tei
Avstrije :
leto . . n
Posamezne številke «. 10 vinarjev. —
btserati ali onuudk
se računajo po 12 od čredne petitvrste; m večkratnih oznanilih v«B — popust	—»
„Straža4* izhaja v po» deljek in petek popokta*
Rokopisi se ne vračajte
fatottho^^ravnl^o^M^or flsroika ulica. S. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorki vsak dan od 11.—12. ure dopoldna»
Ministrstvo Salandra ostane.
Dve leti italijanske politike.
Dr. —k—. Kdor hoče umeti sedanji politični položaj v Italiji, ki ga označuje na zunaj zlasti nastop Giolittijev in demisija ministrstva Salandra, mora pogledati za par let nazaj. Ko je Gioiitti pred dvema letoma odstopil kot šef vlade, je imel z,a seboj dobro organizirano večino, na katero se je lahko popolnoma zanašal.. Ko se je slo za naslednika, ni bilo najvažnejše vprašanje, komu bo kralj poveril sestavo vlade, temveč, komu bo dal .Gioiitti na razpolago svojo zvesto gardo. Večina,- na katero se je Salandra opiral, je torej Gioiitti je va, in dokler je ta odobraval Salan-drovo politiko, je imel šef vlade zanesljivo zaslombo v parlamentu. To je znova potrdil obisk, ki ga je pred tremi mesci Salanidra napravil pri Gioiitti ju. Kmalu nato so objavili listi pismo, ki ga je Gioiitti pisal nekemu političnemu prijatelju; iz njega govori odločna volja, ohraniti nevtralnost. Ko sta pa začela Salandra-Sonnino zapuščati nevtralno smer, se jima je začela majati tudi zaslomba, in ko sta celo jela bo-jaželjno govoriti proti Avstriji in Nemčiji, je moralo treznemu opazovalcu postati jasno, da hočeta ta dva moža ustanoviti nekako oligarhijo, kakor se izraža socialistično glasilo „Avanti“.
Salandra je res dobil v dveh kratkih zasedanjih parlamenta zaupnico in njegova večina je segala daleč v klopi levice, Ti zaupnici pa je dosegel le po svojih nedoločenih, d v o u mi, n i h izjavah. Njegova izvajanja so bila tako splošna,, da so jim lahko podtaknili svoje politične nazore pristaši in nasprotniki trozveze, prijatelji in protivniki nevtralnosti.
Po nepričakovani smrti markija di San Giuliano je prišel na krmilo Sidney S o n n i n o , mož, ki je že dvakrat pokazal svojo nesposobnost. Zgodovina italijanskega kraljestva pozna dve Sonninovi ministrstvi; ne prvo ne drugo ni učakalo sto dni obstanka, obe sta padli pri prvem nastopu. Ker morajo biti po ustavi ministri iz vrst parlamentarcev, ni bilo ob Giulianovi smrti mogoče mnogo izbirati. Salandra je poklical Sonnina, ker je pripadal parlamentarni desnici in je bil prvotno začel điplomatično karijero, katero je pozneje zapustil. Poznal je torej diplomatično tehniko, foavil se tudi z vprašanji zunanje politike, saj se je pri razpravah o proračunu zunanjega ministrstva vsakikrat oglasil k besedi. Osebno ni 'mel So-nnino v zbornici nikdar bogvie koliko pristašev; vzrok je pač to, da je stremili vedno le za ugledom in močjo in je zato omahoval med desnico in levico, kakor mu je v trenutnem položaju pač bolj kazalo. Da poveča svoj politični ugled, je ustanovil tudi dnevnik „II Giornale d’Italia“.
Ministrstvo Salandra je torej zgubilo trdno zaslombo v parlamentu, ker je zapustilo v politiki Gio-littijevo smer. Pa tudi v italijanskem ljudstvu samem ni imelo zaslombe in to mu jo postalo še pogubnejše. Ves krik in vik nacionalistov in sploh intervencionistov hi mogel prikriti dejstva, da ljudstvo v veliki večini odločno nasprotuje vojski, da ne uvidi, zakaj da bi se mdrala Italija z orožjem udeležiti vojske. To razpoloženje med ljudstvom se je zadnje dni večkje pokazalo pri vojaških prevažanjih.
Prijatelji vojske, ki so bili že tako blizu cilja, so seveda v zadnjem času zbrali vse sile in napeli vse moči, da bi bila prizadevanja za mir brezuspešna. Dobro vemo, da vodijo vse gibanje za vojsko v I-taliji f r a m a z o n s k e lože, ki so v tesni zvezi z Parizom in Londonom, znano je 'tudi, da namen tega gibanja niso narodne aspiracije, ki bi se lahko izpolnile tudi mirnim potom, temveč da je zadnji namen, pokopati monarhijo in na njenem grobu ustanoviti! italijansko republiko po francoskem vzorcu. Za dosego svojega namena, uporabljajo hujskači za, vojsko vsa sredstva, tudi nasil-stva, Zadnje dni niso vpmarjali iritervencionisti samo hrupnih pouličnih demonstracij, temveč so dejanski napadali, Gioiitti jeve osebno in politične prija tel je. Tako so n. pr. v Rimu pretepli poslanca Bertolini-ja; neki častnik ga, je rešil iz smrtne nevarnosti. Da stoje intervenoionisiti na stališču, da njih namen posvečuje vsako sredstvo, priča resolucija milanskih hujskačev, katero so poslali Salandri; glasi se: „Zastopniki liberalcev, radikalcev, reformiranih socialistov, republikancev, revolucionarjev in Iredentistov protestirajo odločno proti v sak equi sramotnemu poizkusu poslancev in senatorjev, ki bi meril na to, da
se okrepi sužnost Italije proti trozvezi in narodom, ki so simbol barbarskega zatiranja ... In ker vedo, da so interesi v e č k 0i i n s t i t u c i j e , sklenejo, da se mora preprečiti., da hi se domovina pokarala strahopetna.“ Stavek, da so interesi več ko in’ sftnciie, pove dovolj.
Salandra in Sonnino sta bila pripravljena, sto piti na to pot in pustiti' v nemar vse druge ozire; pa to je bila stranpot v močvirje. Vedela sta, kaj ju čaka, ako vprašata parlament za mnenje. Značilno je. da se je ministrstvo Salandre zadnji čas opiralo vedno bolj na stranke levice, dočim je izšlo iz, desnice. Takšno ministrstvo je seveda nemogoče.
Tako stoje stvari danes. Ali bo prihodnji mož imel moč, varovati Italijo vojske na zunaj in revolucije na znotraj, bo pokazala bližnja priliodnjost, Ako hoče to doseči, bo moral imeti Katonovo modrost in Cezarjevo energijo.
Kaj bo z Italijo?
Danes prihaja vest, da Salanclrovo ministrstvo ostane. Ali bo to dejstvo upliva,lo po Italiji na prijatelje miru ravno tako razburljivo, kakor njegov odstop na vojne hujskače, potem se Italija bliža notranji revoluciji. Potem, tako smemo dalje sklepati, se tudi ni bati vojske. Tudi bližnja bodočnost je v božjih rokah in mi o njej lahko ugibamo, prerokovati pa ne moremo. Sicer pa je treba, opomniti, da tudi Sa-landro'. o ministrstvo ne pomeni vojske. V ministrstvu so tudi prijatelji miru, le zunanji in vojni minister sta baje odločna pristaša vojne.
Razvoj krize.
Dne 13. t. m. se je v ministrskem svetu pokazalo, da, ni edinosti v kajbinetu in da torej vlada v sedanji sestavi ne more več stopiti pred parlament. Na to se je sklenilo, da vse ministrstvo odstopi. Seja je trajala do 7. ure zvečer, a izvedelo se je za odstop še le nekaj ur pozneje.
Dne 14. t. m. je pozval kralj predsednika po-slajnske zbornice Mareoro ter mu poveril sestavo novega kabineta, Marcora je ponudbo odklonil.
Dne 15. t. m, je poveril kralj sestavo novega kabineta zakladnemu ministru Cercano, Tudi ta je odklonil.
Na to se je kralj dne 16. t. m. odločil, da, ne sprejme odstopa Salandrovega ministrstva. Salandra, ostane torej s celim ministrstvom.
Prekucija v Italiji?
