MARIE ORSKI Cena 1 Din VECERNIK fradnilii« ki * uprav« ■> p« mA M ^UUUk mM|« hi praaritor vaak ta ah Ml «1 / Valja mmIm >w]iaw pošti M Ota. daatavtjaa m H nwnw ta« agiaaal addaiak ■taW * klaMlart « MW lifcual nriw •». IMCt JUTRA 9* Se*#' Nemški odgovor na aide-memoire NAČELNA IN STVARNA POMEMBNOST ODGOVORA. . Dne 1. t. m. je francoski berlinski poslanik Fran?ois-Poncet iziOČil nemškemu zunanjemu ministru baronu Neurathu takozvani »aide-memoire«, kar bi pomenilo v dobesednem prevodu »beležnico«, v bistvu pa spomenico, v kateri je bilo podrobno obrazloženo francosko stališče glede splošnih načel razorožitvenega sporazuma in nemških zahtev po enakopravnosti. Izročitev spomenice je bila posledica neuradnih pogovorov omenjenega poslanika s Hitlerjem In Neurathom v zadnjih tednih lanskega leta in prvi uradni kontakt med Parizom in Berlinom brez posredovanja tretjih. To je bila po odhodu Nemčije iz Ženeve tudi edina še preostala pot, če se ni hotelo iti na spolzki teien realizacije še vedno neratificira-°ega »pakta štirih velesil« in konference, ki jo je najbolj glasno predlagal in zagovarjal Benito Mussolini. Francoski predlogi, obrazloženi v spomenici, so bili sicer načelno odločni, toda stvarno tako popustljivi, da so presenetili. Francija je šla do skrajnost], samo da bi odvrnila od sebe vsak očitek, da se ie razoroževanje razbilo zaradi njene trdovratnosti. Čim je bila ta spomenica izročena, je bilo takoj jasno, da bo od nje in odgo-vora nanjo odvisno vse nadaljnje delo ^ razorožitev in se pred prvimi rezultati te direktne akcije tudi ne bo mogla 2floya sniti ženevska razorožitvena konferenca, določena za prvo polovico meseca januarja. Ta račun je bil točen do pike, saj se je med tem sestanek vodstva konference zares preložil na drugo polovico meseca februarja. Vendar je pričakoval ves diplomatski svet, da bo Nemčija odgovorila na »aide-memoire« vsaj v 8. dneh. Ker se to ni zgodilo, so se pojavila najrazličnejša ugibanja, ki so izzvenela nazadnje v trditev, da bo nemški odgovor nad vse vljuden, toda v glavnem odklonilen. Fantaziji so bila na stežaj odprta vrata; zaprl jih je šele akt, izvršen v petek 19. t. m. popoldne v Berlinu, ko je Neurath izročil Frangois-Poncetu uradni odgovor svoje vlade — torej po 19dnev-nem čakanju! Toliko časa je rabil Berlin, da je stiliziral odgovor, obsegajoč M s strojem napisanih foliostrani. Francoski »aide-memoire« ni bil nikoli objavljen v celoti. Tisku so bile sporočene samo glavne smernice, ki so slonele na temeljih že davno znanega francoskega načelnega gledanja na razoro-žitveno vprašanje in nemško enakopravnost. Prav tako ni tisku znan dobesedni nemški odgovor. Pariški poluradni dnevniki so natisnili samo izvlečke, prav ta- ko berlinski in londonski. Iz njih spoznamo, da Nemčija ni a limine odklonila francoskih predlogov, pač pa Je predlagala korekture, ki Izgledajo a prima vl-sta neznatne, so pa v resnici tako načelne, da nudijo pač možnost nadaljevanja pogajanj, pa prav malo Izgledov na dokončni sporazum. Če bi se tak sporazum hotel dejansko doseči, bi morala Francija popustiti daleč pod črto, ki jo je označila za minimum, dočim bi Nemčija dosegla več, kakor bi utegnili misliti. Kakor znano, je predlagala Francija razorožitev v dveh etapah, ker bi se samo na ta način preprečila oborožitev Nemčije, ki bi mogla v sedanjem razmerju čakati na razoroževanje drugih na njeno stanje. Nemčija je to o d-klonila, smatrajoč delitev držav Ev-! rope na dve skupini za akt enostranosti j in žalitev nemškega naroda. Prav tako | je odklonila določitev svoje redne voj-j ske na 200.000 mož, zahtevajoč 300.000, I torej 200.000 več, kakor doloiča versall-| leska mirovna pogodba! Toda teh 300.000 i mož ne bo poklicna vojska, marveč stal-; no rekrutirana, opravljajoča kratki kadrski rok, Obenem se mora dovoliti Nemčiji takojšnja nabava »defenzivnega« orožja, kakor ga imajo druge države. Kontrola nad polvojaškimi formacijami (Hitlerjevimi napadalnimi oddelki in četami) se pa dovoli samo tedaj, če se uvede tudi nad vsemi drugimi polvojaškimi formacijami drugih držav. In kar velja za »defenzivno« orožje, naj velja tudi za letalstvo. Tudi tega naj si Nemčija nabavi v takem številu, da bo ustrezalo onemu njenih sosedov. Ce torej sprejme Francija nemške pro-tipredloge, se mora odpovedati svojemu dosedanjemu načelu, da se mora izvesti razorožitev samo z razorožitvijo vseh, nikoli pa s kakršnokoli, bodisi tudi delno oborožitvijo že razoroženih. Sporazum, ki bi nastal na tej podlagi, nc bi bil ne »paix organiste« ne »paix armee«, kakor je oba pojma pretolrnačil zadnjič Pierre V i e n o t v »Petit Pari-sienu«. Kakor je torej nemški odgovor korak naprej k volji za pogajanja, je prav tako koral- nazaj od tistega, kar hoče dejansko Fran ji ja. Če se tako postavimo na stališče gesla: »Sporazum za vsako ceno!« moramo biti optimisti, če se postavimo na načelo gesla »Sporazum na temelju absolutne varnosti!« moramo biti pesimisti! Bo Francija še popustila? Če bo, bo storila to na škodo svoje varnosti, če ne bo, bosta postala tudi »aide-memoire« in nemški odgovor nanj le »kos papirja« in bomo zopet tam, kjer smo bili. Tak je stvarni položaj. —r. i KONFERENCA SE JE PRIČELA OB 10. URI DOPOLDNE V ZAGREBU. JUTRI BODO MINISTRI ODPOTOVALI V BEOGRAD, KJER BODO SPREJETI V AVDIENCO. TAM BO IZDAN TUDI KOMUNIKE. ZAGREB, 22. januarja. Sinoči sta prispela preko Liubliane v Zagreb iz Ženeve, kjer sta se udeleževala zasedanja sveta Društva narodov, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in romunski zunanji minister Tltulescu. Nastanila sta se v hotelu »Esplanade«, kjer je nastanjen že tudi jugoslovanski minister dr. Jevtič, ki je prispel v Zagreb včeraj zjutraj. Konferenca sveta male antante se je pričela davi ob 10. v tukajšnji banski palači. V Zagreb je prispelo tudi ogromno število urednikov, dopisnikov, političnih sotrudnlkov In fotoreporterjev vseh večjih evropskih, zlasti pa jugoslovanskih listov, kar dokazuje, da posvečajo vse države in celotna evropska javnost temu sestanku izredno pozornost. Sodi se, da bodo vsi trije zunanji ministri držav male antante končali svoja posvetovanja v glavnem že v Zagrebu. Jutri bodo najbrže reševali nekatera vprašanja še med vožnjo v Beograd, kjer bodo sprejeti v posebni avdienci pri Nj. Vel. kralju, nakar bo izdan tudi uradni komunike o teh razgovorih, poslovanjih in sklepih. Nemčija trdno na stališču enakopravnosti GLASOVI ANGLEŠKEGA TISKA O N F.MŠKEM ODGOVORU FRANCIJI. ANGLIJA BO POSREDOVALA. LONDON, 22. januarja. »Sunday Times« se bavl z nemškim odgovorom na francoski memorandum in naglaša v svojem uvodniku, da pomeni besedilo nemškega odgovora zopet veliko uganko. Kljub temu pa je iz odgovora jasno razvidno, da vztraja Nemčija nad vse odločno in trdovratno na svojem načelu neomejene enakopravnosti. »Francija lahko doseže razorožitveno pogodbo s so-podpisom Nemčije, toda (e pod pogojem, da se omeji oboroževanje prav vseh držav v popolnoma enaki meri in na enaka sredstva. Iz nemškega odgovora zveni precej popustljiv ton. Izgledl so zato ugodni, če bi se le mogla dobiti formula, ki bi priznavala po Nemčiji zahtevano enakopravnost.