OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 40 Bibliography: CAREY, James W. 1985: Final Report. Serbian Data Cards to Tape Project. Manuscript. GRANDITS, Hannes 1996: Familie im kroatischen Dorf. Zum Wandel des Alltagslebens im Turopolje und an der Save (18.‡20. Jhdt.). Graz, Doctoral thesis at the Karl-Franzens- Universität. GRANDITS, Hannes 2002: Familie und sozialer Wandel im ländlichen Kroatien (18.‡20. Jahrhundert). Zur Kunde Südos- teuropas, Vol. II/32. Vienna, Cologne, Weimar. GRUBER, Siegfried 2004: Lebensläufe und Haushaltsformen auf dem Balkan. Das serbische Jasenica im 19. Jahrhundert. Graz, Doctoral thesis at the Karl-Franzens-Universität. HALPERN, Joel M. Halpern 1958: A Serbian Village. New York. KASER, Karl and HALPERN, Joel Martin 1994: Contem- porary Research on the Balkan Family, Anthropological and Historical Approaches. In: Septieme Congres International d’Etudes du Sud-Est Europeen (Thessalonique, 29 ao_t‡4 septembre 1994) Rapports. Athens, pp. 103‡132. SOVI», Silvia 2001: Peasant Communities, Local Economies and Household Composition in Nineteenth-Century Slovenia. Colchester, Doctoral thesis at the University of Essex. WAGNER, Richard A. 1984: Children and Change in a Serbian Village, 1870‡1975. Amherst, Doctoral thesis at the University of Massachusetts. WAGNER, Richard A. 1992: Children and Change in Oraπac, 1870‡1975: A Serbian Perspective on Fertility Decline. Amherst, Program in Soviet and East European Studies Occa- sional Paper Series No. 22. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 1. 8. 2005 IzvleËek S tem prispevkom1 se navezujem na stiËiπËa ter na podob- nosti in razlike med etnoloπkim (kulturnoantropoloπkim) in socioloπkim raziskovanjem lokalnih skupnosti. OsredotoËil se bom πe zlasti na πestdeseta leta, ko smo zaËenjali z rednim empiriËnim socioloπkim raziskovanjem. To pa je hkrati tudi æe Ëas vzpostavljanja stikov z raziskovalci v mednarodnem merilu, πe zlasti z ameriπkimi druæboslovci. Med prvimi je bil ravno prof. Halpern, in to v Ëasu, ko so bili navzlic doloËeni liberalizaciji vsi stiki z AmeriËani æe à priori obremenjeni z ideoloπkim in s politiËnim sumniËenjem. Abstract With this article I would like to relate to the connections, similarities and differences between the ethnological (cultu- ralanthropological) and sociological research of local com- munities. The focus will be especially on the sixties, when we started with the regular empirical sociological research. At the same time this is the time when we started to maintain contacts with the researchers in the international scope, Strokovni Ëlanek/1.04 akademik prof. dr. Zdravko Mlinar ZA»ETKI SOCIOLOGIJE LOKALNIH SKUPNOSTI V SLOVENIJI IN SODELO- VANJE Z AMERI©KIMI DRUÆBOSLOVCI OB SRE»ANJU S PROF. JOELOM M. HALPERNOM especially with the American social scientists. The contact with prof. Halpern was among the first, during the times when all the contacts with the Americans where a priori bur- dened with the ideological and political suspiciousness. Decembra 1958. leta sem se v Beogradu, na Inπtitutu za druæbene znanosti vkljuËil v prvi organizirani podiplomski πtudij sociologije v nekdanji Jugoslaviji. Tam sem se seznanil tako z ameriπkim sociologom Irwinom Sandersem, ki je bil znan po svojem delu Balkan Village (1949), kot tudi z delom kulturnega antropologa Joela Halperna Serbian Village (1958). To delo, monografska πtudija srbske vasi Oraπac, je izπlo prav leta 1958 in je predstavljalo nekako pribliæanje in konkretiza- cijo znotraj balkanskih flarea studies«. Oba avtorja sta bila 1 Na tem mestu objavljam razπirjeno besedilo svojega prispevka, ki sem ga predstavil na naπem