V Italiji, posebno v Rimu, se zadnji čas nemiri vedno ponavljajo. V soboto, dne 15. maja, so zopet izbruhnile v Rimu, kakor poroča dopisnik berolins-kega Woifi'oyega časnikarskega urada, nemiri v nevarni obliki in so imeli značaj prekucije. Ljudske množice, ki so se zbrale na ulicaih, so s sramotilnimi klici na Nemčijo protestirale zoper Giolittija, katerega smatrajo, da se je prodal Nemčiji. Nemiri so bili namenjeni tudi zoper nemškega veleposlanika v Rimu, kneza Bülowa. Množice so kričale: „Rereat Billow ! “ Kljub temu se je knez Bülow tudi v nedeljo, dne 16. maja, peljal na običajni sprehod. V mnogih delih mesta so se pojavili resni nastopi zoper pristaše nepristranske politike. V poznih nočnih urah je še prišlo pred gledališčem „Constanzi“, kjer je d’Annunzio predaval, do resnih nemirov. Razburkalna množica je razbila poulične svetilke, tako da je bila cela ulicbj Via Viminale v trdi temi. Nemirneži so napravili po ulicah barikade. Prekucuhi so grozili z revolverji. Množica je zahtevala od trgovcev, da zaprejo vse trgovine. Isfotako so nemirneži tudi zahtevali, daše prekinejo predstave v gledališčih* kar se je n. pr. zgodilo v gledališču , Quirino, Tudi iz drugih mest, n. pr. iz Milana, Florencije in Benetik se poroča o velikih nemirih. Najhujše je bilo menda v Milanu.
Needinost v vladnih strankah.
List „Giornale d’Italia“ piše z ozirom na sedanjo ministrsko krizo: „Edini vzrok za odstop sedanjega ministrstva je pomanjkanje sloge v vladnih (usta,v ni h) strankah glede ministrske mednarodne politike. Ta needinost se je pričela tedaj, ko je Gioiitti izrazil svoje ojdločno mnenje zoper vojsko. To mnenje je nasprotovalo stališču večine ministrstva. Ker se sedanji položaj ni mogel re-
šiti s kakšno izjavo ministrske večine, ni preostajjdo ministrstvu nič drugega, nego da odstopi. List pov-darja, da so vesti o različnih mnenjih, ki so nastala v ministrstvu* neresnična. Na vsak način je nemogoče, da bi Salandra zopet sprejel vodstvo ministrstva, katero bi zavzemalo sedanjemu ministrstvu nasprotno stališče, ki je podalo ostavko. Pri sedanji kjrizi se ne , gre za to, da bi se sestavilo ministrstvo, ki bi i-melo politično večino zbornice za seboj. Naloga novega ministrstva bo temveč z ozirom na sedanji težavni položaj, da se določi prihodnja smer vlade in se okoristi z vsemi pridobitvami odstopivŠega ministrstva.
Sonnino želel vojsko.
„Kölnische Zeitung“ poroča iz Curiha in Lugana: Sonnino je v ministrski seji dne 7. maja zahteval odločilen sklep, naj se kratkomalo pretrgajo vsa pogajanja z Dunajem, 'Ost al j e vi man j Šini. In Posledica je bila, da se je na to odgodilo zasedanje državnega zbora in da so Giolittija poklicali v Rim.
Večina italijanske zbornice je zoper vojsko.
Milanski list „Seccolo“ je izračunal, da bo znašala v prihodnji italijanski zbornici, ki je sklicana na dne 20. maja, večina italijanskih poslancev, ki je proti temu, da bi Italija posegla v sedanji svetovni spor, 40 glasov.
Hujskači na delu.
Iz Svice se poroča:	V vseh pogovorih o itali-
janski krizi se svari pred optimizmom. Položaj se je sicer nekoliko zboljšal, 'toda bati se je, da bodo italijanski vojni hujskači napeli vse svoje sile, da se žar brani rešitev mirnim’ potom. Računa se še celo s pouličnimi nemiri in izgredi. Dejanski n,apad na Berto-linija, prijatelja Giolittija, je tozadevno prav slabo predznamenje. Zopet se pa priznala,, da je postopal italijanski kralj Viktor Emanuel kot zelo ustaven vladar, ker se je odločil, da zasliši mnenje vseh vodij strank. List „Corriere della Sera“ piše, da je označil Salandra kralju za naslednika Giolittija, ker zahteva tako parlamentarni položaj, ne pa položaj dežele. Ko so izvedeli to novico maloštevilni poslanci, ki so se še nahajali v poslanski zbornici, se jih je polastila velika nevolja. Slišale so se samo besede najv&čjega presenečenja in nevolje. V majhni skupini nevtralistov se,je govorilo, da je bilo pričakovati, da bo odstopil Salandra; in da bi se bil mogel odstop zavleči k večjemu le nekaj dni. Več intervencijonistič-nih državnih poslancev je po velar j alo možnost, da bo krajj spet poveril novo sestavo ministrstva ali koali-, cijskega ministrstva Salandri. Poslednje bi se morda vendar le odločilo za vojsko.
Prostozidarji — hujskači za vojno.
Slavnostnega odkritja Garibaldijevega spomenika so se udeležile vse italijanske prostozidarske lože. V sprevodu je bilo 400 njihovih zastav. Socialistični list „Avanti“ strahovito napada prostozidarsko demokracijo, ki najbolj ščuva k vojski. V nasprotstyu z resnično voljo ljudstva in s časnikarskimi slepili hoče umetno ustvariti bojaželjno razpoloženje, da zaduši pravo ja(vno mnenje. „Avanti“ poroča: Vsi socialisti in katoliki so edini v stremljenju, da obvarujejo ljudstvo pred grozotami vojne,
Kaj obeta Italiji trosporazum.
Sotrudnik „Kölnische Zeitung“ iz Curiha brzo-javlja svojemu listu na podlagi telefoničnih poročil iz Rima, da je razpoloženje v Rimu nekoliko bolj pomirljivo, Možnost mirnega razvoja se je nekoliko povečala. Glede pogajanj Italije s trosporazumom se poroča, da je Tittoni, ko je prišel iz Pariza v Rim, prinesel seboj zapisnik, v katerem je bil zabeležen sporazum med Francijo in Italijo. Zapisnik pa je prinesel Tittoni s podpisi nazaj. Ali je bila v zapisniku začrtana pravilna zvezna pogodba ali samo morebitna odškodnina, ni znano.
Laški dijaki v parlamentu.
Dne 14. t. m. predpoldne se je zbralo nekaj stotin dijakov v vseučilišču, odkoder so šli na Piazzo di Monte Citorio. Mahoma so udrli v; preddvorane zbornice ter potrli okna nad vhodom in fasadna okna-Nalvzočim državnim poslancem in uslužbencem se je posrečilo, potisniti dijake iz preddjvorane. Na to so izgredniki odšli.
Izgredi v Rimu.
Ko se je izvedelo za Salandrov padec, so vojni hujskači uprizorili y Rimu rabuke proti Giolittiju, ki so bile obenem kajpada naperjene tudi proti Avstriji in Nemčiji. Najprej so hoteli hujskači razgrajati pred Giolittijevim stanovanjem, na to pred avstro-ogrskim poslaništvom, na to pred Collegio Germanico in slednjič zopet pred Giolittijetvim statnbyajnjem v Via Cavour. Karabinieri in vojaštvo jih je razgnalo. Iz razburjene množice se je klicalo: ,„ProČ z Giolitti jem!“, „Proč z izdajalci!“ Na ulicah so napadali poslance, ki so pristaši Giolittijeve politike. Na nemškega cen-' trumovega poslanca Erzbergerja,, ki se slučajno mudi v Rimu, so metali kamenje. D’Annunzio je prispel v Rim in v javnem govoru hujskal ljudstvo za vojsko.
Rabuke v Italiji.
V	Benetkah so nameravali izgredniki vdreti pred nemški konzulat, a jih je policija odgnala. Pri severnonemškem Lloydu so pobili šipe in strgali napise.
V	Milanu so hujskači uprizorili velikanske- in burne obhode. Posrečilo se jim je piriti pred stanovanje nemškega konzula.
V	Turinu so se prijatelji miru zbrali pred u-redništjvom Giolittijevega lista „Gazetta del Popolo“, ter klicali „Abasso la guerra!“ Prišlo je do spopada s hujskači.
Vojaštvo za javno varnost.
Uradna „Agenzia Stefani“ javlja dne 14. t. m, iz Rima : V smislu sklepa ministrskega sveta je razposlal ministrski predsednik Salandra na vse predstojnike brzojav, s katerim jih pooblašča, da lahko izročijo, ako smatrajo za potrebno, skrb za javno varnost in javni mir in red vojaškim oblastim. S tem izreka vlada svojo neupogljivo voljo, da se bo odločno poslužila vseh sredstev za ohranitev javnega reda in miru.
Splošne mobilizacije še ni.
Italijanski konzul ,v Curihu je izjavil, da še ni izdan splošni mobilizacijski ukaz za Italijane, živeče v Svici.
Presenečenje v Franciji.
Ko je francoska vlada izvedela o ministrski krizi v Italiji, je sklicala ministrski svet na posvetovanje, ki je bilo tako viharno, da so se večerni pariški listi bavili s vprašanjem, je-li ne bo potrebno, eia se bodo morale v sedanjem ministrstvu Viviani izvršiti spremembe. Istina je, da je vojni minister Mille-rand zagovarjal nujnost obsežnih podjvzetij tudi še v krajih Francije, ki ne spadajo k bojnemu polju, istina je tudi, da je moral Delcasse petkrat nastopiti, da je pomiril svoje tovariše, katere je iznenadila italijanska kriza. Delcasse je zapustil, popolnoma zmu-čen, prej nego drugi tovariši, posvetovalno, sobano in je, ne da bi izpregovoril le besedo, odhitel mimo časnikarjev, katerim se je pozneje dal nasvet, naj spremenijo osorno pričeto pisavo proti Giolittiju.
Salandra.
Odstopivši ministrski predsednik Salandra je bil rojen leta 1853 v pokrajini Foggia v južni Italiji. Mož je bolj čmernega značaja, temne polti in nosi skoro vedno samo črno obleko. Salandra se je že kot mladi uradnik povspel do visokih služb. V Rudinije-vem ministrstvu je bil državni podtajnik v finančnem ministrstvu, v drugem Crispijevem ministrstvu je bil pod tedanjim zakladnim ministrom Sonnino podtajnik za državne zaklade, pod prviim Pellouixovim ministrstvom- je bil poljedelski minister. Leta 1906 ga je Sonnino vpoklical kot finančnega ministra. Salandra} opravlja v svojih prostih urah tudi službo vse-učiliščnega profesorja. iMož je baje izboren jurist. Njegovi govori so v italijanski zbornici vedno vzbujali izredno pozornost poslancev, toda navdušili niso nikogar, ker je govoril preveč profesorsko dolgočasno. Kot poslanec zastopa Salandra v italijanski zbornici južnoitalijansklo volilno okrožje Lucera.
Sonnino.
Pri novi sestavi Salandrovlega kabineta mesca novembra 1914 je bil Sonnino imenovan ministrom zunanjih zadev in je s tem postal naslednik umrlega San Giulianija. Sonnino, K.i je bil pred osmimi leti ministrski predsednik, je veljal takrat kot odkritosrčen prijatelj trozveze. Danes veljata Sonnino in naselbinski minister Martini kot zastopniku vojne politike. Da se je državna zbornica izrekla za politiko proste roke, je Salaaidrovo delo.
Giovanni Giolitti.
Giovanni Giolitti, eden največjih italijanskih državnikov, je bil rojen 1, 1843 v Mondovi v Severni Italiji. Po končanih vseučiliških študijah je stopil v državno službo in je bil že s 23* leti namestnik državnega pravdnika in tri leta pozneje tajnik davčne komisije v finančnem ministrstvu. Kot tak se je aačel pečati z vsemi vprašanji italijanske politike. V razmeroma kratkem času je avanziral do generalnega nadzornika v finančnem ministrstvu in nekaj let pozneje je postal glavni tajnik italijanskega računskega dvora. Leta 1876, ko je prišel na krmilo italijanske vlade znani Crispi, je postal Giolitti državni svetnik in leto pozneje pa je bil izvoljen v italijansko zbornico, öd tega Sasa naprej je stopal vedno bolj v politično ospredje in njegove bogate izkušnje v vseh finančnih strokah so ga posadile leta 1889 na sedež finančnega ministra. Leta 1892 je portal mibistrski
predsednik in minister notranjih zadev. Obdržal si je tudi vodstvo finančnega ministrstva, toda njegovo ministrstvo je movalo vsled velikanskih stavk in nemirov, ki so takrat izbruhnili po vsej Italiji;, že v par mescih podati 'ostavko,. Novembra leta 1903 je pestai v drugič ministrski predsednik. Z železno roko se mu je posrečilo udušiti razne stavke in nemire delavcev in železničarjev in ravno v to dobo padejoi njegovi velikopotezni finančni najčrti, kot podržavljenje' se-verno-italijanskih železnic, razna osuševalna dela v južnem delu Italije, novi .volilni ned,, podržavljenje vseh zasebnih zavarovalnih zavodov, i, t. d. Njegova. spretna finančna roka je povzdignila blagostanje Italije in uredila njene finance! tako uzorno, da se je mogla Italija zaplesti brez finančnih težkoč v dolgotrajno vojsko v Tripolitaniji, iz katere je izšla kot zmagovalka in si pridobila z zavzetjem Tripolitanije novega, ozemlja za svojo trgovino. Po končani* vojski v Tripolitaniji je ministrstvo Giolitti odstopilo in na krmilo je prišlo ministrstvo S al andre, ki je za sedaj odstopilo, da napravi v tej dobi svetovne krize, v kateri se nahaja Italija, prostor Giolittiju ali vsaj možu Giolittijevega zaupanja.
Marcora.
Giuseppe Marcora je star 74 let. Pravo je študiral v Svici v Bernu in se je pozneje naselil kot odvetnik v Milanu. Bil je tudi član milanskega občinskega zastopa, v katerem je bil vodja demokratične stranke. Od leta 1876 je bil član poslanske zborniep. V novembru leta 1904 je bil s pomočjo Giolittija izvoljen predsednikom zbornice.
Vatikan upa.
Glasom „Kölnische Zeitung“ upajo v Vatikanu, da se bode napetost rešila mirnim potom. List ,„!Mes-sagero“ izve, da bo italijanska vlada predložila parlamentu zeleno knjigo. Več nego 300 poslancev in 100 senatorjev je oddalo svoje posetnice pri Giolittiju, iz česar se sklepa, da bodo podpirali njegovo politiko.
Tisza o ovaduhih«
Ogrski ministrski predsednik grof ITisza je že pred nekaj dnevi v ogrski državni zbornici izpregovoril nekaj krepkih, pa zelo potrebnih besedi proti grdemu tožarenju in neštetim ovadbam brez podpisa, ki se je razpaslo jv vojnem času. Povedla! je, da te vrste domoljubje, ki ga kažejo taki ovaduhi in tožba-rji, ni nič vredno in cla je ta reč sploh ne&eđna in sramotna. Po tej poti se ne skrbi za blagor domovine. Seveda, na domovino takih ovaduhov pač nihče ne misli, nego samo na svojo osebno strast, ria staro sovraštvo, ki ga ima do kake osebe, ali pa na strankarske ali narodne zagrizenosti, ki upa, da bi se ob tem času moglo znesti nad nasprotniki in jim kaj — škodovati. Veliko takih slučajev je bilo na Ogrskem, kjer je preiskujva čisto jasno dognala, da je kdo ovadil drugega samo zato, ker je imel zavoljo kake izgubljene pravde ali kakega drugega podobnega vzroka. mržnjo nanj, da je popolnoma nedolžne besede zavil, preobrnil in jim dal drug pomen, ki se je lahko dobilo iz njega kažnjivo dejanje.
Drugod so prenapeti Madžari vsakega Slovaka,, Rusina ali Rumuna, ki se še ni srjamoval svojega roda in ki se je še drznil govoriti v svojem jeziku, naznanili kot državnega sovražnika, in kot prijatelja Srbov ali Rusov, kaikor bi bil vsak. kdor ni Madžar, že za državo nevaren Človek.
V prvih mescih vojne dobe je bilo vse polno rusinskih, slovaških in sploh nemadžarskihj veljakov in zlasti duhovnikov zaprtih. Tam je pač tako kakor že drugod po svetu: za revno, zapuščeno ljudstvo, na katerega strani stati ne nosi nobenega; dobička, marveč pred gospodujočimi drugorodei celo sramoto in zaničevanje, se potegne domala edino le njegov duhovnik. Ubogega, zatiranega Irca je branil proti Angležu samo njegov župnik in kaplan, zal katoliškega Hrvata, se je pod Turkom v Bosni in Hercegovini boril edini „ujak“ frančiškan, s Poljakom proti Prusu drži samo njegovo duhovstvo, Zato ni Čuda, če se za-tiralcejv mržnja obrača v prvi vrsti proti duhovniku v takih razmerah, in kadar se jim zdi, da je prišla priložnost, da bi se jih bilo mogoče iznebiti, jo brž in temeljito porabijo. K narodnemu sovraštvu .se pridružuje pri brezvercih še versko. jTi duhovnika sploh sovražijo. Kakor njihov duševni oče Volter bi radi videli, da. bi zadnji kralj visel obešen za Črevai zadnjega 'duhovnika.
Ne more se reči, da bi bil Tisza posebno pravičen drugim ogrskim narodom; tudi katoličanom ne, saj je kalvinske vere in ob enem trd Madžar, ki bi madžarsko reč rad povzdignil čim najvišje. Toda ta mož je toliko pameten, da je spoznal, da državi ne more koristiti slepo strastno ovaduštvo in ž njim zve7 zano zapiranje poštenih ljudi na tožbe vsakovrstnih, večkrat zelo malovrednih ljudi. Ziato se je svoj čas potegnil za uboge žrtve. Poskrbel je, da se je zapiranje ustajvilo, da so se preiskave hitro izvršile in bil je toliko moža, da je proti vojaški in politični go-f sposki branil po nedolžnem zaprte. Pisal je rusinskim škofom lepo pismo, v katerem obžaluje, da so se nekateri uradniki prenaglili in jim javno izkazuje izpričevalo domoljubja.
Tudi v Dolenji-Avstriji, kjer se je prav; zadnji čas začela grda gonja proti katoliškim duhovnikom in redovnikom, češ, da so izdajalci, se je gosposka potegnila zanje. Več duhovnikov so zaprli, toda prav
kmalu so jih izpustili, ob enem so pa začeli zasledovati tiste, kateri so jih ovadili in vsem takim zažuga-li s strogimi kaznimi. Tak okrajni glavar je res pošten in pravičen mož. Laižnjivi ovaduh je državi nevaren in treba mu je s silo streti njegovo predrznost in ga dati pod 'ključ, da se v luknji predrami ia zave, kako grd je obrekljiv, sovrajžen jezik.
Ob takem času se vsaka, beseda pač ne more-položiti na zlato tehtnico. V razburjenju, žalosti, obupnosti, marsikdo kaj zine, klar ne izvira iz njegovega prepričanja, česar bi ne rekel, ko bi bil mirne duše in bi mogel premisliti, kaj reče. Oviajduh, ki povsod nastavlja ušesa, kje bi jcaj ujel, da bi mogel koga spraviti v nesrečo, je grd in krivičen človek, in še tem bolj, ker ga njegova umazana strast sama vodi do tega, da prikriva in zavija, ali da se tudi na celem, izmisli.
Res je sicer, da sodišče, ki more zasledovati pravico, pride resnici do dna in reši po nedolžnem osumljenega človeka kazni, toda kdo mu odstrani na sramoto, ki jo je prestal, škodo, ki jo je imel, dušno in telesno trpljenje, ki ga je morilo, ko je bil po nedolžnem v preiskavi in morda-še dalje časa celo — zaprt.
Ovaduh ni domoljub, tako je rekel grof Tisza,, in s tem je svoji domovini mnogo koristil. Škodoželjnost, zavist, sovraštvo, strankarska, politična, protiverska mržnja, ki iz njih izvira ov*a\duštvo, niso lastnosti poštenih značajev. Domovina pa ima komst samo od poštenih, plemenitih ljudi.
Pripomnimo, da smo ta članek povzeli po cenzuriranem ljubljanskem tedniku „Domoljubu.“
Angleška vojna ladja „Goliath“ se potopila.
Iz turškega glavnega vojnega stana se poroča:
Danes, dne 14. maja predpoldne, je napadel del turškega; vojnega brodovja angleško vojno križarko „Goliath“, ki se je nahajala v zalivu Morta ob uhodu v Dardanele. Granate turških topov so zadele na treh. mestih angleško vojno ladjo, ki se je takoj potopila.
Od posadke, ki je štela 750 mož, se je rešilo 20 častnikov in 150 mož.
*
*	"T^ •'	*
Potopljena ladja je bila starejša angleška vojna ladja, kajti zgrajena je bila leta 1898. Dolga je bila 119 m, oborožena s 4 velikanskimi topovi kalib. 30.5 cm, z 12 topovi srednjega in s 16 topovi majhnega kalibra. Njena brzina je znašala 18 milj v 1 uri, njena posadka je pa štela 750 mož.
Ruske zahteve glede Dardanel.
Ruski parlamentarni voditelj Miljukov je izjavil v Londonu, da Rusija zahteva za se na podlagi lon_ donskega sporazuma iz 1. 1913 tudi otoka Imbros in Tenedos, ker obvladujeta vhod v; Dardanele, Kdor ima Carigrad in morsko ožino, mora imeti Tenedos in Lemnos,	i filili
Zarota v Atenah?
Dunajsk} listi poročajo iz Carigrada: Atenska policija je razkrila zaroto proti kralju in vladi. Sledovi vodijo baje v samo vojno ministrstvo. Zaroto je baje zasnoval Venizelos. Venizelos je ponoči izginil neznanokam iz Aten, kamor se je bil vrnil iz Egipta,.
Nove angleške spletke.
„Telegrafenunion“ javlja: Trojni sporazum sedaj spletkari že tudi v Albaniji;. Anglija, Rusija in Francija hočejo zopet poslati svoje zastopnike v Albanijo, Rusijo bo zastopal konzul Petrjajev.
Trosporazum spletkari.
Geneva, 13. maja;
Francoski parlamentarni krogi trde, da je sklenila Anglija pogodbo, po kateri mora 'Japonska s svojo vojno mornarico pomagati Angležem v Sredozems-dem in v Severnem morju. Japonski je zato Anglija prepustila Kitajsko. Ker more v Sredozemskem morju postati Angliji le Rusija nevarna, je v tej pogo'd-bi tudi prikrita ost proti sedanji angleški zaveznici, Rusiji.
MjslMsIto bojišče.
Maribor, 17. maja.
Najnovejše generalštabno poročilo poroča v prvi vrsti o našem napredovanju na Rusko-Poljskem in ; sicer ob Piliei in Visli, V Galiciji smo zavzeli mesto Samb or (jugozahodno od Lvova), ob Sanu pa Jaroslav, Kaj se godi pred Przemyslom, nimamo poročil. Severno od Kolomeje smo odbile vse napade, v Bukovini je primeromJa mir.
Pred Przemyslom.
Avstrijski 10. armadni zbor — polki, ki so sestavljeni iz okrožja Przemysl — je te dni dospel že pred vrata trdnjave Przemysl. V zvezi z deli Maken-senove armade so zasedli przemyslski rojaki črto ob zahodni strani bivših zunanjih trdnjavskih utrdb in okopov. Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo z bo-
jišča, je upanje, da bodo mogoče lastni rojaki že v kratkem zasedli naš Przemysl. Desno krilo naše sre-dnjegališke armade prodira na južnoizhodni strani Przemysla čez črto Dobromil—Stary-Sambor in Borislav proti Samborju in Drohobdcu in tako ogrožuje Przemysl tudi od te strani. Dne 14. t. m. so naši v-korafcali tv mesta Dobromil, Stary Sambor in Borislav ter so zasedli izredno važne višine na južno-iz-bodni strani mesta Dolina (južno od Stry.ia.).
Mesta Rudnik, Lezajsk in Jaroslav zopet naša.
Avstrijske čete, ki so dne 6. maja zasedle mesto Tarnov, so dne 14. maja prodrle do rede San in so zasedle mesti Rudnik in Lezajsk na levem bregu reke. Pri obeh mestih so važni mostovi za prehodi čez San. Dosedaj so naše čete ob srednjem in spodnjem toku Sana zasedle edino zahodni breg reke. Nemške Maikensenove čete so prodrle do važnega srednjega-liškjega mesta Jaroslav, ki leži severno od trdnjave Przemysl. Rusi so mesto prepustili nemškim četam.
Naše prodiranje v srednji Galiciji.
Iz Berolina se poroča: Z natančnostjo, kakor bi bilo preračun j eno, upliva, poraz in umikanje Rusov v zahodni Galiciji tudi na r u s k o karpatsko armad o. Umikanje ruske karpatske armade se je najpoprej vršilo notri do prelaza Lupkov, nato nadalje v ozemlje prelaza Užok in po zadnjih poročilih so začele avstri jsko-nemške čete napadati Ruse tudi na zahodni strani Užoka. A v s t r i j s k o - n e m-š k a južna armada generala Linsi:n-gena je začela prodirati na celi črti. V dolinah rek Drave in Opor prodirajo naše čete proti severu. Naše čete so zavzele važne višinske postojanke, umikanje Rusov je postalo splošno in naša ar-. mada je že prodrla v smeri proti Školam, V najkrajšem času se bo nahajala v dolini reke Stryj, odkoder pelje važna cesta čez Stryj prati Lvovu. Tudi na izhodni strani prelaza Užok je bilo prodiranje naše armade uspešno, kajti naše čete se že nahajajo v ozemlju južno od Turke, kjer so odvzele Rusom več važnih višinskih postojank. Kako velikega pomena so b‘-li ti bojb je razvidno iz tega, ker so naše čete ujele v teh bojih Čez 4000 Rusov, Dosedanji uspešni boji naših čet na tem ozemlju , nam pa jamčijo, da se ho nahajala naša armada) morda že v kratkem času, na ozemlju med Przemyslom in Lvovom, kjer bo uspešno podpirala avstrijsko-nemško armado, ki prodira od zahoda sem čez reko 'San.
400 gai i ških občin zopet v naši oblasti.
Ker se je posrečilo naši armadi predreti v zahodni Galiciji rusko bojno Črto in prisiliti Ruse k u-mikanju. je prišlo čez 400 galiških občin zopet pod našo oblast. V vseh teh občinah je zopet upeljana avstrijska uprava. Gališke železniške in upravne u-radnike so zopet poklicali v osvobojeno ozemlje. Poštni in brzojavni promet _pa še ostane tudi v bodoče pod vojaško upravo.
Tudi ob Pilići se Rusi umikajo.
Rusi so se začeli umikati tudi ob reki Pilići na Rusko-Poljskem. S prostora izhodno ođ mesta Piotr-kov, katero so mesca decembra naši polki zasedli in dalje proti jugu ob Nidi, kjer so bili Rušil več kot celih pet mescev zakopani v, mogočne okope, obračar jo sedaj sovražniki našim armadam hrbef. Dne 14. maja je došlo poročilo, da so naše čete zavzele mesto Kieloe, ki je glavno mesto enakoimenovanega rusko. poljskega okrožja, Kielce ležijo ob) reki Nidi jugo-za-hodno od znane Lysaf-gore (nad Vislo), Piotrkov leži kakih 90 kilometrov severozahodno odi tega mesta. Bojna črta,, na kateri se ruska armada umika,, je torej zopet za 90 kilometrov daljša. Okrog 40 kilometrov široka, je bila zevajoča, luknja, ki jo je naša armada vsekala v ruski zid ob Dunajem in BMi (v zahodni Galiciji). Sedaj, ko še od tega čas a,miso pretekli niti trije tedni, je iz ruskega poraza nastal velikanski poraz vseh ruskih armad med mestom Piotrkov na, Srednjem POI iškem do ozemlja izhodno od U-žofca. Na približno 400 kilometrov široki fronti bežijo v velikem neredu milijonske armade one države, katera se je Še nedavno ponašala, da hoče vladati Čez celi svet in da ne trpi, da bi, kaka manjša država obstojala zraven nje. Vedno večji in obsežnejši je naš uspeh, vsak dan slavnejša, in večja je zmaga, ki so jo dosegle naše čete nad mogočna rusko armado. Zmaga, ki so jo tukaj izvojevale naše čete. je večja, kot so bile zmage, katere ima zapisane zgodovina svetovnih vojsk.
Naši domači polki v južnoizhodni Galiciji.
Jz poročila avstrijskega generalnega Štaba, dne
15.	maja je posneti, 'da se štajerski in koroški polki borijo sedaj v južnoizhodni Galiciji v prostoru pri mestih Kolomea in Nadvorna. Rusi so iv tem ozemlju pritiskali z veliko silo od severa na naše postojanke severno od črte Nadvorna—Kolomea— Sniatyn. Ko so naši junaški slovenski polki pri Dukli vrgli sovraž-nida 'daleč nazaj v Galicijo, so postali prosti. Armadno vodstvo, ki predobro pozna vstrajnost m junaške čine naših domačih polkov, v katerih so večinoma le slovenski mladeniči in možje, jih je poslalo na pomoč avstrijskim četam v južnoizhodlni Galiciji, Uspeh se je takoj pokazal. Naši vrli junaki so sovražno prodiranje u s t a. v (i 1 i, ujeli pri Ko-
lomei mnogo Rusov ter uplenili mnogo vojnega gradiva. Iz tega je razvidno, da naše armadno vodstvo upošteva, da je naš „železni kor“ sposoben za najtežje vojne naloge. Pri Dukli so se naši junaki že več mescev z veliko spretnostjo ustavljali ruskemu navalu, sedaj jim je poverjena enako važna naloga v južnoizhodni Galiciji.
Boji pri Cernovicah.
Ko so se naše čete pretekli teden umaknile pri Horodenki in Zaieščikiju, so Rusi začeli pritiskati z vso silo od severozahodne strani na naše postojanke ob levem bregu reke Prut. Položaj je postal tak, da so se naši morali umlakniti z levega brega. Armadno vodstvo je to odredilo iz važnegai vojašikega vzroka. Med prebivalstvom v Cernovicah je nastalo precejšnje razburjenje, ki pa je kmalu izginilo, ko se je izvedelo, da je naša artilerija zasedla važne postojanke, s katerih sovražnika pred Cernöviaami popolnoma obvladuje. Z napadom na Cernoviee in izvanredno silnim navalom na naše postojanke ob reki Prut bi bili Rusi radi padli naši armadi vi južnoizhodni Galiciji v hrbet, kar pa se jim ni posrečilo. Istotako se je Rusom izjalovil načrt, pognati naše čete iz Besarabije.
Nova Dimitrijeva armada.
Iz Petrograda poročajo : General Radko Dimitrijev je sesta,vil novo armado, M ima nalogo, da ristavi silni naval avstrijsko-ogrskih in nemških čet v Galiciji.
Nemci ogrožujejo Rigo.
V pariškem listu „iMatin“ opisuje vojaški strokovnjak major Civrieux pomen nemškega prodiranja v Kurlandijo. Prodiranju Nemcev sicer ne pripisuje posebnega upliva na velika vojaška podvzetja, od katerih bo odvisna usoda cele vojske, toda nemško vojno brodovje, ki iz neznanih vzrokov ne napada rus-^ kega vojnega brodovja v Izhodnem morju, bo priplulo pred Rigo, da ogrožuje uhod v tampšnje pristanišče. S temi vojnimi podvzetji si bo ustvarila Nemčija novo opirališče za svoje vojne la|dje in z'a zrakoplove in bo na slični način, kakor pri Zeebrügge ob belgijski morski obali, ogroževala rusko morsko, obal pri Rigi, Obžalovfati je le, da niso Rusi preprečili tega nemškega načrta že takoj v pričetku vojske.
42 cm Škodova havbica.
Iz vojnega poročevalnega stana poročajo: Ves dolgi čas, ko so si naše in ruske čete stale nasproti ob Dunajcu, se je avstrijska armada ob or ož evala z velikim in najrazličnejšim artilerijskim parkom. Sredi mesca januarj/a pa je došel v ta park nov močen prebivalec:	kraljevski /velikan, 42 cm Sik odo vai hav-
bica.
Začetkom mesca januarja je 42 cm havbica nastopila svojo pot na izhodno-gališko bojišče. Že njen prevoz je zahteval' posebnih priprav: treba je bilo 6-kolesnega, 75tonskega, železniškega voza. Navadni železniški vozovi so 20tonski. Umevno je, da za prevoz tega velikana ni bila sposobna vsaka železniška, proga. Havbico je spremljal inženir Kroh, ki jo je izdelal. Ko je havbica došla na svoj cilj, je bilo treba zopet veliko posebnih priprav. Rabili so BOtonsko veliko dvigalo, napraviti so morali obsežen temelj: celo hišo v velikosti male vile. Ko je bila hiša zgotovljena, se je velikan preselil vanjo. In šele sedaj se je mogel oddbti prvi strel. Cev je t,ako velika, da ima odrašen človek notri dovolj prostora, krogel en železniški voz ne more več peljati kot deset.
Prvi strel je padel dne 14., januarja. Havbica je stala pri postaji Bogumilowicz, obrnjena, proti ITar-novu. V Tarnovu so bili ta dan dobre volje. Praznovali so rusko Novo leto. Med tem veseljem pa je ob
9.	uri dopoldne prigrmela prva krogla. Učinek je bil strašen. Rusi so v velikem strahu izgubili glavo in preložili svojo etapsko rosta,jo 10 km nazaj. Vsaka krogla je porušila celo vrsto hiš in izkopala 7 do 10 m globoke jame. Krogla leti v zraku 1% do 2 minut. Med tem časom se neprestano čuje silno bobnenje. Več ruskih vojakov je vsled tega strašnega grmenja — znorelo.	*
Reiio-fraroin Hx.
Boji pri Arrasu,
Pri Arrasu, kjer so Francozi s štirimi svežimi armadnimi zbori pričeli ofenzivo: in dosegli na črti Careney-Neuville tudi uspehe, so bili boji izvanredno krvavi. „Berliner Lokalanzeiger“ poroča iz Ženeve : Iz francoskih poročil o bojih pri Arrasiu je razvidno, da je francoska armada radii! tega ustavila nadaljne operacije, ker so jo zadele velikanske izgube, posebno na oficirjih. Armadni zbori, ki sa največ trpeli, so izgubili približno dve tretjini častnikov.. Vojaško 'časopisje sicer slavi uspehe v sektorju Carency-Neuvi-le, toda brez notranjega prepričanja. Po mnenju armadne komisije niso uspehi v nobeni primeri z velikanskimi izgubami, ^
Odstop generalisima Joffre?
„Beri. Tagbl,“ javlja iz Lugana: Italijanski listi prinašajo vest, da bo Joffre odstopil in na njegovo mesto pride general Foch. Joffre se je izkazal pri novi ofenzivi med Armenti ere som in 'Arrasom za nezmožnega. — Po našem minenju ni takim privatnim vestem prisojati veliko verjetnosti.
Raznoterosti.
Cesar se je na dan Kristusovega Vnebohoda ob 7. uri zjutraj udeležil v šenbrunsM dvorni kapeli tihe sv. maše, ki jo je daroval dvorni župnik, prelat dr. Seydl. Cesar se sedaj, kakor poročajo iz Šenbru-na, zelo dobro počuti. Pri ugodinem vremenu se vsak dan opoldne sprehaja v šerubrunskem vrtu. Starček vladar vstaja stalno vsak (Jap ob 4. uri in opravlja skoro hr e z oddiha ves dan svoje vladarske posle.
f Poslanec Matko Mandič. V Trstu je dne 14. t. m. umrl prof, Matko Mandič, zastopnik istrskega okraja Voloska v državnem in deželnem zboru. Dolgo vrsto let je bil urednik za istrski; narodni preporod velevažnega lista „Naša Sloga“, ki izhaja v Poli. Vse svoje življenje je stal v narodovi službi, zato pa tud, sedaj hrvatsko-slovenski narod vzbujene Istre plaka in jdka ob njegovem grobu.. Slava, njegovemu spominu!
Osebna vest. Zdravnik g. dr. Ivan Turšič zopet ordinira ob svojih navadnih urah v 'Mariboru, Stolna ulica Št. 5.
Mlad doktor. G. Radoslav Borko, uradnik c. kr. državnih železnic, je bil danes dne 17. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Mladi doktor je doma od Sv. „urija ob Ščavnici.
Vojni kurat č. g. Franc Kren obolel. C. g. F. Kren, vojni kurat infanterijske divizije štev. 22 je nevarno obolel in leži sedaj v Košicah na Ogrskem. Te dni ga bodo prepeljali v sanatorij. C, g. Franc Kren je bil že od jeseni na bojišču.
Mornariška vest. Brat držav, poslanca Jarca., č. g. Anton Jarc je imenovan župnikom mornariške bolnice v Poli.
Odlikovana slovenska častnika. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnika-računovodji Angelik Hribar od 47. pešpolka in Franc Horvat od 9. poljskega topničars-kega polka.
„Ilustrirani Glasnik“ štev. 37 prinaša slike sledečih štajerskih slovenskih junakov: Janeza Knez in Martina Lah, oba iz Kapele pri Radgoni, Mihaela Kukoviča iz Špitaliča pri Konjicah in Karola Korošca iz Žalca, Prvi trije so padli na severnem bojišču. Korošec pa nosi rusko kroglo še sedaj v svojih prsih, kjer se ne da odstraniti. — „Ilustrirani Glasnik“, se naroča v Katoliški tiskarni v Ljubljani.
Odlikovani slovenski domobranci. S srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste so odlikovani: četovodja Ivan Razpotnik, korporali Karol Celcer, Franc Dit-man in jožef Kancler, frajtar Alojzij Deučman ter častniški sluga Ivan Kugerl, vsi od domobranskega pešpolka štev. 26.
Na Dunaju je umrl v neki vojaški bolnišnici topničar Jakob Gregorec od poljskega havbičnega polka. štev. 3. Gregorec je umrl za. ranami, dobljenimi na severnem bojišču. Umrli je naš rojak iz ptujskega okraja,
Goriški deželni uradniki so dobili svoje plače za tri mesce naprej. Z italijanske strani sei trdi, da je to bilo sklenjeno v seji deželnega odbora, katere se deželni glavar ni udeležil in da je hotel deželni glavar sklep razveljaviti. 'Odborniki so storili sklep z ozirom na napetost z Italijo,
Vse šole v Gradcu in okolici zaprte. Ker je rabila vojaška uprava za naslanjanje vojaštva veliko prostorov, je Šolska oblast odredila, da se je v sredo dne 12. t. m. zaključilo šolsko leto na vseh graških in okoliških šolah,.
Carinska zveza med Avstrijo in Nemčijo. Bavarski 'držafVni poslanec stolni prošt dr, Pichler je govoril 'dne 13, maja v Monaikovem o predmetu: Ca-rinsko-politično zbližanje med Nemčijo in Avstrijo. Dr. Piohler je izjavil, 'da je večje gospodarsko zbližanje med obema držaivama skrajno potrebno in se mora ta misel na merodajnih mestih pospeševati. A carinska zveza je sedaj nemogoča. Avstrija potrebuje carinsko varstvo za svojo industrijo, Nemčija pa za poljedelstvo, posebno za ječmen, slad, hmelj in pitano živino. Dr. Pichler je tuđi povdiarjal, da naj obe državi v večji meri izrabita Donavo za splošen promet, kar bi bilo izredne važnosti.
Cerkev, v kateri je bil kronan hrvatski kralj Zvonimir, Znani hrvatski arheolog Pr. Bulič piše v listu „Bulletino di archeologia e storia dalmata“, da so pri izkopavanju razvalin v Gradini pri Solinu naleteli na ostanke stare bazilike. Našli so enajst ste-brnih temeljev in dva stebra iz belega granita. Bazilika je bila Široka 9,80 m, dolga pa nad 20 m. V neki stari listini iz 15. veka je zapisano, da je bil 1. 1076 v baziliki sv. Petra v Solinu kronan hrvatski kralj Zvonimir. Fr, Bulič je mnenja, da so tj stebri ostanki stare bazilike sv. Petra, v: kateri je papežev legat Gebis kronal Zvonimira za hrvatskoga kralja, Utemeljuje to svoje mnenje s fragmenti arhitekture in ornamentike, kakor tudi s celdtmo arhitekturo bazilike, nadalje z lepo lego v ravnini, ki jo napaja, reka Judar, ter s tem, da je jedva 235 metrov od tod cerkev sv. Marije od Utoka, v kateri je bila pokopana, 1, 976 hrvatska kraljica Jelena. Vse to opravičuje poziranje, da je stara bazilika res cerkev, v kateri je bil (Zvonimir kronan za hrvatskega kralja.
Hujskače pošljite na bojišče! Nemški poslanec Zwetzhaèher, sedaj poročnik na severnem bojišču, piše poslancu Bauehingerju, kakor posnamemo po dunajski „Reichspošti“, sledeče: „Res [e: vojska je naručila narode zopet moliti. V naši brigadi imamo dva
vojna kurata. Eden je bivši tajnik skadrskega nad-škofa* Kozzi, Udeležuje se vseh bitk naše brigade in sicer v prvih vrstah in se obnaša kot pravi junak. [Njegov tovariš pa deluje na obvezališčih noč in dan. Oba navdušujeta in tolažita iter delita ranjencem sv. zakramente. Pri njunih sv, mašah je navzoč tudi marsikateri prejšnji politični nasprotnik, Tukaj na bojišču namreč ni nikake razlike med političnimi nazlrau-ji. Da, reči moram, sedaj se je marsikateri naučil moliti], ki poprej ni maràl za molitev. Molijo vojaki na bojišču, in ljudstvo, ki je ostalo doma, prosi Boga za srečen izid vojske in za bojevnike na bojišču. Zakaj je Nemčija v sedanji vojski1 tako zmagovita? Ker strah božji preveva njene poveljnike in celo armado. Pri vsakem polku, ki se calmo ob rami bori tukaj z nami, je katoliški duhovnik in protestantovski pastor. Priporočam, da s e n a j p o š 1 j /e j o v s i tisti, ki so hujskali ali še hujskajo zoper duhovščino, semkaj na, bojišče v Karpate. Jamčim Vam, da se bodo tudi ti ljudje naučili v nekaj tednih moliti,“ — Priobčujemo brez dostavka.
Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku se
preloži, kakor poročajo graški listi, v Ljubno na Zg. Štajersko.
Vojaški dopusti. 'Ministrsko predsedstvo poroča:	Z ozirom na vpliko važnost, da, se hitro konča
pomladansko poljsko delo, so se dovolili vojakom v zaledju kratki dopusti. Sedaj se je ta odredba razširila tudi na vinogradnike, 'ki so pod orožjem.
Velika tatvina. Iz Olomuca na Morahskem se poroča: Dne 13. maja je neznani zločinec vlomil v polkovno blagajno 16. dragonskega! polka in je odnesel 40.000 K gotovine.
Znani morilec Hofrichter v norišnici. Znani morilec in bivši avstrijski nadporočnik Hoirichter, ki je zastrupil tri avstrijske častnike generalnega štaba z namenom, da bi hitreje avanziral, se nahaja sedaj v deželni norišnici v Steinhofu ha Nižje-Avstrijskem, kamor so ga prepeljali iz vojaške kaznilnice v Möl-Iersdorfu. V zadnjem času se mu je zmračil um.
Potres v Italiji. V italijanski pokrajini Umbrija so po noči dne 10. na 11, maja čutili močan potresni sunek. Zemlja se je sedemkrat stresla.
Žetev v Italiji. „Frankfurter Zeitung“ poroča iz Rima, da je italijansko poljedelsko ministrstvo izdalo uradno poročilo o stanju letošnje žetve v Italiji. Po tem poročilu bo letošnja žetev (pšenica in rž) za približno deset milijard dvojnih meterskih stotov večja od lanske.
Velikanske povodnji v Rusiji. V Rusiji vladajo tako grozne povodnji, kakoršnih še celo stari ljudje ne pomnijo. Velikanske reke kot Volga, Dinjepr, Dnje-str i. t. d. so poplavile celo okraje. V mestu Bal asov je uničenih 250 hiš in neštevilno železniških in drugih mostov. Med Volgo in Moskvo je ustavljen ves promet. Skoda, ki so jo povzročile povodnji, se ne more niti približno preceniti. Tudi je že utonilo več sto oseb.
Plačilni nalogi za zemljiške davke odpadejo. Dayöna uprajva razglaša, da letos ne bodo pošiljale davkarije posebnih plačilnih nalog aa plačevanje zemljiških davdov, ker je svota zemljiškega davka itak označena v vsaki davčni knjižici.
Novi dvekronski bankovci. Ker šobili dvekron-ski bankovci, ki se sedaj nahajajo v prometu, vsled pomanjkanja časa izgotovljeni vi veliki naglici in se sedaj nahaja veliko število ponarejenih dvekronskih bankovcev v prometu, bo vlada izdala nove papirnate dvekronske bankovce, ki bodo sicer iste velikost', toda umetniško tako dovršeni, da jih z lahka ne bo mogoče ponarejati, Z izdajo se bo pričelo mesca junija.
Samo 1 kg ovsa na dan. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da se od dne 17. maja naprej sme uporabljati za krmljenje konj na "dan samo 1 kg ovsa za enega, konja. Prestopke zoper to naredbo bi kaznoVale politične oblasti z denarno globo do 5000* K, oziroma z zaporom do 6 mescev,
Spravljanje sena in skrb za pašnike. Poljedelsko ministrstvo je izdalo dne 6, maja odredbo, katera določa, da se morajo letos travniki in pašniki (v nižavah in platinali) popolnoma izrabiti, da se tako zasigura napredek in vzdrževanje naše živinoreje. Žetvene Komisije morajo skrbeti, da se za posestva, kojih posestniki so bili mobilizirani in kjer primanjkuje delavcev za, spravljanje sena in otave, vse potrebno ukrene, da se pridelki ob pravem času spravijo, Žetvene komisije morajo do dne 1. junija poročati, ali se bodo vsi travniki, pašniki' in planine izrabile za krmo, oziroma pašo, ali ne. Politične okrajne oblasti lahko posestnika tragikov ali pašnikov, ki niso izrabljeni, pozovejo, ako do konca junija ni spravil sena ali ni plasel živine na pašniku, da dotična zemljišča prepusti drugim, da ali travo pokosijo za suho krmo, ali pa pašnik izrabijo zla pašo. Aico v določenem roku posestnik ne izvrši uradnega navodila, sme politična oblast dotične travnike in pašnike Brezplačno odstopiti občini, v kateri leži dotično posestvo. Ce pa kaka sosedna oblina bolj nujno potrebuje travnike ali pašnike, se lanko isti odstopijo. Občina sme seno samo spraviti ali oddati posameznim občanom in sicer zastonj ali p,ai za nizko odškodnino. Tsto velja glede pašnikov v nižavah in planinah Občina sme na dotičnih travnikih in pašnikih uporabiti vse ceste, ki so potrebbe, ali pa nove napraviti, in sploh vse ukreniti, kar je nujno potrebno za izrabljanje zemljišča. Dohodek travnikov in pašnikov pri-
pada popolnoma občini ali pa dotičniiku, kateremu je občina uporabo travnika jali pašnika prepustila. Lastnik zemljišča nima nikjake pravice, zahtevati kako plačilo ali odškodnino. Ugovor proti tej odločbi je nedopustljiv. Kdor se ne ra|vna po teh določilih, se lahko kaznuje z denarno globo do 1000 K, ali pa z zaporom do enega mesca. Vrti, gaji in gozdovi so pri tej odredbi izvzeti. — Navodila, ki jih daje vlada z raznimi odloki, so res vsega uvaževanja, vredna, a omeniti moramo, da so na primer skoro vsa, izdana zelo pozno, ko se ne dajo več natančno izvesti. V tem oziru je želeti spremembe!
Žetvene komisije, triasom naredbe c, kr. na-mestn.štva so poslati seznami udov, žetvenih komis.j, ki se mor a j o sestaviti v vsaki Občili, c. kr, žetvenemu Komisarju, ki je nastavljen za dotični okraj. C. kr. vinarski nadzornik gospod Franc Matjašič v Gradcu še ni sprejel od vseh občin takih seznamov. Z ozirom na ministrsko naredbo z dne 5). avg, 1914 drž. zak, br. 200 in na oklice dne 26, marca t. L, la smo ga objavili prod kratkim v| našem listu, se pozivajo občinski uradi, da se zb am kmalu upošljejo, Ako bi se želelo v p red stoječi zadevi še kje, natančnejših pojasnil, naj se to zgoraj imenovanemu takoj naznani.
Popis letošnje žetve. C. kr. poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 20. aprila 1915 odredilo, da morajo občinska, predstojništva sporazumno z občinskimi žetvenimi komisijami sestaviti zanesljive podatke o obdelanih zemljiščih, na katerih so se nasadili, oziroma posejali važnejši poljski pridelki. Ob e-nem morajo županstva, oziroma žetvene komisije, podati politični oblasti poleg podatkov o obdelanih zemljiščih tudi sezname o domnevanem uspehu letošnje žetve. V ta namen so dobila županstva te dni od c. kr. okrajnih glavarstev potrebna navodila in izkazne pregledne tiskovine. Te tiskovine morajo župani do določenega roka pravilno izpolnjene vposlati okrajnemu glavarstvu. Pregledne tiskovine so tako razdeljene, da se mora vsaka vrsta poljskih pridelkov posebej vpisati. Na primer: zimska in jara pšenica, zimska in jara rž, ječmen, oves, koruza, krompir, pesa in repa. Župani ali člani žetvenih komisij, ki sestavljajo pregledne tiskovine, morajo v posamezne raz-predelke vpisati le številke in sicer se mora navesti velikost nasajenega prostora (njive) le v hektarjih. (En hetair je približno 1% orala.) Ta številka se vpiše v razpredelek I. Pričakovani uspeh žetve (razprede-lek II) se označi v kilogramih in ne v hektolitrih ah mernikih. Povprečno se navadno računi mernik žita 40 do 50 kg. Uspeh žetve se mora natanko presoditi in domnevana množina posameznih pridelkov vpisati. Župani ali žetvene komisije si naj napravijo same zase seznam za vsakega posestnika. Okrajnemu, glar varstvu pa se mora poslati le eden pregledni izkaz o stanju obdelanih zemljišč in o domnevanem uspehu letošnje žetve. Ce bi županu ,ali članom žetvene komisije kaka stvar ne bila jasna, naj se obrne z;a nasvet do pristojnega c. kr. žetvenega komisarja ali do okrajnega glavarstva. —- Na uradnem mestu se nam zatrjuje, da se je ta popis le za to odredil, da ima vlada sliko, kako daleč bomo izhajali z živili, ki jih v naših krajih pridelamo. Nihče se naj ne boji, da bi oblast kak pridelek na, njivi posestniku s silo odvzela ali rekvirirala.
Železniški promet na južni železnici o Rinko-štih. Ravnateljstvo južne železnice javlja, da južni železnici letos o binkoštnih priaiznikih ne bo mogoče, ukreniti glede osebnega prometa vse potrebno vj isti meri, kakor je mogla ukreniti v mirovnem času in se bo torej moral letos vršiti le omejen osebni promet, to je, vozilo ne bo toliko osebnih vlakov, kafkor navadno druga leta. Zatorej se priporoča, da si kar vsak, kdor namera odpotovati, uredi to, svoje odpoto-vanje tako, da bo odpotoval ali dan poprej, ali dan pozneje.
Osebni promet na južni železnici omejen. Od
dne 15. t. m. naprej odpadejo na južni železnici sledeči vlaki, ki so dosedaj redno vozili in sicer: Vlak štev, 4L Gradec—-Maribor (glavini kolodvor) iz Gradca ob 8. uri 8 minut predpoldne, prihod v Maribor ob 9. uri 5,6 minut predpoldne: vlak štev. 46 Maribor —Gradec, iz Maribora ob 6. uri 37 minut zvečer, prihod v Gradec ob 8. uri 15 minut zvečer; vlak št. 73 Maribpr—Ljubljana, odhqlä iz Maribora ob 5. uri 40 minut zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10. uri 11 minut predpoldne, in vlak štev. 76 Ljubljana—Maribor, odhod iz Liubiljane ob 6. uri 22 minut zvečer, prihod v Maribor ob 10. 38 minut zvečer.
Maribor. V nedeljo, dne 16. maja*, se je vršil občni zbor mariborske plačilnice Štajerske splošne delavske bolniške blagajne, ki ima svoj sedež v Gradcu. K plačilnici spadajo industrijelna in druga podjetja v Maribjoru, Rušah, Falu, Bistrici in Pragerskem. Članov je čez 1900. Občnega zbora pa se je u-deležilo le 10 članov. Za delegata na glavni občni zbor v Gradcu je bil izvoljen železničar F. Križan.
Maribor. Dne 15. t. m. je umrl v rezervni bolnišnici št. 1 v Mariboru pešec! 47. pešpolka, 9. stotnije, Jurij BukoŠek, doma iz Studencev pri Mariboru, na posledicah rane, dobljene od krogle. Pogreb se vrši v pondeljek dne 17. maja ob 3. uri popoldne na pokopališče v, Studencih.
Maribor. Dne 12, maja je umrla Ana Lininger, soproga tukajšnjega trgovca. — Dne 14, maja pa je umrla sprevodnikova žena Ivana Wolf.
Z Murskega polja se nam piše, da bi ljudje radi vedeli, ali jim vojaki smejo jemati živež, kot jajca, moko, sadje ali celo živino, ali če si smejo sami je-
Odgovorni «rednik: Franjo Žebot.
mati drva itd. V pomirjenje lahko naznanimo, da vojaki vsega tega ne smejo. Vojaki dobijo živež in kurivo od svoje vojaške uprave. Sam .vojak ne sme vzeti niti enega polena, niti enega jajca. Ce bi se to pa vkljub temu kje zgodilo, kar pa ni pričakovati, se lahko pritožite pri komandantu ; če to ne bi zadostovalo, pri županu in po njem pri glavarstvu. Sploh' si je treba zapomniti, da vam zastonj ne sme nihče-nič odvzeti, proti plačilu pa, ako je pri kupovanju še zraven tudi zastopnik okrajnega glavarstva.
Novacerkev pri Celju. Iz ruskega ujetništva se» je oglasil tukajšnji učitelj g. Rudolf Zupanek. Ziadnje -njegovo poročilo z bojišča je bilo datirano z dnem 16. decembra 1914, Nahaja se sedaj v mestu Kaahka gubernije Srednja Azija. Po petih dolgih mescih je zopet posijalo solnce zapuščeni ženi in malima, sinkoma. To v tolažbo onim, ‘ki nestrpno; pričakujejo poročil svojih dragih,
Šoštanj. Tukajšnji hotel „Avstrija“ ja kupil g. Zdravko Vasle, dosedaj gostilničar v Narodnem domu v Konjicah, Obče, priljubljenemu in podjetnemu možu v novem podjetju obilo uspehov,
* „Sv. Križev pot za vojni čas.44 Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Maribora. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se poSlje naprej ali pa v znamkph.
dne 17. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 16. maja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na Rusko-Poljskem zasledujejo avstrijsko-nem-ške čete južno od spodnjegia toka reke Piliće rusko armado, so gorovnato ozemlja pri Kioleah notri do gornjega toka reko Kamione očistilo sovražnika in so prodrle ob reki Visli notri do višin severno od Kii-moutova.
Na črti reke San Rudnik—Pirzemysl so naše čete zapodile v beg ruške zadnje čete ter jih pregnale z zahodnega brega reke, pri čemur so ujele več tisoč Rusov,
Armade, ki so prodirale iz gozdnatih Karpatov, nadaljujejo svoje prodiranje. Včeraj dne 15. t. m. je bila v ozemlju višine M agiere razpršena močna ruska zadnja straža, zaplenjenih je bilo 7 ‘ruskih topov, 11 Strojnih pušk ter ujetih čez 1000 Rusov.
Naše čete so predpoldne z godbo ukorakale v mesto Sambor, Prebivalstvo je sprejelo naše vojake z velikanskim navdušenjem.
V	južno-izhodnem delu Galicije so bili severno od mesta Kobro e a odbiti novi ruski, napadi, naše čete so odvzele Rusom važno opiralno točko. Ob reki Prut, notri do državne meje vlada razmeroma mir.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 16, maja.
Iz velikega vojnega stana se uradno razglašar
V	ozemlju mesta Scavi je bil brez truda odbit ruski napad. Število Rusov, ki so bili v zadnjih dneh tamkaj ujeti, znaša čez 1500 mož. Ob Dubisi, severno-zahodno od Ugiania, se je moral manjši nemški oddelek umakniti pred močnimi ruskimi četami. Nemški
"oddelek, je izgubil dva topova. Dalje proti jugu pri: Ciragoli so nemške čete zapodile Ruse v beg, pri čemur je bilo uj etih 120 Rusov. Severno in južno od Avgustova ter ob obeh straneh Omuleva- so bili vsi ruski ponočni1 napadi odbiti in ujetih jo bilo 245 Rusov.
Med P il co in gornjim tokom, reke Visle ter na črti Sambor (40 kilometrov južno-izhodno od Przemy-sla)—Stryj—Stanislav prodirajo združene armade. Ob spodnjem toku reke San -n sicer severno od Przemy-sla j so se Rusi postavil v bran.
Nemški podmorski čolni v Sredozemskem morju.
Angleški poslanik v Atenah je dobil od angleškega admirala, ki poveljuje angleškemu vojnemu bro-dovju pred Dardanelami, poročilo, da se nahajajo? nemški podmorski čolni že tudi v Sredozemskem morju. Atenski listi poročajo, da se je pojavil nemški podmorski čoln pri rtu Oro na otoku Enpeoo vi Sredozemskem morju,
Ustaja na Portugalskem.
Iz Madrida se poroča: V Lizboni, glavnem, mestu Portugalske, v Portu in drugih večjih portugalskih mestih so izbruhnili pravi resni nemiri,. Nemirov se je baje udeležilo tudi portugalsko vojno brodovje. .Zveze med mesti Coimbra, Porto, Samta rem in Lizbono so pretrgane. Oddeijek portugalskega vojnega brodovja, ki je zasidran pred izlivom reke Taje v; morje, vodi vse ustaško gibanje. Cete niso v stanu udu-Siti ustaškoga gibanja. V Lizboni so ustaši proglasili novo vlado. Krožijo vesti, da je bil predsednik Ijudo-vlade, Costa, umorjen.
Izdajatelj In založnik: Konsorcij „Straža.'
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,