« Diplomatski dopisnik »Observerja« pa piše: »Čim je Nemčija pokazala, da je pripravljena nadaljevati pogajanja, je napočil trenutek, ko bo morala poseči v nadaljnji razvoj dogodkov s svojo roko tudi Anglija. Angleška vlada bo Izdelala končne predloge glede določitve oborožitve na suhem, morju in v zraku. Pri tem pa mora Anglija odkrito nastopiti proti misli o nekaki poskusni dobi, ker nimajo take poskusne dobe nobene praktične vrednosti več. Mnogo bolj važno je v sedanjem trenutku preprečiti brezglavo tekmovanje v oboroževanju, kar je mogoče doseči samo z znižanjem oborožitve na podlagi enakopravnosti.* Strahofe potresa v Nepalu GLAVNO MESTO V RAZVALINAH. POTRES JE ZAHTEVAL BAJE OKOLI 40.000 ČLOVEŠKIH ŽRTEV. KALKUTA, 22. januarja. Nove vesti, ki so prispele iz Katmanduja, nepalske Drestolice, potrjujejo bojazen, da je zapustil zadnji potres v 1300 let starem mestu katastrofalne posledico. Skoraj vse mesto nudi prav za prav le še en sam ogromen kup razvalin, med katerimi so tudi ostanki več stoletij starih templjev, palač itd. Porušila se je tudi slovita maharadžina palača, ki je bila ena najredkeišlh stavbnih umcinln. Velik del doline, v kateri leži Nepal, ]e poplav-Ijei« in predstavlja ogromno novo jezero. Zdi se, da je izgubila od 80.000 prebivalcev nepalske province ob zadnjem potresu življenje najmanj polovica. VROČE POLETJE V ARGENTINI. BUENOS AIRES. 22. januarja. Tukaj >2 strašna vročina in ni kazal včeraj termometer v senci nič manj kakor 40 stopinj Celzija. Zabeleženih je bilo že več smrtnih primerov paradi solnčarice. SMRT NAJLEPŠE ŽENE V EVROPI- MADRID, 22. januarja. Tukaj je umr: vojvodinja Alba, žena vojvode Albe. Pi kojnica je bila hčerka vojvode Aliaga it se je splošno smatrala za najlepšo žensko v Evropi. Poročila se je v starosti 22 let. Spor med Avstrijo in Nemčijo PARIZ, 22. januarja. Kakor doznavajo pariški listi, računa Dolllussova vlada i na novo akcijo v Berlinu. Znani novinar \ Sauerwein piše v listu »Pariš Solr«, da j Ima avstrijska vlada v svojih rokah raz-I ne dokumente, ki bi utegnili berlinsko i vlado močno kompromitirati, če Nem-I čija svoje propagande proti samostojnosti ! Avstrije ne bo končala, bo prenesla dunajska vlada ta spor na mednarodno ženevsko polje. Chautemps se ie vdal PARIZ, 22. januarja Ministrski predsednik Chautemps, ki se je ves čas upiral sestavi parlamentarnega preiskovalnega odbora v aferi Staviskega, je končno pristal na ustanovitev častnega razsodišča, ki ga bodo sestavljali člani senata In poslanske zbornice. To častno razsodišče naj bi postalo stalna ustanova, ki bi Imela nalogo, razčiščevati razne korupcijske primere, v katere bi bili zapleteni tudi poslanci, senatorji In ministri. NEMŠKI DEMANTI. BERLIN, 22. januarja. Tukajšnji Icrosri, ki so zelo blizu vladi, kategorično demantirajo vesti nekega dela evropskega tiska, češ da ie Nemčija v svojem odgovoru na memorandum francoske vlade zopet načela vprašanje členov 42, in 43. versajske mirov- c pogodbe. OHOD BREZPOSELNIH NA LONDON LONDON. 22. januarjn. Komunisti so v 9 angleških mestih organizirali med množicami brezposelnih velik »pohodi lačnih« proti angleški prestolici. Oblasti se boje, da bi utegnilo priti med lačnimi demonstranti in policijo do spopadov in | krvoprelitij. Da se to prepreči, so oblasti odredile najobširnejše varnostne ukrepe. ZMAGA NANKINŠKIH ČET. AMOJ, 22. januarja. Nankir*ke vladne čete so napravile po izkrcaniu v tukajšnjem pristanišču zelo uspešen napad na vstaško mesto Čanjrčau, ki se je popoldne tudi vdalo, Ta vladna zmaga se smatra kot zlom hrbten' e rdečega režimr v Fukienu. SMRT SLAVNEGA SMKARJA. PARIZ, 22. januarja. Iz Barcelone sc poroča, da je tamkaj umrl v starosti 72 let znani španski slikar Utrillo, ki je preživel dolga leta tudi v tujini, zlasti v Belgi; Nemčiji in Bolgarski. Več let je preživel tudi v Parizu. S svojim vplivom je pomagal k znatnemu napredku takoimenovani »umetniški evo liciji« v Barceloni. PADANJE ROJSTEV V EVROPI. PARIZ, 22. januarja. Statistični podatki v vseh evropskih državah izkazujejo občutno nazadovanje rojstev. Obstoja nevarnost, da se bo v vsej Evropi pričela postopna depopulacija, kar bi utegnilo prav resno pomeniti začetek propadanja vse rase. Med tem pa v nobeni evropski državi, izvzemši Nemčijo in Italijo, vlade niso ničesar ukrenile, da bi zavrle to nazadovanje. Trenutno je nazadovanje rojstev najobčutnejše prizadelo Francijo in Anglijo, ki sta pričeli sedaj, ko so bili objavljeni porazni statistični podatki, resno razmišljati o ukrepih, s pomočjo katerih naj bi preprečili grozečo nevarnost m propast. Dnevne vesti Hišni posestniki na pragu novega leta Opravljeno delo, težnje in zahteve po poročilih občnega zbora. Včeraj dopoldne je imelo tukajšnje »Društvo hišnih posestnikov« v hotelu »Orel« svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Otmar Meglič. Vsem navzočim je izrekel prisrčen pozdrav, posebej pa še navzočemu predsedniku Zveze društev hišnik posestnikov za dravsko banovino v Ljubljani g. Frelihu. V predsedstvenem poročilu je g. Meglič orisal v jedrnatih besedah dosedanje delo in borbo društveni uprave za pravice in izboljšanje položaja hišnih posestnikov ter podal več smernic za bodoče delo. Dotaknil se je javnih dajatev članov, predvsem pa občinskih davščin ter doklad. Ob tej priliki, je ugotovil, da krijejo hišni posestniki s svojimi dajatvami velik del občinskega proračuna, glede katerega pa imajo soglasno zahtevo, da se morajo osebni izdatki, ki znašajo tretjino vseh izdatkov, na vsak način izdatno znižati oziroma naj se primerno število nameščencev v svrho štedenja odpusti. Med drugim se je bavil še z dimnikarskimi tarifami, vprašanjem hipotekarne obrestne mere itd; Sledilo je tajniško poročilo g. dr. Marina, iz katerega je bilo razvidno, da šteje društvo 807 članov in se je na-pram preteklemu letu zvišalo njihovo število za 21. Lani je bila poslana slovenski parlamentarni delegaciji in senatu spomenica, s katero se opozarjajo pristojni činitelji, da krati zakon o zvišanju davkov od novih zgradb pridobljene pravice hišnih posestnikov. Za upravičeno zahtevo po spremembi tega zakona se je posebno vroče zavzel narodni poslanec g. Krejči, ki zaenkrat pri finančnem ministru še ni mogel doseči popolnega uispeha, vendar pa je zadevo obdržal v evidenci in je upati, da se bodo dale zadevne zakonite določbe vsaj izdatno omiliti. Mnoge korake, ki so bili le delno uspešni, je storilo -društvo na pristojnih mestih v zadevi občinskega proračuna, kakor tudi vseh drugih perečih vprašanj, ki posegajo v interese hišnih posestnikov. Po dveletnem prizadevanju se je društvu posrečilo dobiti koncesijo za posredovanje pri kupoprodajah nepremičnin in je društvo že zaprosilo za protokolacijo zadevne zadruge v svrho zmanjšanja režijskih stroškov. : Mimo mariborskega gospodarskega predstavništva so tudi hišni posestniki energično nastopili proti nakupu mariborskega gradu po mestni občini, ker bo le skrajno težko plačati kupnino 5 milijonov dinarjev (všteti so skromni izdatki za adaptacijo), kar bo šlo seveda zgolj iz žepov davkoplačevalcev. Nakup gradu pa tudi ni priporočljiv iz zdravstvenih razlogov, ker je poslopje zelo hehigijenično in je bil iz tega poslopja že tnarsikak jetičnik prepeljan na Pobrežje. Društvo je tudi nastopilo uspešno proti prezidavi Scherbaumovega mlina v zasilno, stanovanjsko vojašnico. Društvo bo tudi po svojih članih prispevalo v -namerni izmeri za mestno Pomožno akcijo. Blagajniško poročilo je podal g. Mer čun, ki je izkazal na dohodkih 63.624 Din, na izdatkih pa 2 Din manj. Društveno premoženje znaša 99.851 Din, proračun za bodoče leto pa določa 29.000 Din do hodkov in enako vsoto izdatkov. Na predlog preglednika računov g. Kusa je bila podeljena odboru razrešnica, nakar je bil pri volitvah izvoljen naslednji no- vi odbor: predsednik g. Otmar Meglič, podpredsednik g. Hinko Sax, tajnik g. dr. Vilko Marin, blagajnik g. Maks Mer-čun, odborniki gg. Leopold Barta, Alojz Filipčič, Ivan Kovačič, Jakob Lah, dr. Ferdo Lašič, Albin Novak in Anton Paš, pregledniki računov pa so gg. Anton Kus, Ivan Kvas in Rudolf Vodeb. Pri slučajnostih se je g. dr. Jurečko zavzel za čim večje število hišnih po-šesttilkov v mestnem občinskem svetu, nakair je podal g. Frelih iz Ljubljane iz črpno poročilo o delovanju Zveze. Pred zaključkom občnega zbora je bilo skle- njeno, da se odpošlje klubu narodnih poslancev iz dravske banovine brzojavka, v kateri prosijo mariborski hišni posestniki, naj poslanci nastopijo enodušno in energično proti čl. 7. zakona o pridob-nini. Zborovanje je poteklo v najlepši solidarnosti in v soglasni želji, da se tudi. hišnim posestnikom odpro holjši iz-gledi v bodočnost. Drevi ob 20. v Kazinski dvorani Koncert skladb Oskarja Deva Sodelujejo: koncertna pevka ga Tonita Hinter-lechnerjeva in pevski zbor Glasbene Matice. Nov poveljnik mariborske garnizije. Konjeniški polkovnik g. Spira Čakovski je s kraljevim ukazom imenovan za poveljnika mariborske garnizije. Visoko poljsko odlikovanje ministra dr. Kramerja. Predsednik poljske republike je odlikoval našega ministra' g. dr. Alberta Kramerja z najvišjim poljskim redom »Polonia restituta« I. stopnje. Konferenca senatorjev in poslancev naše banovine, na kateri bodo razpravljali o aktualnih gospodarskih in pbljti-čnih zadevah, bo jutri v torek ob 20., uri zvečer v Beogradu. Svetosavska beseda, katero priredi letos posebni pripravljalni odbor »Pravoslavne cerkvene občine« v Mariboru na dan sv. Save, 27. t. m. (v soboto) v dvorani Union, bo zadovoljila vse goste s svojim umetniškim sporedom. Kakor smo pozitivno izvedeli, bo sodeloval razen solopevke ge. Hinterlechnerjeve, Po-' čitniške zveze in vojaške godbe tudi trio Brandlove, ki je v preteklem letu na svoji turneji po Češkoslovaški žel velikanske uspehe in v katerem je ga. Rusy-čehinja, ki je na internacionalni tekmi na Dunaju dobila kot pianistka prvo nagrado. Ker se svetosavska beseda, ki je. sicer tradicionalna proslava sv. Save, našega prvega in največjega prosvetite-lja, priredi v prid zidanja pravoslavne cerkve v Mariboru, se pričakuje, da Se. bo meščanstvo Maribora tudi ob tej pri-, iki izkazalo ne samo s prostovoljnimi prispevki, temveč tudi z obilnim obiskom. Vstopnice se dobijo v trgovini ge. Zlate Brišnikove in na večer prireditve pri blagajni, kjer bodo na razpolago tudi sporedi koncerta. Domačin letošnje proslave je g. Nikola Jurkovič, graščak v Radvanju. Občni zbor mlinarske zadruge. Včeraj je bil v Halbwidlovi restavraciji občni zbor Združenja mlinarjev in žagarjev. Občni zbor je vodil predsednik Karl Er-lich iz Kaniže. Po podanih poročilih posameznih funkcionarjev se je razvila živahna debata in je bilo sklenjeno, da se bodo v organizacijo sprejeli tudi tnali mlinarji in žagarji. Obširna je bila nadalje razprava o ribolovu, o vodnih pravicah in o drugih perečih zadevah, ki tarejo naše mlinarje in žagarje. Pri volit-! vah je bila izvoljena izpraševalna komisija za pomočniške izpite, in so bili iZ" voljeni vanjo: Erlich, Golčnik, Koler, Birsa in Vauhnik. Tečaj o prvi pomoči v Poljčanah. Banovinski zdravnik g. dr. A. Hronovskv priredi v okviru poljčanske gasilske če-t te splošno dostopen tečaj o prvi pomoči. Predavanja bodo tri tedne vsako sredo v pekelski šoli ob pol 20. uri, začenši v sredo 24. januarja. Opozarjamo vše, ki se zanimajo, zlasti tudi pripadnike Sokola, planinskega in ostalih društev, naj se tečaja v čim večjem številu udeleže! Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru se naknadno najtopleje zahva-1 Ijuje g. Čebokliju, peku na Glavnem trgu, za prispevek in pomoč ob priliki' XIV. akademskega plesa, ker je njegovo ime zadnjič pomotoma izostalo iz seznama darovalcev. Stalno omizje predvojnih Slovencev v mariborskem Narodnem domu priredi v petek 26. t. m. ob 19.30. uri g. šolskemu svetniku Francu Jerovšku ob priliki njegove 801etnice v Narodnem domu prijateljski večer. Vabljeni so vsi predvojni Slovenci, bivši učenci ter prijatelji bivšega dolgoletnega profesorja na mari- I borski gimnaziji. Nalezljive bolezni. V naši banovini je v času od 1. do 7. t. m. obolelo za tifusom 26 oseb, za škrlatinko 41, za šenom 26, za davico 161, za vnetjem pri-ušesne slinovke 25, za noricami 5, za otročnično vročico 4, za krčevito odrevenelostjo in grižo pa po 1 oseba. Skupno je umrlo za nalezljivimi boleznimi 8 oseb. Lendava dobi evangelsko cerkev. Banska uprava je ugodila prošnji vernikov lendavske evangelske cerkvene občine m nakazala za evangelsko cerkev 10.000 Din. Proslava srbskega zadrugarstva. Te dni so se zbrali pionirji srbskega zadružništva iz Srbije, Bosne in Vojvodine. Na sestanku so. izdelali spored- za proslavo 401etnice zadružnega gibanja v Srbiji, ki bo letošnje poletje. Občni zbor Podpornega društva za revne učence v Mariboru bo v nedeljo 28, januarja 1934 ob 11. uri v Cankarje- vi šoli. Vsi mladinoljubi, zlasti pa prijatelji zapuščenih in revnih otrok dobrodošli! Odbor.; . Čudežni krokarji in velik spored v »Veliki kavarni«. 