^Ui s KVO.M, Maro domov.no. U,jaj.m. ^ okupirail;3l ^ liko teh ljud. dane« vee- ni, ker zlnHt; primor^kili Sloven- so pomrh. Kar j:h unamo da-;cev ^^ ^ podanik5 ItaJlje. lifts, so stareisi i>oli nan'ezam na n j., -l • 5 _ . . . „ J.. , . . Potrebno je- da f*n nase orga- svei tnka.rfn.ji zaroti in ?majo „- , . . , , , . nizaeiie zavzaiiKVJo za n>e, da seda.! le rahle zvezo z domovi- ^ j;h np bo ^^ ^^ no. Nasa mladina pa ni b.la inwemop. ^g'o.'eiia taiko. da bi miela pravi narodni čut do naše zemlje | Zalivaljnjem se za priiatelj- četja^t. 85. KSKJ v Lorain, O. $10.; Društvo sv JVančiSka Sal. Št. 29. K3SKJ v Joliet, Dl. $35.; Mrs. Frances Dorniflk, Joliet, 311. $35. lvne 25. novembra 1941 je bil br. blagajniku pcislan bančni so bili v industriji odpuščeni lojalni Amerikanci, k« .so bodisi inozemci ali državljani tujega izvora. Ravnatelj Land is je zlasti o-pozoril ])okrajinske ravnatelje na ne*lart-ne izjave predsednika RooseA(Uta, generalnega pravdnika ni podtajnika vojne-ga dfpartmenta o tem, da naš produkcijski napor utegne trpeti A*elike škode, ako bi tovarne splošno odpuščale iuozctm-ce in tujerodne državljane "Ob sedanji nujni potrebi moramo vporahljati delo vsakega lojalnega Amerikanea in samo slučaj tejra roj^t\-a ne bi ■-nn l dovesti do diski iminaci-je," je izjavil direktor Landis v Washingtonu. "Zatiranje ino zemeev ali tujerodnih državljanov je samo na sobi po\f>em ne- 'TIH'Ml IZŠLA JE SOVA KNJIGA V ANGLEŠČINI O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM URAD CIVILNE OBRAMBE - ■»wmii'Lasa;. inar^iaTOaaiaBim SVARI PRED DISKRIMI-, NACIJ0. JVkrajhfcki ravnatelji urada civilne obramfl>e t Office of Civilian Defense) > co bili p3-z\-ani od direktorja James M. Landuia. naj opozorijo državne in lokalne obrambne svete na AMERICAN WILD LIFE .ameriško ravnanje, ki ravno draft za $20.10. To vsoto so vnd[ oteklo, ko je ipiakal ob uirtvi Lori in v »rloboki žalosti spoznal, da je Lzgnibir najdražjo vsebino svojega življenja! Kaj raw je potem še ostalo! Marsikatera .ua je še zalju!»ljeno pogledala, marsikatera usta .01v0BAxx): so se žgoče dotaknila njegovih ustnic. tovojo mikavnost, ni več našel nobene ljiibeznii, ki bi ga uklenila v trajne sipoje. Živel je samo 3e spominu in od dneva do dneva je bil bolj osamljen. \r. te osamelo^ti ga je iztrgal zadnji dan. Svidenje s kr.eginjo, ki jo je nekoč tako čisto in sveto ljubi I, je znova vzbudilo v njegovem srcu silen vihar. Sedaj je obračunal s preteklostjo, ki je bila polna zmot im krivde, a tudi polna lepote in ognja. Kar n|u je <|d tiega še ostalo, je bila žalost in tiho hrepenenje. Vtadihnil je, položil drage relikvije zopet v predal in gn zaklenil. Ko so se prikradli prvi sončni žarki *kozi gnibe težkih za štorov, se je? vle^l v postelj h kratkemai počitku. . Drugi dan. je dobil br/.«»javko tele vsebine: * 'Dragi grof! Mama mi je rekla, naj se obračam v vseh težkih stvareh na vas da m: daiste svoj mfodri nasvet. 1 Tak nasvet potrebujem, zato pričakujem vaš ^koraišuji poset — Vaš Kare]." Majaje z glavo je Woikeiustein opetovano prečita! te kratke vrstice. Nadvojvodi I«? naj svetoval? To je bilo veliko zaupanj^j ki ga jepmzroč'l9 priporočilo nadvojvodinir-matere. Ni si mo*?e] predstavljati, za kaj gre. ^adi:«i Kavilrjem povzročajo zdarego vedno d« rame zadeve al- pa dož:vljaji z ženskami. Denarja se stvaj ni mogla tikati b'l rv>sebnr> zapra^]iv. l'rav gotoi'o se ženske. Princ je bil u saatopntun t VaSetc krajo ali pa kairremn lxme4 ■astopnlkoT, kojlb Imena so tiskana s Melisi) črkami, ker to upravičeni oblNkatt tum droge naselbine, kjer }e kaj caSlb rojakov um-ljenlb. Zastopo.k bo Vam taročll potrdilo aa plačano naročnino MAHILAND: Kltamiller, Fr. Vadoplvaa MICHIGAN: Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Cbisbolm, J, Laka nI cb Elj, Joa. J. Peabel Bnleth, Loals Ooola .Gilbert. Loals Vessel Hlbbing. John Poeta