skupnem sreËanju s profesorjem Joelom Halpernom leta 2004 v Ljubljani. tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 41 zanimiva za sociologe, kot je bil prof. Cvetko KostiÊ, ki je v Srbiji tedaj uvajal ruralno sociologijo (flsociologija sela«). Istega leta je nemπki sociolog Renné König izdal knjigo Die Gemeinde, v kateri je sicer obravnaval obËine tudi v upravno- politiËnem smislu, vendar bolj kot lokalne druæbene skupnosti s socioloπkega vidika. S profesorjem Halpernom sem imel neposredne stike, ko je pripravljal svojo raziskavo v ©enËurju. Prihajal je na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer sva razpravljala o njegovih razliËnih vsebinskih in metodoloπkih pristopih. ObËasno je pri tem sodeloval tudi prof. Joæe GoriËar. Kot mladega sociologa me je preseneËala izredna vsebinska πirina njegovih preokupacij; hkrati pa sem pogreπal veËjo sistematiËnost in metodoloπko rigoroznost, kakrπno smo poznali v socioloπkih in psiholoπkih anketnih raziskavah. PreseneËalo pa me je tudi to, da se je smelo loteval svojih raziskav v povsem razliËnih okoljih, ne le pri nas, ampak tudi v Aziji in drugod. Okrepil je tudi moje zanimanje za zgodovinsko razseænost spreminjanja struktu- riranosti vaπke skupnosti (npr. glede na podatke o porokah preteæno znotraj istega sloga gruntarjev ali bajtarjev ipd.). Vse to je bilo med mojim predmetnim opredeljevanjem in iskanjem usmeritev znotraj zelo πirokega podroËja sociologije. To moje osebno opredeljevanje je bilo potrebno glede na to, ker sem se zaËel vkljuËevati v snovanja raziskovalnega in pedagoπkega programa socioloπkega delovanja v Ljubljani, kjer je bil æe leta 1959 ustanovljen Inπtitut za sociologijo in filozofijo (s sedeæem v Kazini), leta 1960 pa oddelek za soci- ologijo na Filozofski fakulteti. V okviru prvega sem prevzel odgovornost za raziskovalno podroËje, ki sem ga uvajal kot sociologijo lokalnih skupnosti. V to sem vkljuËeval razisko- vanja z vidika urbane in ruralne sociologije v okviru posebne organizacijske enote Inπtituta. Hkrati pa smo v okviru Inπtituta pripravili tudi predmetnik socioloπkega πtudija na Filozofski fakulteti (zaËetek leta 1960 ) v okviru katerega sem zasnoval predmet sociologija lokalnih skupnosti kot eno ob subdiscipli- narnih podroËij sociologije. Pri tem so se pojavljale doloËene dileme, vendar mi je bilo prepuπËeno, da sem se odloËil, kako naj bi to predmetno podroËje profilirali. Zgledi od drugod so namreË nakazovali razliËne reπitve. Najbolj uveljavljena je bila delitev na soci- ologijo mesta (urbano) in sociologijo podeæelja (ruralno soci- ologijo). Toda æe tedaj so se pojavljali tudi pomisleki proti taki delitvi, ki so v mednarodnih socioloπkih razpravah (npr. Ruth Glass idr.) priπli do izraza kot kritika dihotomnega obravna- vanja mesta in podeæelja in nakazovali potrebo po poenotenju v smislu flteorije kontinuuma«. Glede na razvojne trende je bila prepriËljiva razlaga, da mesto in vas ne predstavljata dva kvalitativno razliËna svetova, temveË da gre za stopnjevanje od ekstremno podeæelsko-kmeËkega k mestno-nekmeËkemu polu. Vse veËja prostorska mobilnost, ki jo je prinaπala doba avtomobila, telefona in mnoæiËnih medijev, je povsod po svetu vodila do zbliæevanja med naselji ter do zmanjπevanja razlik med mestnim in vaπkim (podeæelskim) naËinom æivljenja. V takem druæbenem in druæboslovnem kontekstu nisem sledil do tedaj prevladujoËi delitvi, saj sem bil prepriËan, da bo v nadaljnjem razvoju vse bolj nujno poenoteno obravnavanje druæbenega æivljenja v vseh tipih krajev oz. naselij. Ponekod so se pojavljala tudi dela z oznako flsociologija naselij« (npr. v NemËiji ‡ Siedlungssoziologie), vendar je tudi opredelitev naselja precej problematiËna, saj vkljuËuje ‡ vsaj v statis- tiËnem smislu ‡ kot posebne enote tudi povsem razprπeno naselitev; hkrati pa je pri naselju bolj v ospredju artefakt z vidika prostorsko-fiziËnega kot pa druæbenega okolja. Tudi flagrarna sociologija«, ki se je zaËela pojavljati v NemËiji, na »eπkoslovaπkem in drugod (npr. Blankenburg 1962) je zaje- mala le ‡ vse manjπi ‡ segment podeæelskega prebivalstva.2 Tako sem se odloËil za zasnovo raziskovalnega in pedagoπkega predmetnega podroËja sociologije lokalnih skupnosti. Pri tem sem upoπteval tudi tradicijo monografskih πtudij, ki so jih objavljali zgodovinarji, etnologi ter kulturni in socialni antropologi. ©e zlasti pa me je z metodoloπkega vidika privlaËil postopek flopazovanja z udeleæbo«. Tu sem videl doloËene moænosti za preseganje sicer prevladujoËe delitve oz. loËitve med subjektom in objektom raziskovalnega proc- esa. V praksi je tako raziskovanje (kot se ga je na etnoloπkem podroËju posluæevala Marija MakaroviË) opravljal sodelavec v moji raziskovalni skupini na Inπtitutu za sociologijo, dr. Matija Golob, ki je raziskoval kooperativne odnose na vasi v pretek- losti in sodobnosti. Hkrati pa so v zvezi s tem izstopale tudi doloËene omejitve in problemi, do kakrπnih je med drugim priπlo tudi v ZDA, npr. v zvezi z delom Arthurja Vidicha, sina slovenskih starπev iz Krope,3 in Josepha Bensmana Small Town in Mass Society (1992). Pri tem je πlo za vpraπanje, koliko je raziskovalec omejen ali upraviËen javno predstavljati spoznanja, do katerih je priπel v osebnih stikih in v znanem ali prepoznavnem kraju oz. okolju.4 Tu je πe vedno velika zadrega za vse druæboslovce, ne glede na spremembo politiËnega sistema. Kot naivna so se izkazala priËakovanja, da bodo v novi demokratiËni dræavi Sloveniji odpadle vse prejπnje omejitve svobodnega izraæanja razisko- valcev ‡ druæboslovcev. Lojalnost do lastnega okolja in kon- formnost do ‡ v danem Ëasu (ali celo ‡ trenutno) ‡ prevladu- joËih vrednot postavljata meje javnemu izraæanju pridobljenih spoznanj. Æe pred Ëasom sem opozarjal na paradoks o hkratni potrebi po bliæini in distanci, kar je treba upoπtevati tudi pri opazovanju z udeleæbo. Po eni strani naj bi v naπih razisko- vanjih premagali distanco in nepoznavanje, ki je znaËilno tedaj, kadar k predmetu pristopamo od zunaj; hkrati pa naj se ne bi pustili zamejiti z vrednotami in posebnostmi konk- retnega okolja in poizkuπali Ëim bolj uveljavljati metodologijo mednarodnega primerjalnega raziskovanja. 2 VeËji del knjige Einführung in die Agrarsoziologie, ki jo je napisal P. von Blanckenburg, je v slovenπËino prevedel moj tast dr. Makso Peterlin, vendar pri nas ni bila objavljena; vsaj delno pa sem besedilo uporabljal pri svojih predavanjih. 3 Z njim sva si dopisovala, obiskal pa sem ga tudi na New School of Social Research v New Yorku, kjer je bil dalj Ëasa dekan. 4 S takimi vpraπanji sem se v svojih raziskavah v Sloveniji spo- padal tudi sam. Zavezanost raziskovalca, da Ëim bolj objektivno in vsestransko predstavi dejanske razmere, je pogosto v nasprotju s priËakovanji naroËnika ali predstavniki lokalne skupnosti, ki teæijo k idealizirani predstavi. 5 Vzporedno s tem pa je prihajalo tudi do πtudij posameznih primerov (case studies) njihovih oæjih segmentov, npr. izbranih odloËitev. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 42 Pod takim zornim kotom lahko ocenjujemo tudi dosedanja socioloπka, etnoloπka, zgodovinska in druga monografska raziskovanja. Veliko πtevilo monografskih raziskav pri nas in v svetu je bilo opravljenih bolj zaradi praktiËnih razlogov, paË glede na materialne moænosti, zaradi bliæine in priloænostne neposredne dostopnosti informacij. Vse bolj pa so dobivale tudi specifiËno, komplementarno vlogo kot poglobljene πtudije posameznih primerov (case studies) znotraj razisko- vanja πirπega makrodruæbenega konteksta v posameznih krajih (mestih, obËinah).5 V etnologiji in kulturni antropologiji se je podaljπevala bolj utrjena tradicija monografskih preuËevanj, bodisi krajev ali obËin (v Sloveniji npr. πiroko zastavljen program, na podlagi katerega je bila izdelana vrsta πtudij, kot npr. v Vitanju, Izoli, idr.). Pri tem ‡ kot je znano ‡ je bil bolj v ospredju interes za razmere v preteklosti, za temeljno demografsko in posestno strukturo kraja, za spremembe v teku æivljenjskega ciklusa, vlogo sorodstva, druæin in posameznih druæinskih Ëlanov, za obiËaje, praznovanja, razliËna individualna in skupna dela idr. Prav taka vsebinska razËlenitev je razvidna tudi iz popisa Halpernovega gradiva iz ©enËurja. Ob tem pa se je v sociologiji zastavljalo bolj vpraπanje sis- tematizacije in posploπevanja, kako zelo raznovrstne teme prevajati na doloËene skupne imenovalce tako, da ne bi πlo le za njihovo dodajanje, agregiranje na podlagi Ëasa (kronoloπko) ali prostora (kraja). Prisotnost prof. Halperna sodi v Ëas, ko smo tudi sociologijo poskuπali postavljati na bolj realna tla, tako da bi se opirala na dejanske in specifiËne razmere pri nas in po posameznih krajih oz. obmoËjih ter presegala prazen shematizem zgodovinskega materializma. To se je ujemalo z zanimanjem druæboslovcev z Zahoda za jugoslovanske posebnosti z vidika iskanja novih reπitev v smeri za demokratizacijo, npr. za komuno in delavsko samoupravljanje. Francoski sociologi z Haute école d’études pratique iz Pariza ‡ in v tem okviru πe zlasti College coopera- tive ‡ ki so pred tem preuËevali kooperativne skupnosti, npr. kibuce in druge oblike sodelovanja na podeæelju v Izraelu (podobno pa tudi flcommunites du travail« v Franciji), so spodbudili raziskovanje tudi v Jugoslaviji.6 Po mojem povratku leta 1960 v Ljubljano smo zaËeli ‡ kot sem æe nakazal ‡ z empiriËnim raziskovanjem na Inπtitutu za sociologijo in filozofijo. Do leta 1963 sem na Inπtitutu deloval kot zunanji sodelavec (sicer asistent za sociologijo pri prof. GoriËarju na Pravni fakulteti), potem pa sem postal samos- tojni raziskovalec na Inπtitutu (vodja skupine za raziskovanje lokalnih skupnosti v okviru novoustanovljenega socioloπkega πtudija) in hkrati predaval sociologijo lokalnih skupnosti na Filozofski fakulteti.7 Na Pravni in pozneje na Filozofski fakulteti sem pritegoval πtudente v (anketne) raziskave v veË krajih Slovenije. ©e zlasti temeljito zasnovana je bila raziskava, ki sva jo vodila skupaj z Bogdanom KavËiËem in smo jo v teku dveh let s skupino πtudentov sociologije izvedli v Velenju. Z njo smo poskuπali odgovarjati na vpraπanje, kako prostorska oddaljenost med prebivalci in Ëas bivanja v kraju (v Velenju so prevladali priseljenci) vplivata na njihovo povezanost, aktivnost, informiranost in vrednote. Pri tem sem osebno najveËjo pozornost posvetil prijateljskim, sosedskim in sorod- stvenim odnosom glede na naËin naselitve oziroma bivanja (v velikih blokih, v manjπih veËstanovanjskih stavbah in v eno- druæinskih hiπah), sodelujoËi πtudenti pa so svoje sodelovanje konËali z diplomskimi nalogami. Sledila je tudi monografska raziskava o druæbeni partici- paciji obËanov v Gorenji vasi (nad ©kofjo Loko), s katero smo zajeli vse odrasle prebivalce ter raziskovali dotlej nepoznane in prikrite znaËilnosti njihovega neformalnega druæenja in udeleæbe. (Mlinar 1965) Na Fakulteti za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo pa sem v okviru raziskovanja integracije mesta in podeæelja skupaj s πtudenti in z nekaterimi kolegi 6 Pod vodstvom Alberta Meistra smo sodelavci Inπtituta za druæbene vede opravili prvo skupno anketno raziskavo v Smederevu v Srbiji in se vkljuËevali v njihovo raziskovanje npr. fldelovne skup- nosti«, v mestu LaRochelle v Franciji. Prek francoskih kolegov pa sem priπel v stik in zaËel sodelovati tudi v vodilnih organih organiza- cije CIRCOM, ki se je posveËala preuËevanju kooperativnih gibanj in vaπkih skupnosti v Izraelu in v mednarodnem merilu. 7 Na povabilo Viπje (pozneje Visoke) agronomske πole v Mariboru, kjer so v svoj predmetnik vkljuËili flsociologijo vasi«, sem prevzel tudi ta predmet (gl. npr. Uvod v ruralno sociologijo, VA©, Mb, 1971). Naslovna stran Ljudje v novem mestu. Velenje 1964/65 tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 43 profesorji pripravil anketno raziskavo na Vojskem in v okoli- ci, torej na najbolj odmaknjenem in razprπeno naseljenem obmoËju v zaledju Idrije. To je bilo med vojno in partizan- stvom æivahno kulturno srediπËe, po vojni pa flpozabljeno« in marginalizirano. Terensko delo smo zakljuËili s kulturno prireditvijo ‡ flmitingom«. Iz obseæne vsebine, ki je zadevala odpiranje v πirπi svet in posledice tega na ravni posameznikov in gospodinjstev / gospodarstev, naj omenim sociometriËno analizo, ki je razkrila, kako se nove ideje od drugod πirijo med vaπËani. (MalinariË 1974) Æe pred tem pa sem intenziviral svoje sodelovanje z ameriπkimi druæboslovci. Maja leta 1965 se je namreË (s prvim sreËanjem udeleæencev v Dubrovniku) zaËela izredno obseæna primerjalna mednarodna raziskava o vlogi in vredno- tah lokalnih voditeljev v razvoju lokalnih skupnosti, ki smo jo na pobudo prof. Philipa Jacoba, University of Pennsylvania, izvajali v izbranih obËinah v Jugoslaviji, na Poljskem, v ZDA in Indiji. (gl. Jacob et al. 1971) S tem se je na πiroko odprla pot v mednarodno primerjalno raziskovanje za πirπi krog slove- nskih (jugoslovanskih) druæboslovcev. Sledilo je dolgoletno sodelovanje v razliËnih oblikah, πe zlasti s prof. Henry Teune- jem, s katerim sva objavila veËje πtevilo skupnih del in organi- zirala tudi vrsto mednarodnih druæboslovnih razprav. V poznejπem raziskovanju sem vse bolj upoπteval povezovanje lokalnega in globalnega in tako obravnaval lokalne spremembe v smislu flglokalizacije«. Namesto flstarega lokalizma«, ki se je pojavljal kot nekaka vnaprejπnja danost in samozadostnost je ‡ v skladu z mojimi zgodnejπimi priËakovanji ‡ danes treba upoπtevati flnovi lokalizem«, zavestno, refleksivno delovanje ljudi, ki upoπtevajo tako lokalne posebnosti kot zunanje priloænosti in nevarnosti. (Strassoldo 1990) Pri tem ne gre le za delokalizacijo in deteritorializacijo, ampak tudi za reterito- rializaicijo, kar smo dramatiËno doæivljali tudi v Sloveniji in na Balkanu. V naslednjih letih pa so sledili πe drugi raziskovalni projekti, v katere smo se vkljuËevali sodelavci Inπtituta za sociologijo in filozofijo. K sodelovanju me je povabil Robert Agger (1968), ki je organiziral mednarodno eksperimentalno raziskovanje o tem, kako je mogoËe vplivati na spremembe (staliπË prebi- valcev) v lokalnih skupnostih z izobraæevanjem odraslih. V Sloveniji se je pri tem najbolj angaæirala Ana Kranjc, ki je na tej podlagi napisala tudi svojo doktorsko disertacijo. (Kranjc 1977) Temu je sledil πe svetovno znani projekt, ki ga je vodil poli- tolog Sidney Verba. V Ëasu, ko sem sodeloval z R. Aggerjem na University of Oregon v mestu Eugene (januar‡maj 1968) so me Sidney Verba in sodelavci (Jan Triska idr.) povabili na Stanford University, kjer smo razpravljali o moænostih, da bi se tudi Jugoslavija vkljuËila v njegov projekt o politiËni par- ticipaciji obËanov na lokalni ravni. Dejansko sta se v ta projekt ob sodelovanju kolegov iz drugih jugoslovanskih republik (gl. npr. Verba et al. 1973; Triska, BarbiË 1980) vkljuËili zlasti Ana BarbiË in Katja Boh (Inπtitut za sociologijo in filozofijo). Pri tem je πlo za analizo podatkov o sodelovanju prebivalcev v procesih odloËanja na lokalni ravni. Ana BarbiË se je kot glavna raziskovalka na podroËju ruralne sociologije v Slove- niji v svojih poznejπih delih8 πe bolj pribliæala antropoloπkim πtudijam. Pri tem je sodelovala z ameriπkimi in drugimi razis- kovalci. V eni od svojih πtudij (1999) prikazuje in analizira delovne migracije podeæelskih æensk z Goriπkega konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, kot tudi povojne delovne migracije v sosednja italijanska in veËja slovenska mesta. KmeËke in druge podeæelske æenske s preuËevanega obmoËja so se bodisi legalno bodisi ilegalno zaposlovale predvsem kot sluækinje in dojilje (primer Aleksandrink v Egiptu). Druga njena πtudija (2004) pa zadeva socioloπke in antropoloπke vidike dogajanj vzdolæ nove slovensko-hrvaπke meje v obmejnih vaseh breæiπke obËine in hkrati analizo obmejnih dogajanj predvsem z vidika ohranjanja ali spremi- njanja kulturne identitete obmejnih prebivalcev. Avtorica je v πtudijo vpletla tudi antropoloπke raziskave drugih slovenskih avtoric / avtorjev. Na sploh pa smo se slovenski sociologi seveda intenzivneje povezovali z ameriπkimi kolegi ‡ sociologi, pa tudi politologi, ki so preuËevali spremembe na lokalni ravni; npr. Peter Jam- brek in Terry N. Clark na »ikaπki univerzi ter v okviru sekcije flCommunity Research« v okviru Mednarodnega socioloπkega zdruæenja (ISA). Tako smo tudi H. Teune, Z. Mlinar in K. Ostrowski ustanovili ISA ‡ Thematic Group O6: Sociology of Local-global Relations idr. Najnovejπi primer sodelovanja (zbliæevanja) med sociologijo in antropologijo pa predstavlja delo Ulrike Schuerkens Social transformations between global forces and local life-worlds (2003), v katerem nastopa globalizacija kot kontekst in hkrati kot predmet raziskovanja v lokalnih skupnostih. V njem je svoj tehten prispevek objavila slovenska sociologinja Nina Bandelj, ki deluje v Kaliforniji na University of California, Irvine in hkrati v okviru Mednarodnega socioloπkega zdruæenja (ISA). Recenzijo omenjene knjige sem objavil pod naslovom Lokalno in globalno s socioloπkega in antropoloπkega zornega kota. (Mlinar 2004) Vse navedeno bi terjalo πe bolj podrobno in tudi sintetiËno obravnavo. Viri in literatura: AGGER, Robert; Miloslav Disman; Zdravko Mlinar; Vlado SultanoviÊ 1970: Education, general personal orientations and community involvement. Cross-national research project. Comparative political studies Vo. 3, No. 1 , 91‡115. BARBI», Ana; Inga MiklavËiË Brezigar 1999: Domestic Work Abroad. A Necessity and opportunity for rural women from the Goriπka borderland region of Slovenia. Janet H. Momsen (ed.), Gender, Migration and Domestic Service. Routledge, 164‡177. BARBI», Ana 2004: Perceptions of New Realities along the Slovenian-Croatian Border. V: Vera Pavlakovich-Kochi; Barbara J. Morehouse; Doris Wastl-Walter (ed.), Challenged Borderlands. Transcending Political and Cultural Boundaries. Ashgate Publishers, 215‡-235. 8 V tem besedilu se sicer omejujem predvsem na zgodnejπe obdo- bje socioloπkega raziskovanja lokalnih skupnosti. Ker pa poudarjam staliπËa z antropologijo in z ZDA, tukaj dodajam πe nekaj informacij iz novejπega Ëasa, vendar le ilustrativno, saj je tu πe vrsta mlajπih raziskovalcev in raziskav. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 44 BLANCKENBURG von, P. 1962: Einführung in die Agrar- soziologie. Stuttgart. GOLOB, Matija 1967: Kooperativni odnosi na vasi v pretek- losti in danes. Ljubljana, Inπtitut za sociologijo in zgodovino, RSS. HALPERN, Joel Martin 1958: A Serbian Village. New York, Columbia University Press. JACOB, Philip et al. 1971: Values and the Active Community. New York, The Free Press. KRAJNC, Ana 1977: Izobraæevanje, naπa druæbena vrednota. Ljubljana, Delavska enotnost. KÖNIG, Rennè 1958: Die Gemeinde. Hamburg,Rowohlt. MALINARI∆, Tomo 1974: Integracija vasi v πirπo druæbo. Komunikacijska izpostavljenost, prevzemanje inovacij in sociometrijska struktura vaπke skupnosti ‡ primer Vojskega. Diplomska naloga, mentor Z. Mlinar. Ljubljana, FSPN. MLINAR, Zdravko 1965: Druæbena participacija obËanov v krajevni skupnosti. Raziskava v podeæelskem kraju Dolina. Ljubljana, Inπtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. MLINAR, Zdravko 1971: Uvod v ruralno sociologijo. Mari- bor, Viπja agronomska πola. MLINAR, Zdravko 1973: Sociologija lokalnih skupnosti. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo. MLINAR, Zdravko; Bogdan KAV»I» et al. 1965: Ljudje v novem mestu. Velenje 1964/65. I, II. del. Ljubljana, Inπtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. MLINAR, Zdravko; Henry Teune (ed.) 1978: The Social Ecology of Change. London. MLINAR, Zdravko 1983: Humanizacija mesta. Socioloπka in politoloπka knjiænica 15. Maribor, Obzorja, 378. MLINAR, Zdravko (ur.) 2000: Local development and socio- spatial organization. Trends, problems and policies. The case of Koper. Slovenia, Budapest, Open Society Institute. MLINAR, Zdravko 2003: Od trpnega sprejemanja krajevnih danosti k dejavnemu vstopanju v svet. Æirovski obËasnik 21(33), 65‡140. Intervju ob 70-letnici (spraπeval urednik Miha NagliË). MLINAR, Zdravko 2004: Iz preteklosti za prihodnost v druæbi in druæboslovju. TiP, Ob πtirideseti obletnici, 40(1), 9‡66. MLINAR, Zdravko 2004: Lokalno in globalno s socioloπkega in antropoloπkega zornega kota. Druæboslovne razprave, XX, 45/47, 271‡275. SANDERS, Irwin Taylor 1949: Balkan village. Lexington, Univ. of Kentucky Press. SANDERS, Irwin Taylor 1975: The community. New York, Ronald Press. SCHUERKENS, Ulrike (ed.) 2003: Social transformations between global forces and local life-worlds. Current Sociol- ogy, 51 (3‡4), tematska πtevilka. STRASSOLDO, Raimondo 1992: Globalism and Localism. Theoretical reflections and some evidence. V: Z. Mlinar (ed.), Globalization and Territorial Identities. Aldershot, Avebury, 35‡59. Studijski projekat flSocioloπko istraæivanje jugoslovenske komune« 1962, 1963 ...: Beograd; Zagreb; Ljubljana, Odelenje za sociologiju Instituta druπtvenih nauka; Institut za druπtveno istraæivanje; Inπtitut za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani. TEUNE, Henry; Zdravko Mlinar 1978: The developmental logic of social systems. Beverly Hills, Sage. TRISKA, F.; Ana BarbiË 1980: Evaluating Citizen Perform- ance on the Community Level. Does Party Affiliation in Yugoslavia Make a Difference? Nelson, Daniel N. (ed.), Local Politics in Communist Countries. The University Press of Kentucky, 54‡89 (Objavljeno tudi v Donald E. Schulz; Jan S. Adams (ed.), Political Participation in Communist Systems. Pergamon Press, 1981, 163‡196.) VERBA, Sidney; Norman H. Nie; Ana BarbiË; Galen Irwin; Hank Molleman; Goldie Shabad 1973: The Modes of Partici- pation. Communities in Research. Comparative Political Stud- ies, Sage publications 2, 235‡250. VIDICH, Arthur J.; Joseph Bensman 1992: Small town in mass society. Class, power and religion in a rural community. Princeton, Princeton University Press. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 14. 11. 2005