1. H. 1934 73 M Union >* PLANINSKI PLES Javna dražba. V tukajšnjem skladišču glgvpe carinarnice bodo . odajali na jav-ni dražbi v sredo 24. t. m. osebni avto, ocenjen na 25.000 Din. Smrti je bil rešen neki deček, ki se je drsal z drugimi tremi dečki na Bet-navskem ribniku in se mu je udrl led. Na obupne klice na pomoč je priletel na kraj nesreče gospod Franc Jelenik, poslovodja tvrdke Albin Novak, ki je bil slučajno s svojo ženo v bližini in ga hotel rešiti. Pri previdnem reševanju se je tudi njemu udrl led in ga je zajela ledena blatna voda nevarnega ribnika. V skrajni nevarnosti in prisotnosti duha je prebil led nazaj do obrežja in potem sam izmučen in prestrašen splaval po že se potapljajočega ponesrečenca, ga z naporom vseh sil zvlekel na kopno iti mu rešil življenje. Za ta junaški čin zasluži g. Jelenik vso pohvalo. Slivnica pri Mariboru. Upraviteljstvo osnovne šole se v imenu 34. obdarovanih učencev iz revnih slojev prav iskre uo zahvaljuje za razna darila v denarju, blagu in jestvinah. Posebno se zahvaljujejo g. predsedniku Novačanu in njegovi gospej, častiti duhovščini, g. Vinku Jel.cu, Miroslavu Pučeliku iz Frama, vsem drugim dobrotnikom in učiteljstvu domače šole, ki so pripomogli k tako Jepemu uspehu.' - Radio Ljubljana. Spored za torek 23. t.; m. Ob 11: šolska ura »V zdravem telesu, zdrava duša«, pTedava M. Tratar; ,12.15: naše vojaške godbe igrajo, reproduciran koncert; , 12.45:. poročila; 13: Čas, reproduciran koncert slovenskega vokalnega kvinteta; 18: otroški kotiček: V kraljestvu palčkov« (Delakov gledališki studio); 18.30: havajske kitare in ksilofon v reproducirani glasbi; 19: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.30: »Potovanje po Južni Srbiji«, . predava prof. Jeras; 20: plesna glasba, izvaja radio orkester; 20.45: vokalni koncert ge. Josipine Sivčeve; 21.15: Čajkovski, VI, na ploščah; 22: čas, poročila; 22.30: angleške plošče. Kino Union predvaja »Pat & Pats-„chon« (On, ona in Hamlet). Najnovejši zvočni in govoreči film najboljših komikov in ljubljencev publike. Pripravlja se ^Maratonski tekač«, najboljši in najnovejši športni in ljubezenski film z B. Helmovo, P. Hartmanom in V. de Kova. Grajski kino. Samo do vključno torka krasna madžarska legenda »Marija« z Annabello v glavni vlogi. Naš prihodnji velefilm je »Kraljica ljubavi« z božan-stveno Greto Garbo v glavni vlogi. Ta velefilm je mojstrska kreacija Grete Garbo. 18 toalet nosi ona v tem vele-fiJmu. Njen partner je Clarke Gable. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, ^živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-sepschulJ) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Na* ouiio iieoaikfče REPERTOAR. Ponedeljek, 22. januarja. Zaprto. Torek, 23. januarja ob 20. uri »Okence«. Red A. Sreda, 24. januarja: Zaprto. Četrtek, 25. januarja ob 20. uri: »Scain- polo«. Red C. Prva ponovitev veseloigre »Okence« bo v torek 23. t. m. za red A. Delo je jako zabavno in duhovito pisano ter je ob premieri doseglo popoln uspeh. Zlasti Jože Kovič je v glavni ulogi privatnega docenta Johaneka ustvaril izboren Uk. »Vijolica z Montmartra« je naslov Kal-manovi novi opereti, čije krstna predstava je bila pred dobrimi tremi leti in si ie sedaj osvojila vse odre. »Vijolica« je izvrstna opereta sočne muzike in pestre vsebine, zajete iz življenja pariških umetnikov. Mariborsko , uprizoritev pripravlja- režiser VI. Skrbinšek. V naslovni ulogi bo gostovala mariborska rojakinja Erika Druzovičeva, odlična pevka zagrebške opere. Ninon : bo Udovičeva, tri boheme z Montmartra igrajo Sancin. Gorinšek in Medven. Piskaček je P. Kovič, general Prascatti Grom. Ostale ulo-ge igrajo Savinova, Starčeva, Gorinško-va, Skrbinšek, Rasberger, Harastovlč, Nakrst, Blaž, Furijan, Crnobori in Vev-donik. »Študentje smo« po najnižjlh cenah. Ker je bila poslednja uprizoritev te domače operete zelo -dobro obiskana ter sploh najzabavnejša letošnja predstava, se je gledališka uprava odločila, da ponovi to delo še enkrat, in to po najnižjih cenah od Din 15 navzdol. Predstava bo v nedeljo 28. t. m. popoldne. Rezervirajte si vstopnice! Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in pospeši kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah. Aretacije. Prav upravičeno je policija zadnje dni preganjati in loviti berače in postopače, ki so se v zadnjem času pritepli v mesto in nadlegujejo ljudi na cestah .in po stanovanjih. Aretirani so bili med drugimi neki 561etni Anton Jordan iz Bojevaj 331etni Mio Matič iz Nove Gradiške, nadalje 601etni Ivan Kodrič iz Makol, 171etni Ivan Pogelšek iz Šmarja pri Jelšah, 33letni Matija Zemljič iz Boreče, 44letni Jurij Kapun iz Ceršaka in 251etni Milan Stopar iz Borovnice. Vsi bodo odpravljeni odgonskim potom v pristojne občine. Huda nezgoda. V soboto popoldne se je zgodila v Pekrah hujša nezgoda. Delavci poštno-telegrafske- -sekcije so popravljali v Pekrah telefonske in telegrafske vode. Na yisok drog je splezal 511et-ni delavec Jakob Strelec. Ker pa je bil drog spodaj trhel, se . je nenadoma prelomil in Strelec je z njim vred zgrmel na tla. Zlomil .si je desno nogo in obležal nezavesten. Tovariši so ponesrečencu nudili prvo pomoč in poklicali mariborske reševalce,' ki so hudo ponesrečenega Strelca prepeljali v bolnišnico. Iz policijske kronike. V neki hiši na Aleksandrov; cesti je v soboto prosjačil neki starejši, slabo oblečen moški, ki se ga je neka stranka usmilila in ga najela za sekanje arv. Možakar je res nacepil nekaj drv, nato pa izginil in odnesel s seboj tudi novo sekiro. V. stanovanju posestnice Marije Lužarjeve se je oglasil skrivaj in nepovabljen neznan dolgoprst-než in ji odnesel iz predsobe volneno obleko. V soboto popoldne je pustil med 14. in 17. uro na dvorišču meščanske šole v Krekovi ulici ključavničarski vajenec Rudolf Babič s Teznega svoje kolo, ki pa je brez sledu izginilo. Kolo je bilo znamke »Waifenrad« s tovarniško številko 3,918.388 in je bilo vredno 600 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.1 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 0.0 stopinj C; barometer je kazal pri 12.9 stopinjah 756, reduciran na ničlo pa 754.4: relativna vlaga 75; vreme je oblačno. ?!ran 3 n ! v . • « o i 1 K>T i* 1 lo 41 tekmovalcev, ki so zasedli zelo sti telovadba na svmm zraku solncne- r^Od moaocnimi krili OOkOJa MatlCe častna mesta. Pri tekmah v Ljubljani in ga letnega telovadišča mnogo k harmo- župnih tekmah v Mariboru si je društvo ( ničnem« razvoju posameznikov. Edino iz-oziroma posamezniki, priborilo 39 velikih in malih diplom, 3 častne vence z VELIČASTEN POTEK OBČNEGA ZBORA MARIBORSKEGA MATIČNEGA DRUŠTVA. POVSOD SAMO NAPREDEK IN BRATSKA SKUPNOST. Sokolsko društvo Maribor-matica jejie doseglo lepe uspehe. Članstvo se je imelo pretekli četrtek zvečer ob pol 20. uri v mali dvorani Narodnega doma svoj 26. redtii letni občni zbor. Zbora se je udeležilo 312 članov in članic, to je tako Častno število, ki ga ni doseglo v Mariboru še nobeno društvo in je živ dokaz, da je v društvu prava sokolska disciplina. Občni zbor je otvoril ob pol 21. Jri društveni starosta dr. Boštjančič, ki je pozdravil vse navzoče brate in sestre, posebej pa župnega starosto br. dr. Goriška in zastopnika mestne občine mariborske br. Bureša. V krajšem in jedrnatem govoru je podčrtaval poglobitev duševnega dela v Sokolstvu, utrditev v nacionalnem in državnem smislu ter naslašal, da mora biti matično društvo kot skala trdno na naši s krvjo osvobojeni severni meji. V svojem govoru se je spomnil lani umrlih bratov, med niimi prof. Luke Broliha, Franja Drčarja, Cvetka Gobca, Dušana Gorupa, Alojzija Kohlerja, Janka Kranjca, Antona Lintnerja, dr, Muleja, Mirka Nemca, Sima Rodiča in Jože Volčiča. Na nje-8ov poziv so navzoči bratje in sestre Počastili spomin rajnkih bratov s trikratnim »Slava!« Tajniško poročilo. Nato je prečital društveni tajnik br. Alfred Kralj novoletno poslanico sokol-ske zveze ter podal za tem obširno in sfcrbno sestavljeno tajniško poročilo. Upravni odbor je imel lani 12 rednih, 9 izrednih, 4 prireditvene seje ter 1 članski sestanek. Došlih dopisov je bilo 265, nadalje 88 vabil in okrožnic, odposlanih pa je bilo 226 dopisov, 1470 okrožnic in 840 vabil. Društvo je priredilo na Trgu svobode tombolo, ki je izdatno podprla društveno blagajno. V Ljudskem vrtu je Priredilo društven nastop, na večer praZ' nika zedinjenja pa slavnostno akademijo, katere posamezne točke so bile lokalnega društvenega izvora z ozirom na gimnastično in glasbeno kompozicijo. Vse prireditve so bile vzorno pripravke in izvedene, kar je dokazalo navdušeno odobravanje občinstva. Lani je položilo zaobljubo 46 sokolskih pripadnikov. Dobro uspel je tudi Silvestrov večer v Narodnem domu. Društvo je nadalje prirejlilo več peš izletov, več družabnih večerov, za mladino plesno šolo, za otroke pa nedeljske lutkovne predstave. Udeležilo se je smuških tekem v Bohinju, nastopa Sokola Maribor I, sokolskega društva v Št. liju, pokrajinskega zleta v Ljubljani, jubilejne proslave ljutomerskega društva, jubilejne proslave ptujskega društva, nastopa ruškega Sokola, nastopa limbuškega, suišaškega in šentiljskega. Sodelovalo je pri tekmah v Toplicah, Zagrebu, Celju, Osijeku in župnih tekmah v Mariboru. Vsepovsod udeležilo raznih državnih in narodnih proslav in bilo po svojih zastopnikih zastopano ria vseh kulturnih, narodnih in vojaških prireditvah. Članstvu je bilo izdanih po časopisju več vabil in pozivov. Za te objave se je društvo posluževalo t sokolstvu naklonjenega lista »Večerni-ka«, ki mu na tem mestu izrekamo , zahvalo. Društvu sta dodeljeni dve četi. Kamnica pri Mariboru in Sv. Martin pri Vurbergu. Iz tajniškega poročila je razvidno, da tvori društvo močno silo in je kljub izstopom nekaterih posameznikov doseglo v preteklem letu razmah dela in se v slogi društvenega dela povzpelo na stopnjo, ki v gotovih smereh nedvomno prednjači v našem Sokolstvu. Z velikim odobravanjem in navdušenjem je bilo sprejeto tajniško poročilo. Poročilo blagajnika. Vestno sestavljeno blagajniško poročilo je podal blagajnik br. Kovar. Bilanca izkazuje 349.454.48 Din skupnega prometa. Dotok denarnih sredstev iz naslova članarine, prireditev m darov je bil kljub težki gospodarski krizi zadovoljiv, tako, da je društvo brefc težkoč lahko zadostilo vsem svojim obveznostim in zahtevam telovadečega članstva. Najbolj aktivna prireditev je bila tombola, katere čisti dobiček je namenjen fondu za Sokolski dom. Lani je ta fond narasel na 656.600 Din. Predlagal je, naj bi ostala članarina nespremenjena, to je ža članstvo 48, za dijake pa 24 Din na leto. Proračun izkazuje 57.000 Din prejemkov in prav toliko izdatkov. Poročilo načelnika. Zanimivo tehnično poročilo o delovanju društva je podal načelnik br. Ivo Celhar. Načelništvo- je posvečalo vso skrib poglavitno in' izključno sokolski vzgoji, to je telovadbi. Telovadeče članstvo je lani telovadilo v 15 oddelkih in je bila telovadba razdeljena na 3 telovadnice. Društveni pcednjaški zbor je štel prvotno 38 prednjakov, pozneje pa se skrčil na 31. Takoj v početku leta si je načelništvo zadalo nalogo izvesti nov program dela, da bi se splošna telesna vzgoja razdelila poleg redne telovadbe v oddelkih na odseke, katerih je bilo 9. Ta razdelitev je bila uspešna in je pokazal silni razvoj ritmični odsek, lahkoatletski odsek ter plavalni odsek. V zim skem času pa uspešno deluje smučarski odsek. Nov telovadni program je bil prvi vrsti namenjen propagandi za vsestransko telesno vzgojo in tudi kot sred državno trobojnico in srebrnimi znaki, prehodni pokal štafete, članic in priznal-no zastavico celjske sokolske župe. Prav tako. skrbno je sestavljen tudi statistični pregled telovadečega članstva, telovadnih ur in obiska. Vpisanih je bilo 797 članov, 747 članic, 1279 naraščajnikov, 551 naraščajnic, 987 dečkov, 2633 deklic. Člani so telovadili 146 ur, Članice 134, naraščajniki 146, naraščajnice 103, dečki 81, deklice pa 360 ur. Skupno torej 970 ur. Skupni obisk na mesec je bil: člani 4226, Članice 3242, naraščajniki 5166, naraščajnice 2393, dečki 5042, deklice 15.084, skupno torej 35.173, ali povprečen obisk na eno telovadno uro 58 članov, 49 članic, 71 naraščajnikov, 41 naraščajnic, 105 dečkov in 210 deklic. Z željo, da bi društvo v novem letu doseglo največje uspehe in naj bi ga pri delu spremljale vzvišene sokolske misli v ljubezni, bratstvu in enakosti, je društveni načelnik zaključil svoje poročilo. stvo za povzdig števila telovadcev vseh oddelkih in odsekih. Nato je obširno poročal o posameznih nastopih, izletih, tekmah in družabnih Večerih. Na pokrajinskem zletu v Ljubljani je nastopilo 64 Članov in 45 članic. Od teh je bi- Prosvetno delo. Društveni prosvetar prof. br. Modic je podal poročilo o prosvetnem delu. Društvo je imelo pred vrsto 97 idejnih, 23 zgodovinskih, 26 tehničnih, 6 zdravstvenih, 64 organizacijskih in 12 drugih nagovorov, skupno torej 228. Predavanj je bilo 6, in sicer dvoje zdravstvenih, 3 predavanja pa so bila obvezna za novo članstvo. Društvenih večerov je bilo 5, debatnih 28, lutkovnih predstav 19, zabavi 2, svečani 2, akademiji 2 in 8 izletov. Društvo je priredilo tudi zanimivo sokolsko razstavo ob Mariborskem tednu. Prosvetarjevo poročilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Članstvo in društvena imovina. Koncem poslovnega leta je štelo društvo 1518 sokolskih pripadnikov in je lani naraslo za 37. Med letom je bilo sprejetih 106 članov, črtanih je bilo 78, umrlo pa jih je 11. Društvo šteje 754 članov, 257 članic, 123 naraščajnikov, 88 naraščajnic, 141 dečkov in 155 deklic. Od pripadnikov so 303 državni nameščenci, 214 privatnih nameščencev, 155 učiteljev in profesorjev, 102 dijaka, 67 trgovcev, 65 obrtnikov, 56 privatnikov, 28 zdravnikov m lekarnarjev ter 21 odvetnikov In notarjev. Izkazana vrednost društvene imovine je kljub 10% odpisu višja kakor v lanski bilanci, to pa zaradi na kupa novega inventarja in orodja. Precenjena pa je društvena imovina skupno na 81.505 Din. Poročilo ipatrikarja br. Leona Erhatiča, kakor tudi poročilo gospodarja Lojzeta Hladnika, je bilo z odobravanjem in soglasno sprejeto. V društvu j® doma zdravje, Na pregledih je društveni zdravnik br. 1 jemo v splošni ugodni bilanci telesnega razvoja telovadcev tvori obrtniški naraščaj, ki je slaboten in v veliki meri slabokrven, kar je po njegovem mnenju posledica prenapornega, v pozno noč trajajočega dela ter često tudi slabih gmotnih razimer. Nezgod }e bilo kljub velikemu številu telovadečih in telovadnih ur zelo malo. s Poročilo lutkovnega odseka. Za lutkovni odsek je poročal predsednik br. Vojeslav Ipavic. Kakor v prejšnjih letih, je lutkovni odsek tudi lani intenzivno in uspešno vrtšil vzgojno in izobraževalno delo, odkrivajoč mladini bajni svet igrajočih lutk. Odsek šteje 24 vnetih lutkarjev in je imel lani 3 redne seje, 18 predstav za otroke, 2 pa za odrasle. Skupno je obiskalo lutkovne predstave 3429 otrok. Udeležil pa se je odsek tudi lutkarske razstave v Ljubljani, ki je bila otvorjena na pokrajinskem sokolskem zletu. Ob koncu je pozval brate in sestre, Id čutijo veselje in amož-nosti na delo za naše sokolsko lutkarstvo. Poročilo nadzornega odbora. V imenu nadzornega odbora je pre& lagal br. Bratoš razrešnico celotnemu odboru in pohvalil odborovo vestno ŠH pravo sokolsko delovanje. Volitve. Brez sprememb je bila na sestanki' sprejeta predlagana lista. Za starosto je bil ponovno izvoljen br. dr. Boštjančič, za I. podstarosto Bureš, za II. podstaro-sto Zorko, za načelnika Ivo Čelhar, za I. podnačelnika Vrunč, za II. podnačetni-ka Brunčko, za načelnico Stana Makučeva, za I. podnačelnico Mira Živicova, za II. podnačelnico Vida Mihaličeva, za prosvetarja prof. Trobej, za tajnika Alfred Kralj, za II. tajnika inž. Vičič, za blagajnika prokurist Kovar, za H. blagajnika Leo Erhatič, za arhivarja dr. Mihalič, za gospodarja Hladnik, za II. gospodarja Kadermas, za statističarja Starešina, za knjižničarja Vlado Kralj, za predsednika lutkovnega odseka Ipavic, za društvenega zdravnika dr. Pavlič, za novinarja Stanko Hiti, za narodno-obiambnega referenta dr. Irgolič, za socialnega referenta dr. Fornazarič; v odbor so bili izvoljeni: Pertot, Bošnjak, Otilija Čelharjeva, Skaza, Prelog, Lapajne, Godina, Rozina, Cizelj, Apih, Vidmar in Milena Petovarjeva. Za revizorje; Haler, Hvalenc in Bratoš, v častno razsodišče pa: za predsednika dr. Mihalič, na namestnika dr. Fornazarič, za zapisnikarja Leo Erhatič. Občni zbor sta nato pozdravila še župni starosta br. dr. Gorišek, ki k pohvalil delovanje društva, in br. BureS v imenu mestne občine mariborske. Ker se nikdo ni več oglasil k besedi, je starosta dr. Pavlič ugotovil, da so telovadci do- br. dr. Boštjančič zaključil lepo uspeli bro razviti in krepki m da prispeva zla-1 občni zbor. Henri de Ržgnler: Marmornati kip (Dalje.) Giulietta je postala ljubica de Corco-rona. Vodil jo je krasno oblečeno in bogato nališpano z dragulji po cestah. Razkošna ogrlica iz rubinov je oklepala njen beli vrat. Ves svet je to vedel. Morda samo jaz ne. Le slučajno sem ju par dni nato videl, ko sta šla čez motteronski most. Šel sem, da poiščem dečka, ki sem ga zadnjič srečal,^ ter se dogovorim z njegovo rodbino. Želel sem imeti ga za model. Nameraval sem izklesati barelief, ki naj bi predstavljal kolo gozdnih in morskih otrok. Ti naj bi drug drugemu ponujali jabolka pinij in alge, mah in školjke. Na povratku sem srečal Alberta ih Giulietto. Lep zimski dan je bil. Jesenski dež je ponehal. Rečna voda, ki je bila v tem času čestokrat kalna, se je očistila blata. Zelena in prozorna je tekla pod mostom. Naslonil sem se na ograjo in sem gledal, kako so valovi neopaženo izginjali. Dolgo travo je kot predeno las vlekla reka s seboj. Zdelo se je. kot bi nevidne nimfe hodile pod prozorno vodno gladino in spuščale le svoje vihrajoče lase na površino. Dolgo, tekoče, svileno šumljanje je zazibalo moje misli v nedoločne sanje. Ta hip se je zaslišalo peketanje konjskih kopit. Opazil sem, da prihajajo jezdeci proti mostu. Spoznal sem Alberta in Giulietto. Ustavila sta se za menoj, da se živali oddahneta. On je jahal vranca, ona pa rjavo kobilo. Konja sta se dotikala z bokoma. Alberto je držal Giulietto okoli pasu. Obotavljal sem se. Nisem vedel, ali naj se obrnem ter ju ogovorim. Toda nehote sem se zatajil in sem se še bolj priklonil čez ograjo. da gledam igri valov. Ko sem se zopet dvignil, sta izginila zaljubljenca, ne da sta me spoznala, kajti ljubezen vidi le samo sebe. Vrnil sem se domov, zamišljen v te stvari. Mislil sem na gozdne in morske otroke, ki sem jih hotel kar pogoltniti za ljubezensko kolo, s katerim sem hotel okrasiti podnožje Giuliettinega kipa. V duhu sem videl njeno marmornato podobo. Ko sem se vrnil domov, sem videl pred seboj Conrada de Corcorona. Zdi se mi, da je bil on, kajti njegove poteze so bile tako izpremenjene, da ga ni bilo spoznati. Njegova visoka postava je bila zlomljena, njegov obraz mrtvaško bel od mrzlične bledote. Komaj mi je odgovarjal. Zdelo se je, da ga tlači velika žalost. Hodil je nemirnih korakov tja in sem. Nisem si upal, vprašati ga Z bolestnim samozatajevanjem je prekinil molk. S tihim, žalostnim glasom, čeprav sva bila sama, me je vprašal, kje je Giu-liettin kip. Povedel sem ga pred goli marmor. Zdelo se je, da diha in živi. Ko ga je zagledal, sem mislil, da se zgrudi. Videl sem ga, kako joče. Bila je priprosta, strašna povest, ki mi jo je pripovedoval Conrado. Ko sta me oba stričnika tisti dan zapustila po ogledu Giuliettinega marmornatega kipa, sta se hipoma ločila drug od drugega, tista dva, ki sta se sicer skupno vračala v svojo dvojno palačo na Piazzi vecchii. »Od tega trenutka«, mi je rekel Conrado, »sem čutil, da sta se ločili najini usodi. Giulietta je stala med nama. Ljubila sva isto ženo. In tedaj sva čutila, da sva si sovražnika.« In v resnici je nastalo med njima tiho tekmovanje. Nista več govorila drug z drugim. Oba sta iskala Giulietto. Pod pretvezo, da obiščeta starega Bernarda med njegovo boleznijo, sta prišla vsak večer na dvorec v Roccu. Menjavala sta se ob starčevi postelji in pri Giulietti. Včasih sta se križala njuni poti. Eden je prišel, drugi odšel. »Z morilskimi pogledi sva se spogledovala. Ne vem, zakaj nisva navalila drug na drugega. Pravtako ne vem«, je rekel Conrado, »kaj me je za- drževalo, da nisem Alberta, ko sem ga videi iti z njegovo ljubioo mimo mojih oken, napadel ter mu okazil njegovo nesramno srečo.« »Giulietta«, je nadaljeval po kratkem molku, »me ni sovražila. Pa tudi nisem bil tf?otov, če ljubi Alberta. Kmalu pa sem vedel vse. Bolelo me je.« Dan po Bernardovi smrti je bil Conrado s svojo ljubico v gozdičku pinij, ko je prišel Alberto. Oba moža sta ji pre» pustila, da je izbirala med obema. »Ah,« je vzkliknil Conrado, »ljubil sem jo... Toda smehljala se j. Albertu ter me s tem zasmehovala. Ljubila je Alberta. On naj poljublja te ustnice, vsrkava njen dih, objema to telo, in jaz, jaz...« Stal je na pragu in je hotel oditi. Toda ni mogel umakniti svojega pogleda od kipa. Podolgovata solza mu je spolzela po licu. Srce me je zabolelo od sočutja in žalosti. Ponoči sem ga videl v sanjah. Solza na njegovem bledem licu se še ni posušila. Naslednjega jutra sem dal prenesti Giuliettin kip k njemu. »Vzemi jo«, sem mu pisal. »Tvoja je. Naj te tolaži v tvoji osamelosti. Ne zahvaljuj se. Naj te nesmrtna ozdravi od žive.« (Se nadaljuje.) Denis Diderot: Skrivnosti s Roman. »O, sladek je. Ne bi se ga hoteli naučiti?« »Ne. In zakaj?« »Da razbijete dolgočasje.« »Nasprotno, to bi še povečalo dolgočasje in tugo. Tudi v tem ne bi našla odgovora s svojim občutjem.« »Imate prav, za te stvari je treba biti v dvoje, toda tudi v osamljenosti niso brez dražesti.« »O tem ničesar ne vem.« »Hočete, da vam objasnim?« »Ne, draga mati, ne. Zadovoljna sem, da o tem ničesar ne vem. Zakaj naj bi se naučila onih stvari, ki bi me delale še bolj revno? Nimam nikakrh želj in ne želim imeti takih, ki jim ne bi mogla zadostiti.« »Zakaj ne?« »Kako bi bilo to mogoče?« »Tako, kakor delam jaz.« »Kako? Vi? Saj to ni moških, ki...« Dejala je: »Tu sve vi in jaz.« »Vi in jaz!« sem odgovorila, »kaj bi si mogli biti?« »Kako ste naivni!« 33 »Da, draga mati, jaz sem taka in si želim prej umreti, kakor izgubiti nedolžnost.« Ne vem, kaj ji iz mojega zadnjega odgovora ni bilo pogodu, toda izraz njenega obraza se je nenadoma ves spremenil. Postala je resna in zmedena ter je odtegnila roko z mojih kolen, kjer je bila dotlej ležala. »Kaj vam je, draga mati«, sem jo vprašala. »Da nisem morda rekla kaj takega, kar bi vas užalilo? Oprostite mi, če sem dano mi svobodo nesmiselno zlorabila. Predmet najinega razgovora se mi zdi tako nenavaden. Še enkrat vas prosim, da mi oprostite!« .' Pri teh besedah sem jo objela ter prislonila glavo na njeno ramo, ona pa je odgovorila nežno s tem, da me je krepko privila na svoja prsa. Zopet se je razveselila in me pričela znova spraševati : »Suzana, spite dobro.« »Zelo dobro, zlasti v zadnjem času.« »Zaspite takoj?« »Seveda, vedno.« »Če pa ne morete takoj zaspati, na kaj mislite potem?« »Mislim na preteklost in bodočnost, molim, se jočem, ali pa počnem kaj drugega.« »Pa zjutraj, kadar se prezgodaj prebudite?« »Tedaj vstanem.« »Ne sanjarite radi v mehkih blazinah, v topli postelji?« »Ne, nikoli.« Tu me je prenehala spraševati in prav je storila, ker ono, kar me je še hotela vprašati, ne bi bilo v redu. Morda mi ni bilo treba vsega tega napisati, vendar hočem povedati prav vso resnico: »In nikdar ne zapadete v skušnjavo, da bi videli, kako ste lepi?« je nadaljevala. »Ne, draga mati. Jaz sploh ne vem, da sem lepa. Če je kdo lep, potem je lep za druge, ne zase.« Ne vem o čem sve še govorili, ko je bila predstojnica nenadoma poklicana v sobo za pogovore. Ni ji bilo ljubo, da je morala prekiniti pogovor z menoj. Bilo bi ji dražje še dalje razpravljati z menoj, četudi ni bil najin pogovor nič vreden. Samostanska družina ni bila nikoli tako srečna, kakor od časa mojega prihoda. Zdelo se je, da je predstojnica popolnoma opustila svojo spremenljivost, še več, meni na čast je dala redovnicam zaporedoma nekoliko dni odmora. Te dni je bila hrana boljša kakor navadno, služba božja krajša, a v ostalem času ni nikakršnega posla. Toda ti časi so se morali nehati, tako za mene kakor za vse druge. Zabave, ki sem jih tu opisala, so se še nadaljevale, vendar jih ne bom opisovala, ker hočem podati samo sledeči doživljaj. Predstojnico je prevzemal vedno večji nemir in z njegovim naraščanjem je pešalo tudi njeno telo ter je izginjala dobra volja. Neke noči, ko je že vse spa- lo, je begala po hodniku ter se končno ustavila pred mojimi vrati. Meni se je zdelo, kakor da čujem zunaj vzdihovanje in jokanje. Telo mi je oblil hladen znoj, vendar sem rekla: Ave! Namesto odgovora se je neslišnih korakov oddaljila, pa se kmalu vrnila tgr se pričela znova jokati in vzdihovati. Zopet sem rekla: Ave! in predstojnica se je oddaljila. Naposled sem se umirila in zaspala. Kmalu nato me je pa prebudilo neko šumenje. Zastori moje postelje so bili napol odgrnjeni in poleg mene je sedela predstojnica z tnalo svetiljko v roki. — Preplašena sem hotela vstati. Ko je o-pazila moj strah, me je pomirila. »Draga mati!« sem dejala, »kaj delate tu tako pozno? Zakaj ne spite?« (Se bo nadaljevalo ) /oort vterajinle nedelle Motorne In konjske dirke s smučarji na Teznem Kljub slabemu vremenu dobri Motosekcija »Peruna« in Mariborska zimskošportna podzveza sta včeraj po-poldnč na dirkališču Tezno pri Mariboru priredili motorne in konjske dirke s stnučarji. Prireditev, ki je bila prva tovrstna v Mariboru in menda sploh prva v naši državi, je privabila kljub slabemu vremenu nad 1000 gledalcev, ki so vztrajali v snegu in vodi do konca. Razpored prireditev se je izvedel v popolnem obsegu, le nekateri motociklisti in smučarji so v zadnjem hipu sodelovanje odpovedali, oziroma sploh niso prišli na dirkališče. Vso pohvalo pa zaslužijo tekmovalci, ki so včeraj startalf. Dirke pa so tudi dokazale izredno spretnost in požrtvovalnost motociklistov in smučarjev. Tekmovanje ob tako slabih snežnih razmerah, kakor včeraj, je bilo zares vrhunec zimskega športa. Kljub številnim padcem so potekle dirke brez najmanjše nezgode. Organizacija prireditev je bila v splošnem dobra, le pričetek se je iz nerazumljivih razlogov skoraj za eno uro zavlekel. Tudi med posameznimi točkami so bili odmori predolgi. V bodoče bi priporočali več točnosti in hitrejše poslovanje. Rezultati posameznih dirk so bili naslednji: !. Dirka: motorji do 350 ccm (3000 m): 1. Alfonz Vreznik (Motoklub) in Franc Pobežlti (M?K) v času 4:12. Vsi drugi tekmovalci so padli. II. Dirka: motorji nad 350 ccm (2000 m). V tej kategoriji sta bili potrebni dve predvoinji. V prvi pTedvožnji je zmagal par VrezntkrPobežin v času 2:48.5, v drugi predvožnji pa inž. Rudolf Lotz (Motoklub) in Drago Fanedl (ISSK Maribor) v času 3:12. V finalu (3000 m) je rezultati. Razveseljiv obisk. zmagal inž. Lotz-Fanedl v času 4:12, 2. Vreznik-Pobežin 4:17 3. Franc Čeh (Pe-run) in Emil Vodenik (MSK). III. Dirka: motorji nad 400 ccm s prikolico (3000 m): 1. Blaž Železnik (Pe-run) in Štefan Germovšek (Maraton) 3:37, 2. Matija Viščr (Perun) in Mirko Pinterič (MSK). IV. Dirka prvoplasiranih tekmovalcev (3000 m): 1. inž. Rudolf Lotz»Fanedl v času 4:12.3, 2. Železnik-Germovšek 4:32, 3. Pihlerič (Perun)-Voli* (MSK). Koojtka dirka s smučarji (1000 m): 1. podporočnik Novo Rakočevič-podporoč- nik Vojin Rodič, 2. pp, Ivan Mirkovič-pp. Velimir Jovanovič. Včerajšnje nogometne tekme. Zagreb: Zagreb:Gradec 5:1 (0:0) Berlin: Praga:Berlin 5:0. Bruselj: Francija:Belgi.ia 3:2. Pariz: Budimpešta:Pariz 3:1, London: Pariz 4:1, Austria (Dunaj):Pariz 5:1. Razpis smuške tekme v teku in skokih za prvenstvo dravske banovine in za prvenstvo MZSP. Mariborska zimskošportna podzveza priredi pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marušiča v dneh 27. in 28. t. m. smučarsko tekihovanje, in sicer 27. t. m. ob 9. uri tekmo na daljavo (IS km) v Radvanju pri Mariboru, 28. t. m. ob 14. uri pa skakalno tekmo na pod-zvezni skakalnici v Betnavi. Prvenstvo dravske banovine doseže najboljše moštvo onega društva, ki ga sestavljajo 4 tekmovalci, verificirani pri JZSS. Prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze pa doseže najboljši poedinec, ki tekmuje v kombinaciji. Razen tega se še posebej oceni tek in posebej skok. Vsak tekmovalec mora imeti za leto 1934 vidirano tekmovalno legitimacijo. Prijavnina 5 Din; prijave do 24. 1. 1934 na MZSP, Maribor, Trstenjakova ul. 6(11, ali trgovina Sport-Stojec, Maribor, Trg svobode. Poznejše prijave samo proti dvojni prijavnini. Častna darila prejmejo tekmovalci, ki so se plasirali pri tekmovanju za prvenstva. Vodstvo tekme:- predsednik: Parma Bruno, tehnični vodja: Golubovič Vjekoslav, Vetrih Franjo, starter: Bergant Evgen, Fišer Josip, časomerilec na štartu: Fišer Josip, časomerilec na cilju: Eylert Ernst, Boltavzar Branko, Simončič Ludvilk, sodnik tekme na daljavo: dr. Orožen Janko, sodniki skakalne tekme: Aljančič Lambert, Golubovič Vekoslav, Vet.,n; Franjo, zapisnikarji: Bakovnik Zorka. Ferenc Krista, Bergant Evgen, merilci skokov: Gladnik Jože, Petrovič Aleksan der, Kemperle Anton, Jeglič V., Heinricli Otmar, Bizjak Janko, nadzorniki proge: Kramberger Franjo, Ribič Franc, Bizjak Janko, nadzornik na odskoku: Pirnat Nace, zdravnika: dr. Lutman Stane in dr. Wankmiiller Alfonz. Vodstvo tekme bo razdelilo tekmovalce v posamezne-kategorije. Žrebanje dne 26. I. 1934 ob 19. uri v podzvezni pisarni v Mariboru, Kolodvorska ul. št. 1. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril v nedeljo, dne 28. januarja 1934 ob 19. uri v »Grajski kleti« v Mariboru. — MZSP. : Ptui Vlom v Slovenil vasi, ki je bil izvršen v noči od 12. na 13. t. m. v trgovino Kristine HertjŠeve, še ni pojasnjen. Zdi se pa, da so orožniki storilcem že na sledu. Iz trgovine je zmanjkalo blaga za 12.000 Din. Kakor je preiskava dosedaj dognala, so bili vlomilci o lokalnih razmerah prav dobro poučeni, kajti kritično noč se ni oglasil niti domači pes in tudi v izropanem lokalu je bil najlepši red. Nekatere osebe, ki so bile v kritičnem času v neposredni bližini hiše, niso ničesar opazile, kar bi bilo v zvezi z vlomom. Preiskava se nadaljuje. Tfttvina In tepež. Orožniki pri Sv. Janžu na Dr. p. so aretirali Štefana Zupaniča, pos. sina iz Hajdoš, ker je osumljen, da. je bil. udeležen tatvine kokoši. V zadnjem času so namreč tatvine perutnine tamkaj na dnevnem redu. Proti imenovanemu je v teku tudi preiskava, ker je osumljen, da je v prepiru i nožem težko poškodoval brata Franca in Antona Kureša iz Hodoš. Zupaniča so oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju Zaradi neprevidne vožnje se je zagovarjal 18. t. m. pred ptujskim sodiščem Gjuro Schadt, šofer iz Belovara. Dne 5. oktobra 1933 je podrl s svojim tovornim avtom na državni cesti pri Skorbi posestnika Martina Kokola iz Hajdoš in ga težko poškodoval. Zaslišane so bile priče, ki so soglasno potrdile krivdo obtoženca. Sodišče je Gjuro Schadta obsodilo in contumatiam na 2 mesca zapora, pogojno na 2 leti. Zaradi goljufije se je zagovarjal istega dne 221etni brezposelni trgovski pomočnik Konrad Bezjak iz Zabovcev. Opeharil je 8 kmetov za 3000 Din, ko ie nakupoval krompir pri njih. Pri razpravi se je zagovarjal, da ni imel namena goljufati in bo plačal oškodovancem kadar bo mogel. Sodba se glasi na 2 meseca zapora in povračilo škode. Napaden je bil v svojem stanovanju. Vseh svetnikov ulica 7, posestnik in upokojeni orožnik Franc Vavpotič. Zaročenec njegove 16Ietne hčerke, neki brivec iz Ptuja, ga je z revolverjem premlatil in mu prizadejal težke poškodbe na glavi. Orožniki so uvedli preiskavo. Mali o s Stanovala STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s 1. februarjem. Studenci, Kralja Petra cesta 81. 255 Sobo odda VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOBA, sredi mesta ob Glavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda z zajuterkom vred solidnemu gospodu. Informacije v upravi »Večemika«. 202 Sluibo dobi ZA TAKOJ rabimo večje število že izuče-nib tkalcev in tkalk za Maribor- Začetniki izključeni! Javiti se ie treba v tajništvu Narodno-strokovne zveze, Sod na ul. 9, dvorišče, med uradnim) urami. ____________ 254 Zaubllano ZGUBIL SE JE briljantni uhan. Najditelj ga naj odda proti dobri nagradi pri Hausmaningerju, Cankarjeva ulica 14/11 253 ZGUBIL SEM zlato športno verižico na poti od Gregorčičeve do Aškerčeve ulice Najditelj io naj odda proti dobri nagradi Aškerčeva ulica 5 251 Prodam NA PRODAJ 1 nastavek z šipami za na prodajno mizo v trgovini, v velikosti 380X64X7 cm z 9 pre-dalniki, vse skoraj novo. Dalje 6 železnih okvjrjev za izložbene omarice v velikosti 165 X100X17 cm- Proda se tudi posamezne komade. Pri Iv. Kravosu, Aleksandrova c. 13. 168 Zanltva VDOVA posestnica, v bližini Maribora, želi poročiti 50 do .65 let starega gospoda z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo »Ve černlka« pod »Sreča«. 254 Inventurna prodaja zimskega blaga napol zastonj Priložnostni nakupi v Trpinovem bazarju Davna dražba Na Javni dražbi se proda v Ormožu 25. januarja ob 9. uri dopoldne znana gostilna pri »Jelenu« na Glavnem trgu. Naj-nižf) ponudek Din 322.000 In enonadstropna hiša na Cerkvenem trgu. NaJ-nižji ponudek Din 168.000.—. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.