HONTANA: Ronndnp, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NBBBASKA:_ Omaba, P. Brodeiiek *WW YORK: Brooklyn, ^itfcsaj Bsei Gowanda. Karl Sh nlsha .Litri«' Falls. Frank Masla Worcester. Peter Kod« imo: Barberton. Cleveland. Anton Bobek. ____ finger. Jacob Besni k. Job« Hlapnim Glrard. Anton Nggode Ix>rain, Loula Bala nt, John SnaUa YooDgstowc, Anton Cikali OREGON: Oregon City, J. KoMar pbnnsxlvania: Bessemer, John lev nikar Oonemaugh. S. BrawfM Coverdale in okoUca, Jos. Pa tern el Kiport, Louis Supančlč Fa rrell, jerry Okurn Forest City. Math Ummšm Fr. Blodnikar Greensbnrg, »'rank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Ma Palaats Krayn, Ant. TaofelJ Lnserne. Frank Ballock Midway. Jowl 2nst Pittsburgh in okolica, PWI|» Praga« A. Hren Tortle Creek. Fr. Seklfrsr West Newton. Jovaa WISCONSIN. Milwaukee. West AH Is, Fr. Sheboygan, njega razkola, ki bi ga totalitarne sile rade na^untale. "Va« nujno zopet poživljam Joseph Klepec $1.; Jos. Buchar da na to opozorite državne in lokabie obrambne svete v nadi. da bodo oni izvršili svoj obrežni ^pliiv v tem pogledu. Zaščita lojalnih inozemccv ali tujerodnih di^avlianov je ena itemed nalog civilne obrambe." WTOMINQ: Bock Springs. L«sds Tssrhar Diamond v H le, Jos Kotle« Vaak tastspnik hds pstrdn« za a*e katera Je preJsL Ti 'ttLAl « $1.; Mir. in Mre. John Barbicih $1.; Joseph in Elizabeth Bue»s, Sr. $1.; John D. Kren 50c.; J. Zaic 50c.; Pr. in Eliz. Buchar St. $1.; Math Rogina 10c.; J. Mutz $1.; Fr. Set!-na $1. Skupaj $10.10. Društvo Marie^Pomagaj. št. 78. KSKJ, Chicago, 111., $10.00/ Dne 19. decanibra 1941 je bil; br. blagajniku poslan bančni draft na $20.00,To so darovali: Društva sv. Jožefa št. 195 KSKJ No. Braddock, Pa., $5.;' Blov. izobraževalno in podpor, dimšrts-o "Triglav*» Joliet,, EL $10.; Društvo «?>v. Cirila in Metoda št. 8. KSKlT Joliet, HI. $5.00 Dine 2. febr. 1942 sem poslal br. blagajniku $27.00. To vsoto so darovali člani društva sv. Jana Evang. St. 65 v Milwaukee, Wis. Imena darovalcev »o: Rev. Anton Sohiffrer $5.; John Androjna $5.; John Pane $3.; Pr. Repenšek $4.; F. Jam-nik $1.25.; John Cetmovšek $1.; Pr. R. Staut $1.; Martin Jenich $1.; Anton Novak $1.; John Vedergar $1.; John Jamnik $1.; Mary Jamnik $1.; John CXblak 75c.; Ignatz Gk>renc 50c.; Fr. Jenich 50c. 1 Tukaj pa izročam br. bla-gajniku se $22.000. To vsoto so darovali: John P.intar, Burgettstown, Pa $20.00 in brat Frank Kobil sek, tajnik dra^tva sv. Dtm-žine št. 5. KSKJ La SaJle, 111. mi je potslal $2.00. To je moje poročilo za sedaj o rasanih zadevah bom pa po-ločal poosneje. Poročilo se sprejme. (^Nadaljevanje prihodnjič.) ■ V knjigi je natančno pofiisano življenje posameznih živali. Živečih na suhem, v morju in t zraku, tako da bo vssktlo. ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvu, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj Iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko tlelo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšla v eui sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA &ME-RIŠKK DIVJAČINE. Knjigo bo z ulitkom bral lovee. ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; fanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter fled-njič ribič, ker so v knjigi naštele VSE KIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg itoljuduega {Kiplsa in pripovedovanja vsebuje knjiga 3S7 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ,ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 x 6 Inčev. Knjisa opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročilu po51J!te .... KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W. 18th STBEET. NEW YORK, __ _ SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: 4'THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje »ne - St., ulica ali Box št. Mesto in državna — Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK