za koristi delavnega l)ud-•iva v Ameriki V slogi )e moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEHIKI Od bofa do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 47. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloo at Chicago, III., under Act oi March 3rd, 1876 Chicago, 111., 22. novembra 1912. Kdor ne mleli svobodno, se ne more boriti aa svobodo I Leto XI. Razgled posvetu. Avstrija. Dunaj. — Francoski ministrski predsednik' Poincare je aviziral velesile, da je sestavil predlog o končni ureditvi balkanskega, vprašanja. Poimcare je naznanil, da je o svojem (predlogu že obvestil tudi trozvezo. Začela se je tudi že di-plomatična akcija ter so balkanske države v principu že akceptirale predloge. 0 tem pa dvomijo diplomatični krogi ter pravijo, da velesilam ni znano, katere teritorije zahtevajo države Balkanske zveze. Dunaj. — Vlada je predložila delegatom skupni proračun, ki ga 1 hoče predložiti delegacijam. — Ta proračun izkazuje 503,974,188 K potrebščine, od katere odpade 295,696,153 K ipo ključu in je treba od Avstrije pokritja 188,062,-'753 K tedaj ,za leto 1913 za 22,- 477.000 več kakor za leto 1912. — Vojno ministrstvo zahteva za izpopolnitev armade izrednega kre-dnita 19 milijonov kron. Dunaj. — Prispelo je na Dunaj 400 turških vojnih vjetnikov in 20 turških častnikov, ki iso jih transportirali iz Bosne v Znojmo in Liberce. Turki so bili zelo slabi, ter se jim je poznalo trpljenje. Vzbujali so pomilovanje. Dunajčani so Turkom, oddeljenim v dve eskorti, delili cigarete in jedila. Praga. — Listi poročajo, da pridejo oni Turki, ki so jih vjeli na avstrijskih tleh, deloma v Josefo-vo, Stolni Belgrad, Znojmo in Liberce, kjer bodo internirani do konca vojne. Vseh skupaj je baje 2300 Turkov. Praga. — Češki zdravniki so na svojem shodu sklenili, da morajo po vrsti vsi češki zdravniki na Balkan, da pomagajo bratom, in se postavijo v službo “Rdečega križa balkanskih držav”. Tudi so zopet odposlali dve novi ekspediciji, ki jih pošljejo v Srbijo in na Bolgarsko. Budimpešta. — Socialni demokrati proglase splošno stavko in prirede veliko demonstracijo proti vmešavanju Avstro-Ogrske v balkanske zadeve. Srbija. Belgrad. — časopisje apelira na kralja, da naj pomilosti one, ki so obsojeni na ječo do enega leta, da se morejo postaviti tudi ti v vrste boriteljev ,za domovino. Belgrad. — Iz Tokija je prispel sem japonski časnikar Kandži Use kot vojni poročevalec dveh največ jih japonskih časopisov “Osaka Majniči” in “Tokio Adzaniesi”. Belgrad. — Glasom poročil tukajšnjih listov je neki srbski trgovec v Novem Sandezu daroval vladam v Belgradn in na Cetinju 150.000 K in 60 vagonov žita. Francija. Pariz. — Glede pogajanj med Srbijo in Avstro-Ogrsko se je izrazil srbski poslanik nasproti časnikarjem, da ne bo storila Srbija brez sporazuma tripelentente nobenega odločilnega koraka. Pariz. — Listi poročajo, da je grška epirska armada v ljutem boju z večjimi turškimi oddelki pri Anoni. Rusija. Petrograd. Oficijozna pekinška “Daily News’ pripisujejo misiji ruskega poslanika Korostovca pomen priprave aneksije Mongolije po Rusiji, ter pravijo, da je to mednarodni rop. Kitajska vlada bo odgovorila s tem, da bo poslala vojaško ekspedicijo v Urzo. V OhaTbin je dospel ruski general Martinov, ki se je razgovarjal z mongolskimi odposlanci, ter jim je rekel, da naj se v vseh zadevah obračajo na ruskega poslanika. Petrograd. — Srbska vojna u-prava je nakupila v Moskvi več aeroplanov, ki jih hoče vporabiti pri vojnih operacijah. Angleška. London. — V “Daily Telegrap-u” priobčuje bivši srbski poslanik v Londonu, dr. Čeda Mijatovič, članek, v katerem dokazuje, da je Avstro-Ogrska v posebni pogodbi 1. 1881. priznala pravice Srbije do Kosovskega vilajeta in do doline reke Vardar .»Mijatovič nadalje zatrjuje, da je ta med Srbijo in Av-sto-Ogrsko sklenjena pogodba še pred desetimi leti bila v veljavi. Rumunska. Bukarešta. — Oficiozni listi zatrjujejo, da zasleduje Romunska povsem mirne tendence, samo ako bodo balkanske države hotele doseči teritorialna povečanja, bi jim romunska vlada naznanila svoje pogoje, pod katerimi je voljna priznati preureditev tedanjega razmerja med posameznimi državami na Balkanu. Italija. Milan. — “Corriere della sera” poroča iz Tripolisa, da se arabsko-turški poglavarji neprestano vdajajo. Znanstvena ekspedicija grofa Storže je še vedno v Jefrenu, vrnila pa se bo v kratkem. Grška. Atene. — Grške vojne ladje so zasačile turško ladjo, ki je imela nalog, da dvigne od Grkov potopljeno ladjo v Solunu. Grki so to turško ladijo zaplenili in jo odpeljali v Pirej. Bolgarija. Sofija. — Oficiozno glasilo bolgarske vlade “Mir” javjja. da so Turki pred odhodom iz Demir Ili-'sarja v Traki zaprli v oudotno vojašnico 200 Bolgarov ter nato vojašnico zažgali. Sofija. — Tu so obsodili na smrt in usmrtili vdovo stotnika Karageosova zaradi špionaže. Sofija. — V Harmanliji so obsodili na smrt in obesili devet turških špijonov. Turčija. Solun. — Avstrijski in francoski konzul sta odredila, da ostanejo vse trgovske ladje v Solunu, da vzamejo eventuelno na krov avstrijske in francoske podanike. Vsak hip pričakujejo križarke velesil, da ščitijo evropske podanike. Carigrad. — Turški ubežniki iz bitke pri Lozengradu izjavljajo, da se je udeležil te bitke na turški strani tudi nemški major pl. Verth. Tega zdaj pogrešajo. Najbrže je padel. Carigrad. — Demonstracije v mestu se vedno ponavljajo. Po u-licah hodijo ‘ljudje, ki imajo napisano na čepicah: “V Sofijo, ali smrt!” ter poživljajo prebivalstvo na poboje kristjanov. Med kristjani je zavladala panika. j -------------- Listnica uredništva. John Rihtar, Park -City, Utah: Vaš dopis nemoremo priobčiti ker osebo ¡napadate, ko niste prepričani je dopisnik J. Z. tisti komur odgovarjate ali ne. Samo natolcevanje ni zadostno. Sicer smo pa že neštetokrat na tem mestu poudarjali, da dopise priobčujemo edino od naših naročnikov, kar pa Vi niste. Ako je Vaš prijatelj naš naročnik in Vi pri njemu “Glas Svobode” citate, s tem pač ni rečeno, da Vi delavski list, kakoršen je Gl. Sv. gmotno podpirate. Zal da je več Vam jednakih, ki čitaj o radi, a za 'bora dva dolarja, to jim je pa odveč. Tedaj, najprvo se naročite, potem pa prepričajte se o osebi, predno polemizirate, pa bo šlo. 8323 Connecticut, Clev. O. — Vi pišete, da bi Vaš dopis vlekel, — a mi smo pa prepričani, da bi nam škodoval; tedaj ga rajši ne priobčimo. Kar pavšalno pod nož vzeti, to ne gre! Listu v podporo. J. Gantar 35c ; M. Strajnar 25c; P. Miglič 25c. Iz Balkana. Najnovejša poročila z dne 20. novembra. Carigrad. — Danes vjutro ni bilo slišati gromenja topov v smeri od Čatalje. Vseeno je splošno mnenje, da se včeraj pričeta glavna bitka ni prekinila; bojni hrup ni slišati radi nasprotnega vetra. Več oddelkov pomorskih vojakov je bilo izkrcanih iz tujih bojnih ladij, ki so obsedli poslanstva, poštno urade, banke, bolnišnice in druga javna poslopja. Dunaj. — Avstro-Srbsko vprašanje je stopilo v bolj kritično razmerje, kot je bilo do sedaj. Srbsko časopisje piše izživljajoče članke o nedopustnem obnašanju Avstrijancev. K tem pride še, da so avstrijski konzuli v Albaniji po domačinih vedno nadležvani. Javno mnenje je to, da se bo konečno vendar razjasnila situacija med Avstrijo in Srbijo. London. — Kakor se 'brzojavlja iz Sofije, je obleganje Drinopo-lja stalo Bolgare veliko človeških žrtev. V nedeljo so Turki planili iz trdnjave, kar je Bulgare stalo več tisoč mrtvih in ranjenih. London. — Džaid paša, poveljnik turških trup pri Monastirju, je prodirajočim Grkom prizadjal občuten poraz pri Kirližde, kakih 20 milj od tamošnje trdnjave. — Turki so baje zaplenili 16 topov, 5 strojnih topov in veliko množino municije. Bulgari so navalili na turško posadko Drinopolja, pri čemur so Turki zgubili veliko število mrtvih in ranjenih. Belgrad. — Tolpa Arnavtov, je odvzela pri navalu iz zasede turškim trapam neko število strojnih topov in pušk, ter so se zbirali o-kolo Kirčeva razstreseno lezočih vasi. Srbski poveljnik je odposlal oddelek vojaštva, da odvzamejo rop prostovoljcem, ki nameravajo edino pleniti. Turški vojaki na begu prodajajo puške in municijo za nekaj centov, ali pa za čašo kave in košček kruha. Rieka, Črna gora. — Veliko število iz Amerike domov došlih Črnogorcev, je kralj Nikola sprejel s prisrčnimi besedami. V njegovem nagovoru je med drugim o-menil, da brškome se njih službe ne bo potrebovalo, ker so vpeljana mirovna pogajanja. Berolin. ¡Stotnik Evgen Zwen-ger, brzojavlja na “Tagblatt”: Naj živejša domišljija si nemore predstavljati grozot, ki so se med turškimi bojevniki obigravale pri Čatalji in se še obigravajo. Na tisoče mrtvih leži po cestah; število ranjenih je grozno; ni mogoče za vse priskrbeti podstrešje v bolnišnicah. Poročilo pravi dobesedno: “Že-leznični vozovi predstavljajo mi-rodvore ob jednem pa tudi bolnišnice mas. V enemu vozu sem našel mrtve in 5 s smrtjo se boreče. Njih obrazi so izražali vse grozote vojne. Prehodil sem dolge vrste mrtvih, za kolero bolnih in stokajočih ranjencev.” Belgrad. — Boj za trdnjavo Monastir, med Srbi in Grki ma e-ni strani, a na drugi s Turki se nadaljuje. Posadka se bojuje kot levi, ker je prepričana, da ji je beg v Očrido odrezan. Okolica mesta je samo močvirje, po katerim gazijo srbski vojaki do kolen. Vzlic temu se jim je posrečilo vzeti dve turški poziciji 3600 čevljev visoko. Razne norice. Dva brzovlaka “Seaboard” železnice skupaj trčila. Richmond, Va., 19. nov. — Šest oseb je bilo usmrčenih, veliko pa ranjenih vsled kolizije dveh osobnih vlakov, ki se je pripetila danes vjutro ob 2 uri na Seaboard Air železnici. Brzojavne žice ma o-bedveh straneh proge, so pretrgane, tako da je minulo več ur, predno se je izvedlo o nesreči. Položaj se poostruje. Charleston, W. Va. — Neozira-je se na dejstvo, da je nad Kanawha premogarski distrikt proglašeno obsedno stanje, vendar se endotni odnošaji poostrujejo. Štiri nadaljine stotnije milice so odposlane v štrajikarsko okrožje. Stavlcarji so oboroženi ter so i-meli bojni svet, pred katerim se bo 20. t. m. imel zagovarjati stavko vodja J. Raines. Mastna pravda. Washington. D. C. — V pravdi, ki je pri višjem zveznem sodišču vložena, se gre za lastninske pravice zemljišč kjer se nahajajo oljnati vrelci v južni Californiji ter predstavljajo vrednost nad $500,000,000. Edmund Burke je 15. t. m. vložil svoje argumemta-cije, s katerimi zahteva pripozna-nje lastnine, ki jih pa tudi zase zahteva Southern Pacific železnica. Razprava je določena na 6. januarja pr. 1. Gre se za vprašanje je-li oljnato polje smatrati za rudninsko o-zemlje, kakor to trdi Southern Pacific želznica med tem, ko g. Burke zavzema nasprotno stališče. Dotična zemljišča so bila železniški družbi od notranjega ministrstva s klavzulo prepoznana, da so izvzeta “rudninska zemljišča za slučaj, da se takšne najdejo.” Pravnost te pripombe je vzbudilo največjo pozornost, ker se nahaja v vsiih zemljiščnih pogodbah, ki ji‘h je vlada železnicam oddajala že desetletij sem. Ali bo Samuel Gompers še izvoljen predsednikom A. F. of L.? Meščansko časopisje piše sledeče: “Socialistično krilo American Federation of Labor, katera sedaj zboruje na svoji letni konvenciji %-Rochester, N. Y., je odločeno bojevati resni boj proti zopetni izvoljitvi Samuel Got»per,sa za predsednika organizacije. Na pročelju socialističnega krila stojijo delegati smodkarjev. Govori se, da socialisti nameravajo predsedniškim kandidatom postaviti Duncan McDonald od United Mine Workers. Pravica. Fanatični Shrank, ki je v Milwaukee streljal na Roosevelta je obsojen na dosmrtno ječo; prepeljali so ga v Oslkosb. Coronerjeva porota pa je te dni oprostila policista Daniela O’Brien iz Ohicage, ki je nedavno tega u-strelil nekega zamorca. Res v Ameriki se pravica slepo deli. Ponarejen denar. Policija je opozorila chieaške banke na ponarejene bankovce v vrednosti $10. Isti imajo ser. št. B 18890323. Pozor, da se ne ujamete ! ’ Radi praznika, izide prihodnja štev. Glas Svobode že v sredo 27. t. m. — ¡•ZOR! POZOR! POZOR! POZOR! Rojaki, nezamudite prilike posetiti koncert katerega priredi •DVTTCTrn npTTRTvn “kt.ovan” Smrt v zemlji. Washington. — V teku minulih osem mesecev je bilo v premo-govmikilh Zdr. držav 1453 delavcev usmrčenih, kakor poroča iz-vestje rudnega urada. Izvenredno visoko število se nanaša na več katastrof, katerih vsaka je zahtevala veliko življenskih žrtev. Od onih slučajev spada 660 na Penn-sy Ivani j o in 273 na W. Virginio. Salt Lake City, Utah, 15. nov. Dvanajst oseb, med temi 4 obiskovalci in od teh 2 ženski, so bili sinoči podsuti vsled zemeljskega plaza v starem “Horn Silver” rudniku. Rudnik se nahaja v Frisco, Beaver County, Utah. O usodi rudarjev v globočini šohta ni nič znanega. Tem nasprotno naznanjati 19 letna Hazel in 16 letna Daisy, obe-dve hčeri, jamskega formana Roya Alexander, v sodružbi z o-bedvema obiskovalcema David Banks in Arnold Robinson, kakor tudi vodje James Riley, zapoved-nik nočnih šihtov, po zračni cevi, da se nahajajo nepoškodovani v 300 čevljev globokem šohtu. Salt Lake City, Utah. 15. nov. Včeraj večer so se vršila rešilna dela pod nadzorstvom jamskega inženirja J. R. Guitras, a danes se nadaljujejo pod vodstvom super-intendeinta A. A. Henderson. Rov je osušen do 1100 čevljev in če ne bo daljnih ¡plazov, je nada da se ljudje rešijo v gorenji šofat. Oni imajo ¡pri sebi nekoliko vode in južino nekterih radarjev. Frisco se nahaja 1150 milj južno od Salt Lake City. Horn Silver rudnik je bil .svojeeasno najbogatejši srebrn rudnik zapada. Dinamitni proces. Indianapolis, Ind. — V pravdi proti dinainitnim zarotnikom, bil je kot priča zaslišan Anderson G. H. Philipps, pomožni superintendent neke tovarne za smodnik. — Le ta je poročal o prodaji 500 funtov nitroglicerina, od katerega je bil en del rabljen za razstrelbo Times poslopja v Los Angeles dne I. oktobra 1910. Kakor pravi poslal je razstreljivo v desetih 50 funtnih zabojih na doku njegove tovarne v Oakland, Cal., na tri moške, od katerih jednega označuje za J. B. McNamara; a ostalih dveh moških pravi, da je imel e-den pohabljeno oko, a drugi je iz-gledal kot kakšen Mehikanec. — Prijemniki so Nitroglicerin vkrcali na motorno ladjo “Peerless” ter odpluli. Potem je Philipps i-dentificiral še razne račune in pobotnice, kot zavitke, ki so bili že predloženi v pravdi v Los Angelesu. Potres. Mexico City. — Poročila, dohajajoča iz države Mexico, naznanjajo, ida je vsled potresa čez 1-00 oseb ubitih. Carnegie je zopet dal $2,000,000. Znani filantrop in multimilijo-nar Andrew Carnegie je dal nada! jna 2 milijona dolarjev v sklad za penzije vpokojenih profesorjev. V ta sklad je Carnegie daroval že nad 14 milijonov dolarjev. Obljubil je, da bo dal prihodnje leto zopet en milijon. Otirok s sivimi lasmi. Mayking, Ky. — Žena Johna H. Craft, premožnega farmarja je porodila zdravega dečka, ki je prinesel na svet dolge, cisto sive lasi. Union postaja v Chicago je proglašena od zdravstvene komisije za gnezdo nesnage in če ne bodo lastniki železnic, ki rabijo to postajo v najkrajšem času postajo predelali in skrbeli ¡za snago, bo komisija postajo zaprla. v soboto 30. novembra 1912. v Narodni dvorani na 18. cesti in Centre ul. Na vsporedu je krasno šaljiva burka ‘Trije tički’, petje proizva-jano od treh pevskih zborov in druge zanimivosti. Začetek ¡programa točno oib 8 uri zvečer. Vstopnina za gospode 25c. Dame v spremstvu proste. V obilen poset se priporoča ODBOR. Ubijalec. John Andróvič, 48 let star iz Monroe, Micb. je sedaj v ječi. — Lokalno policijo je obvestil, da je usmrtil svojega svaka Adama Me-hoviča pred kakima dvema mesecema in da ga duh njegove žene tako nadleguje, da se boji da bo znorel. POZOR ROJAKI! Slavnemu občinstvu, rojakom, čitateljem in naročnikom Glas Svobode naznanjamo, da smo preselili naš urad na 3622 W. 26. St., Chicago. Naslovite vsa pisma in &rugo na gori omenjeni naslov. — Tisti, ki nas žele obiskati v uradu naj vzamejo Blue Island Ave. karo do Millard Ave. in tam izstopijo. Urad se nahaja v prvem nadstropju na vogalu 26. ceste in Millard Ave. Uredništvo in uprava: GLAS SVOBODE 3622 W. 26. St. Chicago, Ul. KLOŠTRI IN SAMOSTANI. V prihodnji izdaji Glas Svobode bomo začeli priobčevati povsem resnično im jako zanimivo razpravo pod gorenjim naslovom, 'Katero je spisal Juan Orts Gonza-lez, rimski kat. duhovnik, kateri je v,sled razmer, katere popisuje v svoji razpravi, dal slovo kuti in ovratniku in se začel na ¡pošten način preživljati. Vsak oče in vsaka slovenska mati bi morala čitati to povsem nepristransko razpravo — nauk, katerega vam daje poštena, odkrita duša, značajen človek, bivši duhovnik, je neprecenljive vrednosti. Ako imate sina ali hčer v kloštru ali ga hočete dati v klo-šter — počakajte — prečitajte to razpravo in potem se še le odločite. Mladenič, dekle, ako te silijo v klošter ali samostan — stoj — čitaj to razpravo, da ti ne bo kasneje žal. Rojaki, čitatelji, ne zamudite pri like, temveč še danes obiščite tiste, ki imajo sinove in hčere in še niso naročeni na Gla.s Svobode ter jim povejte zakaj se naj naročijo na naš list. Če se naročijo, jim ne bo žal! En dolar ali dva za naročnino na Glas Svobode se jim stotero poplača. Nauk, katerega dobe iz člankov iz pod peresa Gon-zaleza, je vreden zlata v funtih za vsako črko. Naročite se na list še danes! Veselice. Rojaki v -Chicago ne pozabite: 1) da soboto večer (23. nov.) bo veselica v Krkovičevi dvorani, na Blue Island ave. in 19. cesti, nasproti Kasparjeve banke. Pri jatelji in člani društva št. 1 S. S. P. Z. od vas je odvisen uspeh veselice ; 2) na zahvalni dan ho veselica in ples v Narodni dvorani na Center in 18. ul. v prid Sirotišnice. Kdor je narodnjak in komur srce liije za narod 'bo prišel na veselico ; 3) da ibo v soboto večer. 30. nov. priredil pevski ,zbor ¡Slovan, veselico .s šalo-igro “Tri tički”. Program je bogat. Vstopnina je 25c. Na svidenje, vsi na teh veselicah! Slovenci v Pittsburgu in okolici. Vsi na javni shod, ki se bo vršil v nedeljo pop. ob 3 uri v Slovenskem domu. Predmet: Vojska na Balkanu. Gorovili bodo: J. Ploh, F. Starman, A. Zbasnik in J. Hočevar. Pripeljite prijatelje in znance. DENARJE V STARO DOMOVINO polil jamo: za $ 10.30 ................. 50 krOE, za $ 20,40 100 kron, za $ 40.80 ................ 200 kron, ža $ 81 .(0 ................ 400 kron, za * 102.00 ................ 500 kron, za $ 203.50 ............... 1000 kron, za $ 406.00 ............... 2000 kron, za $1015.00 ................ 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh ivotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pošt -no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične, je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft’. FRANK SAKSER CO. 82 Ooutland St. Now York 104St.Glair Ave., N. E. Cleveland, Ohio "od pluga do krone" ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK. PRVI DEL. III. (Nadaljevanje.) Ko so ga končno vender ie prijeli, kaj natnerja, jel je Erič tajiti vse kar od kraja, izgovarjati se in lagati tako nesramno, da je bilo celo njegovih poslancev sram, poročati take laži. Na videz se je i na dalje hlinil Mariji Tereziji in njenemu možu, kakor bi jima bil Bog ve kakšen prijatelj, za hrbtom je pa na njiju hujskal druge vladarje, zlasti velesile. Francozom je sporočil laž, da se je Marija Terezija zavezala z Angleži proti njim, na angleškem dvoru, v Holandiji in Petrogradu je pa dal raztrositi ravno nasprotno laž, češ, Marija Terezija se je pobratila s Francozi, da bi nagajala Angležem, Rusom itd. Na vrhunec je prikipelo njegovo sleparstvo, ko je s svojimi četami prihrumel v Slezijo in ondu razglasil, da zaseda deželo dogovorno s cesarico Marijo Terezijo. Takšen je bil ta Frinc II,, katerega imenujejo Nemci “Velikega”. Da so se na Dunaji spogledali od samega začudenja, ko je Prus zasedel .Šlezi-jo, ume je se samo ob sebi; prav tako se tudi razume, da so tako sleparsko in lopovsko ravnanje obsojali soglasno tudi v inostrau-stvu. Celo Fričevi ljudje, kateri so imeli količkaj poštenosti v srci, grajali so takšno politiko. Eričev prvi vojskovodja, Leopold Dessavski, rekel je, da napad na Šlezijo mi drugega, nego .pravo politično hudodelstvo. — Francoski kralj Ludovik XV. je rekel: “Fricu se blede!” Angleški poslanec na dunajskem dvoru ga je obsodil tako-le: ‘1 Knez, ki bi se vsaj količkaj oziral na čast, resnico in pravičnost, ne mogel bi dalje igrati takšne vloge, kakoršmo je pričel pruski kralj.” Osuplost na Dunaji je bila tem večja, ker ni bila Marija Terezija kar nič pripravljena na boj. Poslednja leta cesarja Karola VI. vojska ni bila prav nič na trdnih nogah, odkar se je bil, slavni Evgen preselil v večnost k veliki vojski, jela je polagoma propadati, ker je z Evgenom izgubila dušo. syojo, Trdnjave so razpadale, živeža po njih je bilo jačev v Frieevih polkih. Da bi jim pa za vedno pregnal to veselje, dal je nekega dne dvema ujetima begunoma porezati nos in u-šesa, dvema drugima pa je ukazal vreči kocke za življenje. Vsa drugačna j.e bila nasprotnica njegova, cesarica Marija Terezija. Bila je ljudomilega, mehkega srca, prava mati trpečim in sti skanim podložnikom. Uradniki so v tisti dobi hudo stiskali kmete, in marsikdo je bil prisiljen, iskati pomoči na cesarskem dvoru na Dunaji. Marija Terezija je ni odrekla nikomur. Ako se je k nji zatekel boječ kmetič in je klobuk v rokah vrte razmišljal, kako bi iz ■prožil stvar, da bi bilo prav, ker je bilo toliko gospode okolo cesarice, osrčevala ga je Marija Tere zija, rekoč: “Nič se ne boj; če si drugače ne upaš, pa mi po tihem povej na uho!” Vsakdo je smel k nji, vsakega je zaslišala, bodisi kmeta ali gospoda. Ge je bila pa že podložnikom dobra mati, koliko ljubeznivejša in, skrbne j ša je bila za družino svojo! Moža svojega, Frainea, velikega vojvodo Toskanskega ali tudi Franca Lota rinžana imenovanega, ljubila je iz vse duše; tudi je Bog ta zakon očito blagoslovil, ker imela stal šestnajst otrok: namreč pet deč- hitel s 50 dona. Oba sta se proslavila na bo jišči, četudi sta se morala — zla sti Daun — često umikati največ j emu pretepaču tiste dobe, Fricu pruskemu kralju. Vender ga je Daun poučil po bitki pri Pragi katero je bil dne 6. maja 1757. le ta izgubil avstrijski vojskovodj Karol Lotrinžan, da umeje avstrij ska vojska v pravih rokah tudi še kaj .drugega, nego hruške peči in — teči. Po prej omenjeni zmagi drl je Fric s svojimi četami naravnost pred Prago, na katero je od dne 30. maja in do dne 19. junija zmetal 23,063 bomb in ustrelil 58,367 krogel ter ž njimi podrl 848 hiš. V Pragi se je branilo 40,000 mož, ki se ,kar nič niso u strašili Fričevega naskoka, da bi jim le ne bila šla lakota tolikanj do živega. In tudi tej so se branili kakor se je dalo. Da bi denar ne pošel, dalo je vojaško poveljstv kovati 70,000 cinastih tolarjev kateri naj bi se pozneje zamenili s pravimi tolarji. Tudi ne smemo zamolčati, s kakim vandalskim ve seljem so Prusi tedaj svoje bom be metali v Prago na dragocene stavbe, kakor n. pr. na veliko cer kev sv. Vida, na Tinsko cerkev Veliko cerkev so tako poškodovali da so morali Pražani srebrno kr sto sv. Nepomuka, slike in druge dragocenosti spraviti v varnost Dočiin se je Avstrijcem v Pragi godilo tako slabo, bližala se jim je pomoč. Podmaršal grof Daun je 50,000 možmi, med kateri kov in jednajst deklet. Med dečki sta zgodovinski važna poznejša cesarja Jožef II., ki je izpremenil ves državni red v Avstriji, in brat njegov, Leopold II, ki je za njim prevzel cesarstvo; izmed deklet pa inavojvodinja Marija Antonija, ki se je omožila na Francosko, kjer so jo leta 1793. za velikega prevrata francoskega obglavili kot kraljico Antonijeto, soprogo Ludovika XVI. Najbolj pri srci izmed vseh otrok pa je bil Mariji Tereziji med sinovi najstarejši princ Jožef, poznejši cesar Jožef II. ¡Prevelika {materina ljubezen mu je izpregledala marsikaj, česar bi mu ne smela. Vender je bila časih tudi jako stroga. Nekega dne ukaže, naj mladega princa zaradi trmoglavosti namažejo z leskovim oljem. Dvornik ji ugovarja, da to vender ine gre, kajti nobenega nadvojvode niso še tepli. “Saj tudi še noben nadvojvoda ni malo ali celo nič, streliva nič injUl tako poreden in neposlušen, inožtva tudi ne. Zlasti v Šleziji nismo bili prav nič utrjeni, ker se ondu nihče ni bal napada. Fricu je bilo to vse dobro znano in zato je takoj porabil ugodno priliko. Dne 16. decembra 1740. leta so prestopile njegove čete avstrijsko mejo, in tako se je pričela doba takozvanih šlezijsldh bojev, doba krvi in smrtne žetve. Navzlic svojemu lopovstvu je imel Fríe venderle srečo v boji in je navadno zmagoval. Temu je bila nekoliko kriva zanemarjena avstrijska voj ska. ker je hkrati nikdar niso kaj prida imeli zbrane, nekoliko pa tudi počasnost naša! Kolikor toliko je bila v tem žalostnem času malone vsa Evropa proti Mariji Tereziji, ki je bila res v groznih političkih in zasebnih stiskah, kajti sosedni vladarji so kar prežali po nje deželah, zla sti Bavarec od te, Prus od druge strani. Marija Terezija je zategadelj tako obupala, da je vzkliknila: “Ge je Avstrija namenjena pogubi, tedaj je pač jedno, ali jo pogoltne Bavarec ali Prus”; in res je poslednji že takorekoč kar hlastal .po nji. Da bi se ga odkri-žala iz lepa, ponudila mu je jako ugodno ležeče dele cesarstva. Poredni Prič pa je hotel vse ali ničesar in je zato rekel svojim ministrom in generalom: “Ogrska kraljica naj le okusi vso težo usode, ki se bode končala šele tedaj, kadar se zablesti meni na glavi rimsko-nemška cesarska krona. — Ge mi jo bode mogoče dobiti poštenim potem, ‘hočem biti poštenjak, toda če jo bode treba prisle-pariti. pa tudi slepar 1 Takšni so bili Fričevi nazori o pravici. Kakor je ravnal krivično in brez srca z Avstrijo, prav tako trinoški je bil proti svojim vojakom, zlasti pa proti deželam, katere si je osvojil. V Šleziji je pobral vse zdrave moške k vojakom ter jih potoknil po svojih polkih. /^ato je bilo iako mnogo uha- odvrne cesarica. Veliko veselja je užila v družini, kjer je bivala najrajši, kakor hitro so ji dopuščali vladni posli. Ondu so se potem z otroci navadno bavili z godbo. —-Vstajala je pozimi redno ob šestih, poleti pa ob treh ali štirih zjutraj. Dopoldne je navadno pisala in prebirala dohajajoča poročila, podpisovala ukaze ali poslušala nasvete ministrov. Ob jedni uri popoldne je bilo kosilo, potem se je šla izprehajat ali pa je jahala. Jahala in plesala je nepopisno rada, zlasti v mladih svojih letih. ■Gas od sedme do devete ure zvečer je bil odločen igri, potem je bila jako oskromna večerja, časih samo juha, in ob desetih je šla cesarska drulžina že k pokoju. Mož njen, Franc, veliki vojvoda Toskanski in rimsko-nemški cesar, je bil prav tako jako preprost in pohleven človek. Vse ga je veselilo, le ne vlada in kar je bilo združeno ž njo. Dostojanstvo rimsko-nemškega cesarja mu m nakladalo nobenega posebnega o-pravka, in vender mu je še to dostikrat presedalo, posebno kadar so mu zažigali kadilo kot vladarju. Tembolj so ga pa veselile denarne stvari in sploh vse, kar je imelo dotiko s evenkom. Nabiral je rad starinske denarje, žlahtno kamenje in druge dragocenosti. Takšen je bil mož cesarice ¡Marije Terezije, ali, kakor se je imenovala uradno: “rimsko-nemške cesarice, kraljice ogrske in češke, nadvojvodinje avstrijske itd.” — Da je morala torej vso težo vla-darstva nositi Marija Terezija sama, to je vsekakor umevno, in res jo je nosila od pričetka vladanja do smrti. Možje, ki so se vestno trudili, kako bi ji kolikor možno lajšali občutno breme, bili so nje ministri in generali. Izmed prvih omenimo tukaj jedino le kneza 1 fante svoje. Kaunitza, ki je bil res duša teda-l V gorenjem kotu sta ležala dru nji avstrijski politiki, izmed po-■ poleg drugega: Slovenec, ki ; slednjih pa. grofa Dauna in Lau-,vprašal prod praškimi vrati “It mi je bilo pri topništvu tudi mno go Slovencev, proti Kolinu. Ko Fric to zve, ostavi Prago in drevi na Dauna. Mislil ga je kar zviško-ma zgrabiti in streti, toda grozno se je zmotil. Dne 18. junija sta se zgrabila, in glejte čuda: doslej nezmagani Prus je pustil na boji šči 14,000 mrličev, ranjencev in kar je bilo ujetnikov. Avstrijska vojska je izgubila 8000 mož. Ta izguba Frica razkači tako silno, da je hudo ozmerjal svoje generale, češ, oni so krivi, da je zmagal Daun. Videč kako se umikajo njega čete. dirja proti granatirjem in zareži nanje: “Budala budalasta, ali hočete večno živeti?” Nekdo pa mu baje odgovori: “Fric za osem grošev na dan smo danes storili že zadosti.” Po boji se je umeknil Frie iz Češke na .Saksonsko.; na Dunaji pa je ustanovila Marija Terezija t spomin preslavne zmage pri Koli nu red Marije Terezije, ki se po deljuje jedino za vojaške izborne zasluge, Podmaršal grof Daun je prvi dobil veliki križ tega reda. Kakor snopje za žanjicami njivi ležali so ubogi vojaki, mrtvi in ranjeni vse križem po boji šči, dokler ni prišlo zadosti voz ponje, na katerih so jih odpeljali v Prago in v druga mesta v bolni ce, mrliče pa so zagrebli. V Pragi so ranjence izvrstno vzprejeli; vrli narod se je kar trgal zanje in izkušal, kako bi jim bolje postregel. Pri mestnih vratih se je u stavila dolga vrsta voz. “Kaj le bode,” mrmra vojak topniški oblečen na prvem vozu in pogleda svojega tovariša, ki sloni brez desne roke poleg njega. Ropot in hrušč potihne, in župan praški se oglasi: “Vrli junaci! — Naudušeno Vas pozdravljamo, hrabre boritelje in viteške branitelje domovine. Lepa in tisočera Vam hvala za viteštvo Vaše 1 Žal, da je marsikdo izmed Vas žrtvoval domovini zdrave svoje ude, mnogi pa, ki so ostali na bojišči, tudi življenje. Domovina, dragi moji, izkušala Vam bode kolikor mogoče povrniti bridko izgubo. Kar ste storili Vi, storili ste iz ljubezni do domovine. Tudi ona Vas ljubi, in zato bode skrbela, kolikor je moči,” Nato jamejo vrli Pražani obsipati vozove, kjer so naloženi ranjenci ter jim dele razne darove slastno pecivo, vino, novce, perilo in kar je še takega, kar se vselej prilega vojaku. Vozovi se začno pomikati do raznih bolnic. Pred veliko vojaško bolnico obstane prvi. največji oddelek. Res si čul tu pa tam škripanje z zobmi, nikogar pa ne, da bi bil stokal, ko so jeli ranjence prekladati z voz in nositi v bolnico, kjer je čez nekaj dni j podmaršal grof Daun sam obiskal 4i J Veliko število bolezni je. — 4} Večino teh olajšajo Severova J? Zdravila. VARUJTE S K S ■kašlja, prehlada, razdraženja v grlu, bolečin v prsih, hripavosti in težkega dihanja. Te sedaj lahko odpravite, a nebo-ste jih pozneje. Preden se razvijejo v kaj hujšega, odpravite jih s Severovim Balzamom za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) Cena 25 in 50 centov. i REVMATIZEM. t S* I » *8 t I t Ali ga imate? | |SEVEROVO | t ZDRAVILO ZOPER t % REVMATIZEM ti.ool * (Severa’s Rheumatic Remedy.) 'i i „ ■ r. i odpravi vzrok s iem, da od- ip strani strnpenine iz ustroja m tako olajša revmatizem in revmatične bo’ečioe, posebno jit pak kadar v zvezi s I Severovim Got-hardsliin Oljem (Severa’s Gothard Oil.) I To je zanesljivo mazilo za. vsa-cega v družini, bodi si mlad ali star. Zgoranja dva zdravila, eden za vnajno rabo, drugi za notranjo, so najboljša- za odpravo rematizma. 50c. Severova Zdravila so naprodaj v lekarnah. Vsak lekarnar jih vam lahko dobi. Ako ne, pišite nam. Za posebni zdravniški svet, pišite na CEDAR RAPIDS, IOWA le bode” in njegov tovariš Čeh, ki ni imel roke. Oba sta bila dobro obezana in že iz nevarnosti. ‘Kako je, sinko moj,” vpraša grof Daun Slovenca, stopivši k njegovi postelji. ‘'Ekscelenca, dobro za Vas!” odgovori ta ma pol šaljivo na pol resno in nadaljuje: “Mislil sem, da me bode konec, ko mi je granata nogo odnesla, ali iz nova se je potrdilo, da kopriva ne pozebe.” “Kako se pišeš?” “Matej Kopriva!” Grof Daun se nasmehne videč, na govori ranjeni vojak resnico, seže v žep, vzame deset cekinov in jihi stisne ranjencu v roke, rekoč: “Na, to imaš za začetek; tem ti pozlatim nogo, katero ti napravijo zdravniki. Za bodočnost ti -bode pa skrbel narovi sam kateremu si žrtvoval nogo,” Prav tako je govoril Daun sosedu Čehu, kateremu je krogla zdrobila roko, da so mu jo morali nemudoma odrezati. General odide, Matej pa .prelaga iz roke v roko svetle, čisto nove zlatnike. Odkar je travo tlačil, nikdar še ni bil tako bogat, ali zajedno tudi še nikdar tako siromašen. Sam sebi se jame smiliti. — Čimbolj stiska v roki generalov dar, tem glasneje mu kriče cesarski zlati: “Berač si, pravi berač leseno nogo in po berglah bodeš prosil milodarov pri ljudeh, ki ti bodo pogostoma pred nosom zapi-ali vrata in duri.” Zajedno pa mu zvene po ušesih generalove in županove besede: “Ljudje vam bodo vse povrnili!” — “Ne bode napačno, če bi,” misli si'Matej, ‘toda ljubše bi mi bilo, da imam akovo kri namesto ljudske bla-godarnosti, na katero se mi bode obračati.” Solze se mu udero po ledeni lici. (Dalje prihodnjič.) 0---- O- Î O- ----—^-----------o Delavci, širite svoje I glasilo “Glas Svo- I bode”! j ------------------O -0 -o POPOLNO ZDRAVJE "=^ * VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter ia droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema. ZAM-ZAM TABLETE stimulirajo delovanje teh organov, ZAM-ZAM vam dajo rdečo barv» ia vas poživijo ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahk» dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes. Najboljše zdravilo zazabasanost ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c. w.«». m m, : |£AK0 JE Z YA¡ST)ttI ZOBMI9 * ■ ■ ■ " - '"I I I I >» n m I nut n I , , , , , — AA A A (n Ako imate iste v slabem stenju ne odlašajte da te se zdraviti takci kajti pozneje utegne imeti to slabe posledice za vaše zdrav.e kakor’ tudi za vas ztp Pomagai sem že v sto in sto slučajih tukaig. im Slovencem očemvr se lahko r rt pričate Pc svojih rJaUb. Vsako orodje v mojem uradu, ki gre o vaša usta je čislo in . ivkuhano s električnim aparatom. Zobe derem bres b Win. Po vestnem delovanj j, sem si pridobil sympati e tukajšnih Slovence-. Drugi zohoidravni t i zlorabjajo mojo priljubljenost m. d Slovenci s tem, da a«, varaio 1-, smo v kompaniji; Ne dajte se prešle, iii, ampak pridite naraGos v moj urad, kjer imate njh0!jšo slo-ensko ž, nsko pestre žbo. DR- A. A. KALBFLEISCH WHITE CROSS ZOBOZI Rii> JilK 6426 St Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. V » v v «r ‘"**^*1 m*» f Solidna slovenska trgovina V zalogi imam vso zlatnino in srebrnim-, kar jo-spada ▼ to »troko. Popravljam tudi ure in drugo. V zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE 6034 St. Clair Ave CEEVELAKD, O. j i***- [1 I II Trgovina s pohištvom,pečmi in železnin*. V. KOBZINA 1849 ■ 1851 Blue Island Ave. Tel. Canal 2054 CHICAGO Rojaki podpirajte trge vino, ki podpira domačo obrt. Naše cene so nižje od drugih. Pridite in prebričajte se! PENINSULA* r Yinal Rojaki po Ameriki sosebno pa sloven*ki gostilničarji ki kupujejo od mene doma izdelana vina, »e gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obda naročila. MRS. FRANCES LAUSCHE C 612! St. Clair Avf. CLEVELAND, 0HK Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” or j AS SVOBODE S.S.P. Zveza J Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box S03. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: 'FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: lOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. JOHN BA.TICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa. .JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111. VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11262 Stephenson ave., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1345 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika ffos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na fohn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode” eri dvorani, 1805 Blue Island ave. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky- POZIV NA PRVI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA. Začasni odbor Slovenskega zavetišča v Ameriki je poslal nedavno poziv za prvi občni zbor ali konvencijo. Da se bode ta poziv v javnosti še bolj upošteval, smo sklenili spodiaj podpisani zastopniki .slovanskih listov v Ameriki, da izdamo podoben poziv na vso slovensko javnost, vse večje organizacije in vse slovenske liste. Da dosežemo skupno postopanje vseh aiaših listov, kteri naj bi zaintere-sovali javnost, smo poslali najprej nasvete na samostojne slovenske liste z namenom, da že za prvi občni zbor deluje složno vsa naša javnost. Na ta način smo se ognili eventuelnemu predbacivanju, da sklicuje občni zbor samo začasni odbor ali samo ta in oni list. S temi nasveti smo dali priliko vsem samostojnim slovenskim listom, da delujejo že pri sklicanju za dobro in plemenito stvar. Nasvete smo poslali v podpis: dnevnikom: Glas Naroda, dvoted-nikom: Clevelandski Ameriki, tednikom: Amer. Slovenec, Edinost, Glasnik, Glas Svobode, Narodni Vestnik, Proletarec in Slovenski Narod, mesečnikom1: Naš IGospodar. Poslali nismo vsled skupnega sporazuma na Ave Marija, kteri je verski list in se bavi samo z duševnim življenjem našega ¡naroda in pa Glasilu S. N. P. J., kteri je uradni list in lastnina S. N. P. J. in sieer zato ne, ker bi S. N. P. J. imela potem pravico do večjega zastopstva na prvem ob« nem zboru kot druge organizacije, ktere nimajo svojih, listov. Od teh slovenskih listov je podt-pisalo izjavo za prvi občni zbor šest spodaj navdenih listov, štirje listi pa niso še vrnili izjave. Ker je bilo treba za veljavnost prvega občnega zbora le tretjino sloven skih listov in ker je čas za prvi občni zbor kratek, ne moremo in ne smemo več odlašati s sklicanjem. Vsled medsebojnega sporazuma sklicujemo torej prvi občni zbor, kot je bilo naznanjeni že v oklicu začasnega odbora, na dan 28. novembra in sicer na 9. uro dopoldne v Dvorano Welky, 1805 Blue Island Avenue, to je vogal Blue Island Ave., 18. cesta in Loomis St., Chicago, 111. Prvi občni zbor ima namen, da se odloči, kaj nameravamo usta noviti, da uredi pravila, voli odbore in direktorij ter da poskrbi, da se započeta misel o Slovenskem zavetišču tudi res izpelje, Ima nadalje nalogo, da združi vso našo javnost za to misel. Prvi občni zbor obstoji iz sledečih ¡zastopnikov: začasnega odbora, nadalje po jednega zastopnika od prej navedenih slovenskih listov v Ameriki in po jednega zastopnika od/ vsake podporne organizacije. Med podporne organizacije štejemo naše jednote in zveze, ktere imajo ali ktere obstoje iz več kot iz jednega društva. Na zastopstvo od samostojnih podpornih društev nismo mogli računati, ker imajo le krajeven pomen in ker ne oglašajo redno v javnosti svojega društva. Na ta način bi se lahko ktero prezrlo. Sicer so pa itak člani samostojnih društev po večini v tej ali oni jednoti ali zvezi. Apelujemo v prvi vrsti na naše Jednote in Zveze, da pošljejo za gotovo vsaka po jednega zastopnika, ker se gre za ¡zadevo, ktera i-ma prav poseben pomen baš za Jednote in Zveze. Vsaka organizacija naj se posluži svoje pravice do zastopstva, ker je to zelo važno, da ¡pridemo skupaj vsi. Organizacija, ktera ne mara poslati svojega zastopnika pokaže s tem, da je že v principu zoper vsako narodno delo. S tem, da se vabi vse organizacije s pravicami 'do jednakega zastopstva, se odvzema orožje boja proti zaveti zavetišču : vsaki organizaciji je dana prilika, da zastopa svoje misli in svoja mnenja in ktera se temu prostovoljno odreče, nima tudi nobenih ¡pravic do kikanja, da se ni to ali ono pravilno uredilo. Velika misel iza Slovensko zavetišče rabi velikega dela in skupnega zastopstva. Zato naj ne manjka nobenega zastopnika podpornih organi- zacij. Vsako organizacijo se še formalno povabi pismeno. Apelujemo na slovenske liste, ktere smo navedli prej, naj ne pozabijo poslati svojih zastopnikov. Listi so tista moderna sredstva, .s pomočjo kterih se govori z vsemi narodom. Različna so pota, po kterih gredo in različne struje in načela, ktera zastopajo. Toda pred veličastno mislijo: pomagati sirotam lastnega naroda, naj prenehajo vsa nasprotstva in vsa sovraštva. Veliko so napravili listi za probujo naroda, za splošno izobrazbo, za podlporne organizacije. Zdaj pa prihaja do njih večje in važnejše uprašanje, kot smo ga imeli kdaj: naše zavetišče. Veliko je žrtvoval narod, veliko gradil in dajal, a do ¡zdaj še ničesar ne, kar bi bilo res last vsega naroda. Prva velika misel je naše 'zavetišče. In vi, slovenski listi naše domovine, pokažite z dobrim vzgledom, da znate pozabljati na vsa nasprotstva in prepričanja, kadar se gre za korist vsega naroda. Pokažite vi, ki živite za narod/ in od naroda, da ste vsi na pozorišču, kadar se gre za dobrobit vsega naroda. Naj ne bode lista med nami, kteri bi dajal orožja v roke svojim nasprotnikom kar bi se zgodilo na ta način, da bi skušal zadrževati ali nasprotovati veliki misli o ustanovitvi zavetišča. Bodrite ljudstvo in pomagajte združeno polagati vogelni kamen. Bodite vsi veliki pri veliki in lepi ideji. Vfi, ki danes dlvomite, ali bi poslal list ali podporna organizacija svoje zastopnike na prvi občni zbor, vedite, da se ustanavlja zavod, kteri ne bode ne katoliški, ne nekatoliški, ne svobodomiselni in ne politični: zavod, kteri se ustanavlja, bode narodni zavod, last vsega naroda. V njem bode imel vsak po razmerah svojo pravico, v njem bode vsak vršil svoje dolžnosti tako, kot mu veleva njegovo prepričanje. V zavodu ne bode prostora samo za ljudi jednakega ali sorodnega prepričanja, v njem bode prostora za vsaeega Slovenca po krvi in jeziku. In vi, ki mogoče mislite, da se vaš poklic ali vaše prepričanje ne strinja s takim zavodom, vedite, da tudi vi živite od naroda in d!a ste del svojega dela dolžni posvetiti tudi narodu. Ne kažite se ozkosrčne — bodite veliki pri veliki ideji. Ne sodite in ne obsojajte dela naprej : pridite in govorite tam, kjer bode prilika in prostor za to, to je na prvem občnem zboru. Jedina prošnja do organizacij in slovenskih listov: pošljite najboljše in najbolj zmožne ljudi, ker je naloga prvega občnega zbora za zavetišče velika in težavna, ktera ¡zahteva najboljše ljudi med nami. Vsled medsebojnega sporazum-ljenja mora vsak delegat za prvi občni zbor trpeti stroške za svojo osebo in vožnjo sam, oziroma tista organizacija ali tisti list, katerega zastopa dotični delegat. — Začetna blagajna za zavetišče je majhna in nikakor ne more utrpeti, da bi se moglo plačevati stroške za prvi občni zbor. Žrtvujmo vsak nekaj, organizacija in listi, samo da se uresniči od vse slovenske javnosti pozdravljena misel o zavetišču. Prvi občni zbor zboruje, dokler ne konča svojega dela. Slovenske liste pa še posebej ¡prosimo, naj se udeleže shodla res pravi reprezen-tati ali zastopniki listov, ker bi po končanem občnem zboru za zavetišče imeli lahko poseben sestanek za zvezo slovenskega časopisja in časnikarjev ali vsaj za nekako medsebojno zbližanje, kar bi bilo samo na korist listom — ljudstvu in splošni izobrazbi sploh. ! Delujmo roka v roki za to, da bode dan 28. novembra res pravi zahvalni in zgodovinski dan slovenskega naroda v Ameriki. Ta oklic naj se smatra zajedno za vabilo. Prosimo, da ga ponatisnejo^ vsi slovenski listi v novi domovini. Kdor ima kake dobre nasvete glede zavetišča samega, naj jih pošlje na tajnika začasnega odbora V. S. Skubic, 2727 S. 42nd Ct., Chicago, 111., ali pa na začasnega zastopnika slovenskega čašo. pisja za sklicanje prvega občnega zbora: Fr. Krže, 2616 S. Laivndale Ave., Chicago, 111. Končujemo z najlepšim upanjem, da se uresniči najlepša misel, kar se jo je kdaj rodilo v naši novi domovini med nami, velika in plemenita misel o Slovenskem zavetišču v Ameriki, in pozdravljamo ves narod. Za dnevnike: Glas Naroda per Frank Sakser, 1. r. Za dvotednike: Clevelandska Amerika per Louis Pirc, 1. r. Za tednike: Glas Svobode per M. V. Konidla, 1. r.; Narodni Vestnik per Ivan Zupan, 1. r.; Slovenski Narod per E. J. Mensinger, 1. r. Za mesečnike: Naš Gospodar per Fr. Krže, 1. r. Vabi se Slovence in Slovenke, staro in mlado na veliko DOMAČO VESELICO katero priredi SLOVENSKO SVOB. PODPORNO DRUŠTVO ŠTEV. 1, S. S. P. Z. v Krkovičevi Dvorani na vogalu Blue Island Ave. in 19. ceste; nasproti Kasperjeve Banke V SOBOTO, DNE 23. NOVEMBRA 1912. ^ Začetek ob 8 uri večer. Izvrstna godba: “Češki Trio iz Prage’’. Vstopnina 2bc; Garderoba prosta. ODBOR. VABILO na zabavno veselico s plesom katero priredi prigodom prvega občnega sestanka ZASTOPNIKOV SLOV. NARODA V AMERIKI ■začasni odbor SLOVENSKE SIROTIŠNICE na zahvalni dan, dne 28. novembra ob 6 uri pop. v Narodni Dvorani, na 18. cesti in Centre ulici, 'Chicago, Illinois. VSTOPNINA 25c ZA POSAMEZNO OSEBO. Vstopnice je dobiti pri vsih slov. gostilničarjih. OPOMBA: Čist dobiček gre v korist SIROTIŠNICE. VSI DOBRODOŠLI! ZAČASNI ODBOR. Cenik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” 3622 W. 26, St., Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: Krpanova kobila .................. 1-00 Gospa Judit..........................75 Hiša Marije Pomočnice................75 Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00 Nina.................-........ -75 Ob zori...........................$1.00 Vinjete ..........................$1-00 Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Za križen.........................$1.00 JURČIČEVI SPISI: V. zv. Hči mestnega sodnika, Sin kmetskega cesarja... .50 VI. zv. Sosedov sin, Telečja pe- čenka in dr..................50 VII. zv. Lepa Vida, Ivan Erazem Tatembah ...................50 IX. zv.: Doktor Zob er; Med dvema stoloma..................50 X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne- vošljiosti in dr.............50 XI. zv.; Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška.........50 KERSNIKOVI SPISI: Agitator ......................$1.00 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Cyklamen .........................$1.00 Gospod Janez, Kmetske slike 1 dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00 Luitrski ljudje, Testament .......$1.00 Na Žerinjah ......................$1.00 Rošljin in Vrjanko ...............$1.00 Zbrani spisi, (pesmi) ............. .50 Levstika spisi: Obsojenci ........................$1.00 Svoboda .............................10 STRITARJA SPISI: Lešniki .............................60 Jagode ..............................60 Pod lipo ............................60 Zimski večeri .......................*0 Murnika spisi: Najhujši sovražniki .................30 Znanci ..............................75 Meška spisi: Mir božji ........................$1.00 Ob tihih večerih .................$1.50 Remcovi spisi: Ljubezen Končanove Klare.........75 Premaganci ......................30 Velik punt ......................75 V Študentovskih ulicah ........ .75 Zadnji rodovine Benalja .........75 S1ENKIEVVICZOVI SPISI: Brez dogme....................$1.50 Mali vitez v 3 delih..........$2.50 Potop II......................$1.25 Rodbina Polanešklh v 3 delih... .$3.50 Šorlija spisi: Človek in pol .............. $1.25 Novele in črtice, (vezana)....$1.50 Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50 TAVČARJEVE POVESTI. II. zv.: Otok in struga; V Karlovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia...............$1.25 III. zv.: Ivan Solace; pisar ......... Grajski .$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonlcus; Kuzovci; — Vita. vitae I meae.................$1.25 TOLSTOJEVI SPISI: Kazaki.........................75 TRDINATOVI SPISI: Bohovi huzarji in Iliri....... Bajke in povesti, I. zvezek... .......... II.............. ,, n III. „ ... „ ,f »» IV. H ... Bajke in povesti, V. zv....... Bajke in povesti, VI. zv...... $1.25 .75 .75 .75 .75 1.25 .75 Trošta spisi: Pri stricu .......................40 PREVODI Iz svetovne književnosti. Ben Hur, (vezana)..........$2.00 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Dim ...............................40 Igralec, Iz spominov mladeniča. Roman .................... .75 Islandski ribič.....................50 Jacque Damour in Nais Micoulin .50 Jan Marija Plojhai Roman ....$1.75 Karamfil s pesnikovega groba.. .25 Mali lord...........................75 Momenti..........................$1.25 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75 Povesti Maksima Gorki .......... .75 Prva ljubezen ......................50 Ruska moderna....................$1.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Taras Buljba ..................... ,75 Tartarin Iz Taraskona...............50 Vohun...............................75 Leposlovna knjižnica: Razporoka . . ..................$1.00 Mož Simone....................$1.00 Ponižani in razžaljeni...........$1.00 Straža...........................$1.00 Skrivnosti srca ....................60 Ljudska knjižnica: Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30 KNEZOVA KNJIŽICA. 2. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40 10. zv.; Življenje in smrt Petra Novljana; Ella.............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brum-i a........................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja..........40 17. zv.: Brambovci: Mladost; Vojna ...........................40 Knjižnica časopisa “NaprejI” 3. zv.: Zakaj smo socialisti? ... .10 6. zv,: Prol earl jat..............15 7. zv.: Katoliško svetovno nazi- ranje in svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred ... .15 Knjižnica Narod, založbe v Celju. II. zv.: Izlet g. Brouška v XV. stoletje ..................76 Narodna Biblioteka: Babica..............................50 General Lavdon......................25 Zaroka o polnoči....................15 Za kruhom ........................ .15 Slovanska knjižnica: Na bojišču.........................40 Pripovesti o Petru velikem..........75 Slučaji usode ......................75 Božična noč.........................40 Mladost.............................40 Svetovna knjižnica: Aleksanda Dumas: Dama s kamelijami................$1.00 Grof Monte Cristo ...$2.00 Trije Muškertirji................ 2.25 Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. 3. zv.: Prokleti ste...!........50 4. zv.: Rusinja ..................50 5. zv.: Lux in tenebris lucet .. .50 6. zv.: Črtice z ogljem...........50 7. zvt: Bolnik ...................50 8. zv.: Kako se je pijanec iz. preobrnil ....................50 9. zvl.: Jazbec pred sodnijo ... .50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 12. zv.: Z viharja v zavetje .. .50 13. zv.: Za staro pravdo...........50 14. zv.: Sami med seboj. Učen- jak (Igri.)...................25 15. z v.: Pogreb, Brez volje, črti- ce. In druge povesti.......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.: Pot spokornikov, In dru- ge ........................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti .......................... .50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andersenove pravljice ..............50 Avstralija in nje otoki.............50 Bele noči ..........................Zb Bitka pri Visu..................... 30 Boj za pravico......................40 Brodkovski odvetnik ................75 Burska vojska ......................30 Cesar Jožef II................... .25 Bolgarija in Srbija.................50 Barvaste črepinje...................30 Črna žena ..........................75 Deteljica ......................... 20 Dobra gospodinja (vezana).......1.50 Džungl...........................$1.00 Elizabeta ..........................30 Etiketa in politika.................15 Francka in drugo....................25 Gozdovnik, 1. zvezek ............ .50 Humoristični leksikon ..............30 Igračke ............................75 Ilijada.............................50 Izdajavec...........................50 Iz nižin življenja..................50 Iz dnevnika malega poredneža.. 75 Jurkica Agičeva ................. 1.00 Kako naj se pišejo zasebna pisma ................................75 Kako vzgaja usada.................40 Kacijanar...........................50 Krvava noč v Ljubljani---------- 35 Kitajci In Japonci..................50 Knez črni Jurij....................20 Kraljica Draga ....................25 Križana usmiljenost ...............40 Križem sveta.......................40 Kultura in politika................10 Lazarič Lindarski, povest v ver- zich ............................70 Marjetica .........................50 Materina žrtev.....................50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi............ ,25 Mina ........................... .50 Mlinarjev Janez ...................40 Na krivih potih................. 40 Narodne pripovedke soških planin ............................ 1.50 Oče naš............................50 O kulturnem pomenu slovenske reformacije .....................50 Pisana mati .......................40 Politično življenje Slovencev . .. .30 Poljub ............................25 Postrežba bolnikov ............. .20 Peter Prostak (vezana).............40 Pol litra Vipavca..................75 Popolna slovnica esperandskega jezika ..........................50 Pod spovednim pečatom; prva knjiga ....................... 1.25 Pod spovednim pečatom; druga knjiga ....................... 1.00 Prilike patra Bonaventure..........40 Pred nevihto.......................30 Reformacije in socialistični boji slovenskih kmetov ...............50 Revolucija na Portugalskem.........SO Reliefi ......................... .75 Rječnik h r vatsko-s k> v ensk i ..50 Rusfoo-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .................... 2,25 Slovenski fantje v Bosni ln Hercegovini leta 1878, II. zv....75 Skrivnost najdenke ................30 Socijalizem in moderna veda... .50 Spake .............................75 Spomini na Prešerna................75 Srečolovec ........................20 Štiri ruske slike (vezana)...... .50 štiri ruske slike (broširana)... .30 Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Telesni naš postanek razvoj in konec .......................... 75 Tilho in drugi.....................75 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ......................... 1-00 Ukrajinske dume....................15 Undina .......................... 45 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 Vaška kronika......................75 V deln je rešitev................20 Veliki trgovec.....................50 V kamnolomu .....................30 Vnaravi............................50 Vojska na Turškem..................36 | Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V tujih službah....................50 V znamenju življenja...............75 Za bratoljubje ......................40 Za srečo ............................40 Zgodovina avstrijsltoo.ogrske monarhije ............................25 Življenja trnjeva pot................40 Zlatokopi ...........................30 Zmaj iz Bosne........................50 Zlatarjevo zlato.....................75 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. G VOKOUN 1411 W. iSth St.. Chicag«, V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravlj al-nica dežnikov in pip Tel. Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Edina slovenska knjigoveznica v Chicagi 1412 WEST 18th STREET Se priporoča rojakom. Najnižje cene. | Vsak slovenski delavec f mora čitati svoje glasilo f t. j. “Glas Svobode!” J 4 Glas Svobode (The Voice op Liberty) weekly 99 Published by M V. KONDA tope «a delni ali po- V DOBROHOTNO VPOSTE-VANJEE. Nastopi vsi urad glavnega blagajnika S. D. P. in P. Družbe se tem potom zahvaljujem vsiin bradom delegatom, kakor tudi prej-šnemu gl. odboru te organizacije, kateri so stavili v me toliko zaupanja, da so me izvolili blagajnikom naše organizacije. Zagotavljam vam, da boni vršil svojo nalogo vestno, natančno in pošteno, ob jednem pa prosim uradnike krajevnih društev, posebno tajnike in blagajnike, da vestno in točno ter natančno izvršujejo svoje dolžnosti, posebno pri izdelovanju mesečnih poročil in pri pošiljanju denarja, da bo poslovanje med društvi in glavnim uradom redno, posebno kar se tiče finančnih zadev. Vsak društveni blagajnik mora poslati asesment in drugo z mesečnim poročilom na glavnega blagajnika. To mesečno poročilo mora društveni tajnik izdelati in pregledati, da je prav spopolnje-no, blagajnikova dolžnost pa je, da odpošlje nič manj in nič več denarja kot ga izkazuje mesečno poročilo. Posebno je treba tudi paziti na to, da se poročilo poslano na glavnega tajnika ravno tako glasilo, kot poročilo na glavnega blagajnika. Ako so poročila različna tedaj se ne morejo vje-mati blagajnikove knjige s tajnikovimi in tudi ne z društvenimi. In da se temu odpomore in če hočete, da bodemo imeli vsak svoje knjige in račune v lepem redu tedaj moramo biti jako natančni. V mesecu oktobru se je prigodi-lo, da sem v dveh Slučajih prejel manjšo svoto, kot pa je bila izkazana na poročilu. Razume se, da tista društva bodo-morala poslati primanjkljaj. Ne pritožujte se radi tega opomina. Natančnost in red mora biti, za vsak cent, ki ga izkažete na svojih poročilih je vam glavni odbor odgovoren, za to pa je tudi treba, da se glavni odbor varuje pred vsakim sumničenjem. Naša Družba lepo napreduje in napredovala bo še bolj — ko bitro ¡pokažemo javnosti, da ■smo odprti, da nič ne prikrivamo in da nas ni sram naših principov, in da imamo tako podporno delavsko organizacijo, ki je ustvarjena v dobrobit delavstva in njegovih sirot ne pa za samopašnost par mož. Na prvi redni .konvenciji, ki se je vršila meseca julija v Darragh, Pa. smo se sešli z veselimi srci dobrih namenov, da se posvetujemo v splošno dobrobit vsih članov in delavstva v obče. Dosti truda in dela smo imeli vsi, ker vsak je gledal na to, da se cim najboljša pravila zdelajo, ker dobra pravila so najboljša podlaga podporne organizacije. Tiste stvari, katere si nismo upali rešiti v zadovoljstvo članom pa smo prepustili splošnemu glasovanju; nekatere točke je glavni odbor že razposlal na društva, da jih člani sami tem potom rešijo. I S tem, upam, je bil storjen ve-I lik korak napredka in da bomo dosegli še večji napredek pri na-; ši, v resnici potrebni organizaciji, ' se moramo za stvar zanimati, to je agitirati. | Poživljam vse glavne uradnike, i kakor tudi odbornike in člane ! društev, da vsak vzame pero v ^ roko in napiše kak dober članek j za glasilo ali pa da z dobro bese-| do in bratskim vedenjem pridobi ' nove člane. 'Spodbujajmo rojake vsepovsod, da se nam pridružijo, svetujmo rojakom po naselbinah, da si ustanovijo društva in jih priklopijo naši Družbi. Naša pravila bodo v kratkem zgotovljena in kedar jih dobite v roke, dajte jih svojemu sosedu, ( dajte jih Angležem, Nemcem. Italijanom. dajte jih vsakemu delavcu te narodnosti in svetujte jim, , da jih prečitajo in pristopijo k društvu. Pravila bodo tiskana v štirih jezikih: Slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem. Vem, da se bo kedo spodtikaval, češ, kaj je treba toliko stroškov radi pravil, toda povedano bodi, da tako je zahtevala večina in da vsak najrajše ima svoj materin jezik. Naša Družba ne odklanja svoje pomoči nohene-mu delavcu, kot delavci smo - bratje. In to pove mnogo. Nemci in druge narodnosti imajo tudi svoje podporne organizacije in ne odrekajo vstopa druigim narodnostim. Tako vidimo, da imajo naši rojaki društva, ki so priklopljena k tujim podpornim organizacijam in dobro ; vspevajo. V bolezni in nesreči se j ne 'gleda na narodnost —- po po-! trebi smo si vsi enaki. Rojaki in elani! Delujmo za ' vresničenje gesla : Eden za vsi, vsi za enega! E bratskim pozdravom John Ganta.r, gl. blagajnik S. D. P. in P. D. PSI LAJAJO V LUNO. V Amerikanezarju z dne 15. t. m. čitamo na koncu članka “Socijalisti ali hočete moriti' ’: “In kakor lažete in sleparite v eni stvari, tako o vsili drugih’ in sicer tako grdo, tako ostudno in tako okužno, da so se Martina sramovali ¡sprejeti v S. N. P. J. Martin je res pravi pravcati gnili iavržek, ismradljivi izmeček, oduren izrodek vsili lažnjivcev in sleparjev! Fej!” Konstatujemo, da pod tem člankom ni nikdo podpisan, toraj prihaja iz rok pošnofanega urednika, kojega lajanje v luno se razbija ob valovih chieaškega drainage kanala, ki drvi ne baš daleč stran od slovenskega župnišča. Do sedaj smo trdno mislili, da je najbolj umazan in z nemoralnostjo obkidan “Slovenec" glasilo ljubljanskega škofa, vendar pa smo ¡se motili. Amerikanezar ima prvenstvo, ki presega vse meje. Zgodovina svedoči, da so se klerikalci. kedar jim je šla kaka stvar do srca. kakor jim gre sedaj razprava “Krščanstvo”, ka- Kondu — poslušajte —: Kravji pastir si! V Jednoto te nemarajo. Otroke daj krstit! Vprašamo vas zakupnike morale : Ali je to vse, kar veste o Kondu? Le lajajte! Luna se ne briga. — Nam pa tudi nič mar, če ščeueta Kranjc in Sojar pridvigujeta tace in obstreljavata zid in če kužek Pollack voha vaš smrad. Nas ne dosežete. 'S tem končujemo vsako polemiko z A. S. ker se čutimo pod našo častjo pregovarjati se še nadalje s takimi karakterji (!) k so Kranjc, Pollack in Sojar. ali polni zgubi apetita, so zaprti, i-majo uapetja in bolečine v drobu, glavobol naj takoj poskusijo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triaier, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. — Za ¡bolečine v mišicah in členih rabite Trinerjev m Liniment. ÄVS FH 0-Â M E RIK à N S K A - LI N i j ä” m NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUTETO IZ NEW YORKA Kaiser Franz Josef I. 7. dee. Oceania 27. novembra -^^ee 24. decembra □ .. . , Laura 13. novembra n r.ar“lkl0tdP‘UJeJOiedn00b ired^obl.uri pipoldne iz pristanišča Bush s Stores, PierNo.l na koncu SUe ceste r Sjuth Brooklynu. nJ^aT“ne tCh °Zemljah 80 naJcanej' i“ imenovana pristani«* Dolr*-- GLAVNI ZA6TOP ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempf glavni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Cr leego. Advertisement. (Se- VESOLJNA NEZADOVOLJNOST. Piše J. F. Rovnjanov v Cleveland, Ohio. Da sem historik, bi kratil sedanjo dobo: “dobo nezadovoljno- sti—In to po vsej pravici; ker kamorkoli se človek ozre, na vse štiri vetrove, vlada vsepovsod večna, nezadovoljnost; kakor da bi se bil svet in ljudje naveličali življenja. Vesoljno delavstvo je .nezadovoljno, s ¡prenizko mezdo, kapitalističnega suženjstva in previsoko ceno živil. Kapitalizem je nezadovoljen, ker se mu zdi, da še premalo izpresa ■— iz suhih kosti delavcev. Naši krvni bratje na Balkanu, so se naveličali turškega Ilassana in njegovega večnega bliska — hadžarja okoli svojih glav. Združenimi močmi in topovi so mu zaklicali: “Salem alejkum E fondi, nazaj čez valove Heles-ponta — k bradi Mahomeda od koden- si prišel, ali pa k Alahu, kar ti je ljubše!” Avstrijski in nemški Mihi — s tem nista zadovoljna. Ljubosumno opazujeta, balkanske Ivan Ivanoviče, kako drve ¡proti Stambulu in Udiz—kiosku, starej slavnej prestoldci rimskega, latinskega, bizantinskega in sedaj osmanskega imperija, v naročje čarovitih — čerkeskih Fatim. (Morda že vidita Jukieevo jugoslovansko republiko?) Ona hočeta status quo — in Turka na Balkanu, drugače je njihov “Drang nach Osten" fuč. Laški kralj se je naveličal svojega sedanjega naslova “Rex d’ Italia,” odkar je njegova “slavna” armada okupirala “s" v — Tripolu, hoče postati Imperatore di Roma, ali ¡pa Julius Caesare II. Slovenski popje v domovini, so se naveličali svojega škofovskega Pavliha, Tone Bonaventura in njegovega “Slovenca”. Hočejo vstainoviti nov kontra — list. Chieaški Sojar se jezi sam ¡s seboj, ker je od dne do dne bolj prepričan, da je zgrešil svoj poklic. Rojaki v Clevelandu so nezadovoljni z izidom zadnje konvencije S. N. P. J., kajti veliko in požrtvovalno delo za Jednoto se neplačuje s cepetanjem — z nogami in moralno brco .. . Tako vidite: Sama nezadovoljnost vse povsod. 'Človek bi si mislil, da vsaj gospodje ¡v glavnem odboru S. N. P. J. v Chicagu so zadovoljni, ker smo jim dali (?) vse — kar smo sploh imeli. Jednoto, blagajno, generalske — plače, skrajšali jim delavni čas, ter dali še pomočnike tem božjim “trpinom” na vrtečih se stolih. Rešili smo jih za tri leta vsake krize med tem, ko bomo mi njihovi “delodajalci” s strahom gledali v bodočnost. In končno smo sprejeli še “socijalističke—- načela” njim na ljubo. “Na”, smo rekli, “Proletarcev o-čanec et sodrngi, tukaj imate vse. Ne samo za kašelj. Severov Balzam za pljuča vera's Balsam for Lungs) učinkuje na mrenice grla, pljuč in zračnih prehodov. Ni samo koristno za kašelj, ampak tudi za bolno grlo, hripavost, vnetje sapnika. oslovski kašelj, krčevito da-vico, in veliko drugih nepravilnosti dihalnega ustroja. Ponavadi o-lajša tesnobo in bolečino v prsih, ki je uieinek prehlada. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. Pristni nosi napis: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost. Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni, za malo naplačilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor rž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, iflllet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nimajo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen. Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodan! Kupcem vožnjo povrnem. Za na-tančneja pojasnila pridite osebno ali pa pišite na: A. Mantel, 2026 Blue Island Ave., (Advertisement) Ohicago. 111. Denar pošiljamo y dotnoYino. Po Bledežih cenah; $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $30.85 K. 150 $41.00 K. 200 $61.50 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1020.00 BL 5000 S temi cenami so vraëunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE v domövino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kasuar Stats Bank 1900 Blue Island ave., Chicago, 111 obleke in svršniki. Največja zalega, najboljša kakovost in nsjr1'žje cene najdete vedno pri JELINEK i a MAVER, Imite lja. HfNGCs V0Ia' ^ue toe ¡n 18 cesta 0- M. A. WEISSKOPF, M. D. 1914 Ashland Ave ZDBAVNIK IN RANOCELNIK Chicago, 111. TEL. CANAL 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—». popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure lopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih, DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist, m 1 8 2 6 3 4 7 9 5 ATLAS BREWING CO. •luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET QRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. pg ZASTONJ $15 ■Kedar kupujete uro, kupite samo najboljšo — in ognite se tru-blu. Mi prodajamo najfineje ure na svetu za polovično ceno. Elgin in Waltham ure so najboljšega dela. Da razglasimo našo firmo, smo sklenili, da pomoremo vsakemu, ki reši zastavico, priti do take svetovno znane ure. Poskusite in dobite nagrado! Razvrstete številke tako da ¡bo 15 prišlo po dolgem, pokriž in počez in pošljite nam rešitev. Če bo rešitev pravilna, vam pošljemo ček za $15, kateri je dober pri nakupu- za naše Elgin in Waltham ure. Poslali Vam ¡bomo zastonj naš katalog, iz katerega si lahko izberete kar hočete. Pišite takoj in pridenite znamke za odgovor. CORONA COMMERCIAL CO., 443 E. 16. St. Dept. 81, New York. Compagnie Générale Transatlantique I* New York ▼ Avstrijo će* Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobiva)« brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15tb St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj; S. S. France nov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Ohicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatop na t9 State St , New York MAURICE W. KOZMINSRÜ »Uvri zufcopiik z» atptiu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Ijl’ ID3IPXSI. Willard, Wis. Končan, je štirimesečni boj. Junak, na katerega je streljalo precej črnili generalov, ni padtel; kljub strupenim, smrdljivim bom. bam, naravnostnim in zahrbtnim stoji krepko, značajno. Ne gledajoč na levo in desno stopa samozavestno, trezno in premišljeno za svojim ciljem. Sam neustrašen, kaže korajžno pot boja in znoja svojim faranom, da po zemeljskem blagostanju dosežejo zmago večno v nebeškem dvoru! Zapustil je sicer svoje bojevne zaveznike v Waukeganu, ki se, kakor čujemo, še zmiraj bojujejo, za pravico; Bog daj, da bi tudi dosegli pravico! ‘Prišel je junak v našo Willard-sko naselbino; sicer je našel tudi tukaj nekaj zapeljanih revežev, ki so mu hoteli napovedati boj, pa ko so videli, da je prišel postavnim potom, so se začeli umikati v svoje kotičke, iz katerih bodlo prilezli rudeči sramote, kakor kuhani raki! Tako je prav, hinavščina proč; zahrbtnost proč! V boj pridite z jasnim, odprtim licem, pa boste kmalu, videli, kje je pravica in kje bo zmaga! Naš prvi župnik pa je prinesel s seboj tako lepo darilo kot pomoč naši mladi fari, da smo žup-ljani iz Willarda dolžni, izreči javno zahvalo vsem tistim iz Wau-kegana, ki so bili Kalanove stranke. Hvala Vam Waukeganci za vsf stvari, katere je gospod Kalan s seboj prinesel! Še večja hvala pa Vam bodi za Kalana samega; kaj. ti naši otročiči so vsi polne hvale in ljubezni do dobrega in prijaznega gospoda! Mf odraščeni pa slišimo pridige take, kakoršnih nismo bili vajeni slišati! Pa naj še kedo reče, da tje bil gospod odpadnik, ali da uči drugo vero! Hinavci, pridite ga poslušati, pa boste videli, da je drugi Janez Krstnik! Da nam ne bo kdo očital, zakaj smo dali to zahvalo v “Glas Svobode”, povemo, d!a nam je g. župnik rekel, da je dal ¡zahvalo v Glas Naroda; ker pa je veliko slovenskega naroda, ki čita le “ Svobodo”, smo pa naročniki “Glas Svobode” objavili zahvalo tudi v našem listu, da se ne bo godila nobenemu bralcu krivica. Bralci A. Slovenca, naj 'pa .pišejo in berejo v tistem umazanem listu, kar in kakor hočejo! Naročniki in naročnice. Taylor, Wash. Ker sem Vam obljubil v enem prejšnjih dopisov, da Vam bodem poročal o nadaljnem stanju tukaj-snega štrajka, zato Vam hočem dati nekaj pojasnil o istem. Na Taylor, Bayne in Renton traja štrajk že polne štiri mesece. Issaquah so pa organizirali 12. oktobra. Da štrajk na Taylor-ju še ni izgubljen, gre vse priznanje Slovencem, kateri se, razun treh ki so jo takoj v začetku stisnili, jako dtobro držijo. Tako zvanih gar-jevcev tukaj nimamo. Skozi 3 mesece smo se kompaniji upirali, kar je seveda unijo stalo mnogo denarja, sedaj bo pa le treba mufat iz havzov. Toda. unija nam bo postavila nekakšne barake za silo, kakšne 3 milje od Tavlor-ja, in mi smo sklenili stati dokler zmagamo. Na Bayne je drugače. Tam so morali takoj iti iz kempe, ko so se organizirali. Sedaj so štrajkarji razkropljeni tam na okoli, v jami dela po precejšnje število seabov. Nia Renton-u je proglašena “martial law”. Štrajkarji na Renton-u se sploh najbolje držijo. Tamkiajšni Slovenci se vsi do zadnjega zavedajo svojega delavskega stališča. Posebno ženskega spola se tukaj ne sme in ne more prezreti. Obe storijo toliko ali pa še več za štrajk kot moški. Ko bi hotel o njih pisati, bi Vam hodile kllve koloni v listu premalo. Na Issaquah pa mislim, da bodejo tudi vstavili delo v kratkem času, če kompanija ne pripozna unije. V vseh teh krajih se namreč bojujemo za pripoznanje unije. Želel bi, da hi mogel isto reči o Slovencih na Issaquah, kot sem rekel o Taylor-ju in Renton-u. — Večina njih je tudi pristopilo k uniji. Toda tisti ki so poprej najbolj vpili in kričali, so sedaj, ko je bilo treba kaj dejansko pokazati, v blatu obtičali. Ptiča se spozna po perju — kramarja po krošnji. Z imeni se ne bom bavil. Omenim le toliko da sta dva istih pridna dopisovalca Gl- Sv. Namesto da bi ti bili drugim kot voditelji, so jim pa v slab vzgled. Žalostno! Omenim naj še, da socializem v \Vashingtonu rapidmo napreduje, Posebno med premogarji. Zakaj ? Ker so uradniki v 10. distriktu U. M. W. of A. skoro vsi socialisti. In kamor oni gredo, vzamejo skoro povsod s seboj socialistične govornike, kateri učijo delavce socialističnih, to je delavskih idej. Jaz sam sem imel priliko slišati več teh govornikov, med drugimi urddlnika od “Appeal to Reason”. Ker se je dopis jako raztegnil, moram končati. Socialističen pozdrav. Rudolph Gradišnik. Cleveland, O. ‘Škof proti župniku”... Iz življenja nezmotljivih ... Max Werner : Krščanstvo . .. Ingersoll: Kaj je vera . . J Jezuitska prisega, škofova, farska . .. Revolucija v Waukeganu . . . Kakšno “brez-verstvo ”, ki ga čita naše dobro, verno ljudstvo v Glas Svobođ'e. A-li se boste cenjeni čitatelji še čudili, da je prišel maziljeni, bojeviti rimski Križar — đon Antonio Sojare de Šiška popolnoma ob vso pamet? Ne, in končno pride še nagrada — $25.00, kdor dlokaže neresničnost teh člankov. Ta svota je sicer malenkost v življenju, ali za našega doji Soja-rea niso mačkine solze. Ž njimi bi se le dalo parkrat zapeti — v kakem svetišču Venere —: “Gau-diainus i—ai—gitur Juvenus.” — Posebno če pomislimo‘7 da ga je božja previdnost” za (kazen poslala med največje '“brezverce” in “odpadnike” — v Chicago. — Business s peklom in hudičem je fuč. Trgovina z odpustki in zakramenti, baje slabo gre. Le čitajte v 47. štev. “Am. Slovenca”, videli boste, kako lepo prosi: “Žid Konda, daj, dlajkrstit svoje otroke, da bom nekaj zaslužil! Toda “žid” Konda molči in se v pest smeje neumnosti rimskega kožarja. Gospod Sojare bi prišel na vsak način rad do nagrade, ali kako doka-zati? — Sam se ni nikdar nič naučil in nič pozabil. Šel je vprašat advokata; toda kakor vidim se g. Sojare in njegov pemski “dohtar” le toliko razumeta na rimske dogme in cerkveno pravo, kakor osel, če bi mu eital Sofokle-jevo dramo “AJntigono”. G. don Sojare, jaz Vam svetujem, da vprašate v tej zadevi gg. prof. Masarika, prof. Krejeija. ali dr. Karol Lotriča v Pragi; ter bivšega jezuita grofa Hohenbrocha, (ki je prevet knjižico: “Direetorum pro sancte Inquisitorum”). — Ti možje so študirali na najvišji rimski šoli “De Propagande” cerkve, no pravo. Na podlagi, izjave teh mož Vam bo gotovo izplačal Glas Svobode nagrado . . . Dalje kriči gospodine dton Sojare, na boj za — vero. Toda, kako in ščim jo bo branil niti sam ne ve. Tisti srečni časi Tomaža Torquemade so minuli, (se Vam zastonj cede sline po njih). Plameni svete inkvizicije, (ki so branili vero, skozi celi srednji vek) so pogoreli . . . St. jernejskih noči —- ne doživimo več. Vijaki, natezalnice, klešče in drugi hudičevi stroji, na kojih ste natezali nedolžne žene in dekleta — “coper-niee”, go se,gnjili v Valađoliđu na Španskem. “Blagoslovljena” voda, v koji ste pomakali ‘‘‘brezverce” ter “izganjali” ž njo — hudiča iz njih, je zmrznila za vse večne čase. Amen. Sic*transit gloria mundi Tone! Toraj Vam ne-ostaue dlruzega kakor, da se držite svojega poklica, — ter naštevate dalje “brezverce” in odpadnike v “A. S.” V kratkem Vam pridem tudi jaz na pomoč in bodite prepričani, da jih še cele ducate največjih odpadnikov — (ki delajo največjo sramoto veri in narodu) privlečeva za ušesa pred forum javnosti ... Do tedaj pa nasvidenje, earrisimo mio signore Antonio! Demon Ahasver. Rock iSprings, Wyo. Ker se zaldlnje čase toliko govori in piše o slovenskem zavodu za onemogle, oziroma sirotišnici, ne-morem drugače kakor da tudi jaz napišem nekoliko besedi, o tem vse podpore vrednem namenu, či-tal sem poziv začasnega odbora na vseskupni sestanek slovenskih časnikarjev ter zastopnikov slovenskih Jednot in Zvez. Po mojem mnenju je ideja za vseskupni sestanek slovenskih časnikarjev ter zastopnikov podpornih društev zelo dobra. Ker ravno časnikarji ter zastopniki raznih podpornih društev so oni faktor kateri zamore to preko-ristno misel za zavodi za invalide privesti do vresničenja. Moja misel nadalje je da smo mi Slovenci v prvi vrsti potrebni zavoda za onemogle. Stem mislim rojake, kateri so zavoljo, starosti nesposobni za nobeno delo, ter brez vsakih sredstev za življenje. V drugi vrsti pa rojake, kateri so pohabljeni ali zaradi ene ali druge vrste bolezni postali nezmožni, skrbeti za sebe in svoje družine. Po mojem mnenju je zavod za take ljudi veliko bolj potreben, kakor pa sirotišnica. Ako se pripeti, da starši vmrjejo ter so o-troci ostali, jih še eni ali drugi 'dtobri ljudje vzamejo ža svoje, ali pa pod svoje varstvo. Ako si pa ti dragi rojak star, ali še morda mlad pa pohabljen, nezmožen za nobeno delo, brez denarija, brez svojcev, vprašam te, kdo se te bode vsmilil? Ako si bil v kakem društvu ali pri Jednoti, (pri katerih bi morali biti vsi rojaki) ter kolikor časa društvo ali Jednota izplačuje podporo, je že še dobro usmiljeni ljudje tudi nekaj časa podpirajo. Kedar pa ni več ne jednega ne drugega, kaj pa potem? To je vprašanje dragi rojaki, na katerega bi morali vsi rojaki odgovoriti, mi hočemo dom za o-nemogle. V moje potrdilo naj navedem slučaje kateri so se tukaj v našem mestu pripetili. Pred nekaj leti so tukaj umrli slovenski starši, mati in oče, ostali so otroci, katere so vzeli dobri rojaki za svoje. Danes so dotični otroci pošiljam v šolo, ter preskrbljeni z vsem tako dobro ali morda boljši, kakor da bi bili pri svojih starših. Na drugi strani pa poznam rojake, ki so tako pohabljeni oziroma zaradi ‘bolezni nesposobni za nobeno delo, ter nikdar ne bodo. K sreči so imeli denar ter svojce, da so šli k njim v staro domovino. Kaj pa če bi ne bilo ne 'denarja ne svojcev? Hočem pa da naj se me s tem nikakor ne .razume, da sem jaz zoper sirotišnico. Moje mnenje je le, da dom za invalide ali onemogle je potreben prvi, potem pa kadar bodo razmere pripuščale pa tudi sirotišnica. Nadalje bi rad opozoril gospode zastopnike ali one, kateri bodo v odbor voljeni, da, kadar se bodejo pravila delale, da naj se delajo popolnoma nepristransko. Dela naj se 'brez vsakega pritiska, od jedne ali druge strani. Piravila naj odgovarjajo celemu slovenskemu narodu, brez razlike verskega ali političnega prepričanja. Ker le pod tem pogojem bode Slovenski dom za*one-tnogle zadostil vsem zahtevam slovenskega naroda. Anton Justin. East Helena, Mont. Pisala sem v našem priljubljenim listu Glas Svobode v št. 41 dopis, ki je bil primerno poduči ljiv našim rojakom, a neki nazadnjak po umu iz 17. stoletja, se je nad njim spotikal v popovskem listu A. S. —- Ti bedak trdiš, da svobodomi-selci nismo še nikoli nič revežem pomagali; toda vsaki čas smo več pomagali siromakom, kot pa vi iprifrknjeni klerikalci, in to če ne z drugim, vsaj z umom napredka dvajsetega stoletja. Znaj neved-než, da od cerkve nepričakujemo napredka, marveč staro a vedno novo geslo: daj in daj, pa zanikan bodi, kot si ti škribanče. Pripomnil je “bistroglaveš”, da ve izpod katerega grma sem. Ti blebetaš kar pusti pri miru ta grm in skrbi, da bodo iz tvojega grma mladike pošteno vzrastle. Očitaš, da nas vinski duhovi objemajo; a da te ni sram, ko moreš 8 tvojem strupenim jezikom tako govoriti,' posebno ko tebe vinski duhovi prav nič ne stanejo. Sicer pa če resnico pišeš, zakaj se ne podpišeš š polnim imenom? Za to ker si lopovski obrekovalec, kot so vsi tvoji pajdaši in somišljeniki, ki ni trohice pravieoljub-nosti v vas. Zakaj se pa ne naročiš na Glas Svobode, da hodiš drugam prebirati “brezverski list”? Ali se ne bojiš, da te bo vrag vzel? saj škode te itak ne bi bilo. Prebudi se ter čitaj in premisli obadva lista, potem boš videl od katere stranke pride napredovanje, od starosti ali od mladosti 20. stoletja. Ne da bi vas jaz učila — kakor ti pišeš, ali bolje rečeno čenčaš, toda znanost dokazuje napredovanje v vseh strokah. Da pa še veš, nisem jaz nobena omožena Mrs, marveč sem še prosto dekle naprednega in svobodnega mišljenja ter narodnjakinja: Slovenka sem, Slovenka sem Tako mi je mati dejala, Ko me je v zibelko povijala Da Slovenka sem Tega tajit’ ne smem! Tukaj priložim dve novi naročnini, Jakob Rogle prilaga tudi svojo naročnino in 25c za podporo listu, ker je imenoval Glas Svobode cunjo. ‘Koncem dopisa pozdravljam vse svobodomiselne rojakinje in rojake širom Ameriki, tebi vrli list pa želim mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Miss Mary Strainer. Dunlo, Pa. Delamo sicer tukaj a pohvaliti se nemoremo; toda saj je vsakemu delavcu znano, da ga čaka povsod: samo tlačanstvo od premogovih baronov, kar je tudi tukaj. Ob jednem dam rojakom svarilo, to je igralcem na harmonike, da se nikar ne obračajo z naročili do Franz Zechnarja, v Gradecu, Štajersko, ker on ni pošten. On daje oglase po knjigah samo v toliko, da dobi od delavca težko pri-služeni denar, a blaga pa nikakor ne pošle. Varujte se, da se ne vsedete na smolo, kakor sem se jaz in še neki drugi rojak; mar si naročite kar .potrebujete pri zanesljivih tvrdkah. Anton Suša. Skidmore. Kans. Ker je pri zadnji redni kon veneiji S. D. P. in P. Dr. izvoljeni podpredsednik radi raznih razlogov odstopil, sem bil vsled splo snega glasovanja društev, jaz izvoljen kot podpredsednik. Ker bi pa meni bolj Ugajalo, da bi bil kateri drugi izvoljen bolj v obliž-ju gl. sedeža, da bi imel boljšo priliko se vdeleževati sej, sem vseeno prevzel posel podpredsednika in se tem potom zahvaljujem za v mojo malenkost stavlje no zaupanje in naklonjenost vsem društvam in članom ter želim naši mladi organizaciji vseskozi dober napredek; naj razprostira svoje krila od vzhoda do zahoda, od ju ga do severa naše širne nove domovine. Naj bi se pod nje okrilje •zatekel vsaki zaveden delavec, ker je potrebno, da se vsaki zavaruje proti bolezni ali nesreči. Toraj rojaki, ki še niste pri kakem društvu, imate priliko, da z malimi stroški pristopite k S. D. P. in P. Dražbi; ali pa da se zbere 8 elanov ter ustanovite novo postajo. J. Zakrajšek. DAROVI ZA SLOVENSKO SIROTIŠNICO. J. Perko, Sunlight, Colo. $2.00. Pola št. 412 ; nabiralec Fr. Kre-fel. Darovalci: po $1.00: F. Kre-fel, J. Železnik. L. Oster, M. Matek, J. Zantar, Al. Štorman; A. Svolšek 75c; po 25c: J. Juhant, A. Kastran, T. Mravlja, J. Kokal. Skupaj $7.75. Pola št. 128; Anton Justin $5.00. Pola št. 3: Dr. štev. 3 S. S. P. Z. $5.00. Nabral Ar. V. Konda: Peter Mi-glie $1.00. Današnji izkaz ..........$ 20.75 Zadnji izkaz ............ 491.67 Skupaj ..........$512.42 Naznanilo. Članom društva “Jutranja Zarja” št. 11 Conemaugh, Pa. se naznanja, da bode dne 1. decembra t. 1. glavna letna seja in volitev dr. oidlbora za leto 1913. Kdor izmed članov se ne vdeleži te seje brez tehtnega vzroka plača 50c kazni v društveno blagajno. Prosti so le bolniki in oddaljeni čez 5 milj. Dolžnost vsakega posameznega je pa. da se te seje vdeleži, da potem ni nepotrebnih besedi o novem odboru. Seja se vrši v navadnem prostoru in točno ob 9. uri dopoldne. Frank Perko, taj. It doesn’t pay to neglect your Health hMOiIP^ Če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečino v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. mSil F* AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y. a Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ive., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Nešterilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost in okusni izdelek naročenih potrobSčin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. J. F. HALLER GOSTILNA prve rrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. DomaCi in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Isltnd Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnoaibodi zlatnino in srebrnine? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terberec & Co. P. O. BOX 25, DENVER, COL. Dobra Unijska Gostilna, dobi “SÄi JOS. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. veliki Dvorana za drugtvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo jesenske iniisie obide. Phone: Canal 80. H0ERIER’S CREAM 0F MALT Martin Nemaničih GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Proštgorak in mrzel prigrizek „ali dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Boliemio” kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anbeuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Rrop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18.ni. Social Club Saloon — Edina slovensk « tvrdka v mestu - J, KlancM in J. Pnipriiič 312 Garrison Ave. lastnika in proiajalca likerje, na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSAS. The Konrad Schreier Co. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI URL STROVER (Sob* štev 1009) 133 WASHINOTON ST. CHICAOO, UL Til. 3980 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav« in največ v ritk a za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 8. Centre Ave. Chicago, UL Telefon Canal 1439. “The Roosevelt Salooti” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! 11 Mm Giir Saloon V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za n* irano in stanovanje. JOE LA NI OH, lastnik. Slovenska gostilna 1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo. Tu dobiš vedno sveže ’'Valterjeve pivo, ohioška vina, dobro domače žganje m najboljše smotke. Slovenci obiskujta nas. J. GABER, lastnik. Za vsaiko bol v vaših udih ali telesu rabite SCHEFFLOV ORIGINALNI MUSTARD LINIMENT Isti Vas hitro ozdravi in olajša bolečine takoj. Se dobi pri. LOUIS SCHEFFEL, i lekarnarja 20. cesta in Blue Island av©. * , CHICAGO. f trgovina s novodobnim obuvaimo Vatanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah JOHN KLOFAT 631 Bloc Island Ave., Chicago. Druga vrata od KasparjeveBaok. GLAjS svobode RAZNO IN DRUGO { ^i ijiim .I .i.i .r~ . rr n 11 .,-r.—f—1~— KRANJSKO. Najdeno okostje. V gostilni “A-merika” na linčali ;so te dni v kleti nekaj razkopavali ter so naleteli na človeške kosti. Pravijo, da so kosti kake tri do štiri leta starega otroka, ki so tu -počivale kakih devet let. Kako so sem prišle, bo dokazala morda preiskava. Afera Hafner — Ubogi Urban. V ipetek 25. t. m. bi bila imela biti obnovila razprava v znani aferi klerikalnega notarja Hafnerja. — Glavna priča v tej aferi Zupančič ali “Ubogi Urban” je po svojem zastopniku dr. Slancu nastopil dokaz resnice, da ga je tudi notar Hafner usodepolnega dne res nagovarjal h. 'krivemu pričevanju. Kakor znano, je okrajno sodišče v Kostanjevici pri obnovni razpravi že v toliko ugodilo, da Zupančič notarja ni ovadil (ko je tudi samega sebe ovadil) iz zlobnega namena, marveč v dobri veri, da ga je notar res tudi tisti dan, ki je stavljen ¡pod obtožbo, nagovarjal h krivemu pričevanju. Pa “U-bogi Urban” hoče nastopiti tudi dokaz vrjetnosti oziroma resnice po pričah. O tem dokazu ima razpravljati okrožno sodišče, kot druga instanca. Lep sorodnik. Pred nekaj dnevi je 40 letni posestnik Ivan Kirar iz Krškega izvabil od svojega strica 200 K denarja ter mu prodal tudi konja, in se z denarjem pripeljal v Ljubljano s svojo svakinjo. Mestna policija, o tem obveščena, je Kirarja aretirala v neki izšel j ovalni pisarni, ko je ravno kupoval vozni listek za v Ameriko. Kirarja, ki je imel napačna izkažita in 500 K denarja pri sebi, so izročili sodišču. Zavesa se je nekoliko odgrnila. Nekaj mesecev je tega, ko so različni klerikalni krepostniki sumljivega značaja začeli naenkrat nabirati podpise, naj se zapre znana hiša, ki vegetira v Zvo-narskih ulicah. Mnenje, da morajo za to agitacijo tičati prav posebni nagibi, je bilo toliko bolj u-temeljeno, ker je vendar dognana stvar, da prevzame vlada z novim letom policijo in bo torej to zadevo lahko rešila kakor bo hotela. No, zdaj ¡se nam zdi, da se je nekoliko odgrnila zavesa, skrivajoča nagibe klerikalni agitaciji zoper hišo v Zvonarski ulici. Pri deželnem sodišču v Gradcu se je namreč vršila kazenska obravnava proti uslužbencu pivovarne Pnntigam Ernestu Fonovitsu in več drugim osebam, pri kateri o-bravnavi je prišla prav zanimiva stvar na dan. Židovska rufijanka Pavia Breeher je ‘z denarjem Ernesta Fonovitsa ustanovila v Gradcu javno hišo, v kateri je bil Fonovitz pravi gospodar. Ta dvojica se je zelo zanimala za Ljubljano hotela je namreč tudi v Ljubljani ustanoviti javno hišo. V ta namen je stopil Fonovits v zvezo z znanim pristašem klerikalne stranke Petričem, ki je zastopnik puntiganrsike pivovarne v Ljubljani. Pri obravnavi je bilo pre-čitanih več pisem, ki sta si jih pisala Fonovitz in Petrič. V enem teh pisem je rečeno, da je treba zaradi pridobitve koncesije stopiti v zvezo s klerikalno stranko, če ta morda sama ne misli na ustanovitev take dobičkanosne hiše. Hm, hm, menda je zdaj nekoliko pojasnjena agitacija zoper hišo v Zvonarskih ulicah . . . ŠTAJERSKO. Dve rudniški nezgodi. V sredo 23. m. m. je padla v velenjskem Lappovem rudniku delavcu Francetu Miklancinu med delom težka kepa premoga na desno nogo in mu jo zmečkala. Nesrečnika so prepeljali v bolnico. — Dne 22. m. m. se je hotel v Trbovljah rudar Vinko Uratoner ogniti s premogom naloženemu huntu; pri tem je zašel z levo roko med dva hunta, ki sta trčila skupaj. Roko mu je zmečkalo; prepeljali so ga v rudniško bolnico. Dekle v lisičji pasti. Posestnik Mlekuš je nastavil v svojem gozdu past za lisico, Id mu je zadnje tedne pokradla več ducatov kokoši. Ko gre M1 ek \š nekega jutra pogledat k pasti, sliši že od daleč javkanje. Mož se je nekoliko vstrašil; blizu prišedši vidi pri pasti čepeti TCletno sosedovo j hčer, ki je že prišla nevede na paat in prebila' celo noč pod milim nebom. Železo je dekelta zgrabilo in strla si je levo nogo. Nezgoda hlapca. V četrtek dne 24. m. m. so pri posestniku Dobrajcu pri Sv. Primožu pri Št. Jerneju ob juž. žel. mlatili deteljo na stroj. Ko so bili že popolnoma gotovi, je utaknil 'hlapec roko v stroj; nekdo je stroj zasukal in hlapcu je odtrgalo sredinec desne roke popolnoma in mu zmečkalo celo dlan. Danes ga je pripeljal Dobrajc v celjsko bolnišnico, kjer mu bodo skoraj gotovo morali roko odrezati. 'Siromak se ne bo mogel več kruha služiti in naši gospodje ministri ne dajo ljudstvu starostnega zavarovanja, da bi se siromaki pomagalo v bedi. Ivanjkovci. Dne 23. oktobra sta peljala brata Anton in Vinko Novak po klancu iz Jeruzalema 3 po-lovnjake vinskega mošta. Konje je vodil Anton in sedel na vozu. Zaokrenil je nekoliko nepravilno in voz se je prevrnil, voznik je padel z voza, za njim pa tudi dva soda. katerih eden je povaljal voznika. Nesrečneža so prepeljali takoj v ormoško bolnišnico, kjer je ob dobljenih hudih poškodbah , dne 25. oktobra umrl. Brat Vinko je dobil tudi precejšnje notranje poškodbe, vendar je upanje, da popolnoma okreva. Konjem se ni nič zgodilo, pač pa sta se dva soda popolnoma razbila in je vino izteklo. Škode je vsied tega o-koli 400 K. KOROŠKO. Klerikalni gospodarski polom. Javna eksekucijska prodaja rudnika Soimberg, last tvrdke Kay-ser-Pailese je bila razpisana na torek 22. m. m. Ta rudnik je bil usoden za polom klerikalne centralne kase koroških kmetijskih družb in je požrl miljone od revežev ¡prištedenega denarja. Klerikalci so stavili ves up na ta rudnik in ga ponujali celo vladi v nakup. Cenili so ga na več miljo-nov kron. Toda rudnik je bil cenjen komaj na pol miljona in sicer z vsemi poslopji iti pritiklinami, in niti za to kupno ceno se ni oglasil v torek niti eden kupec. Javna dražba je 'bila preložena. S tem so splavali vsi upi klerikalnih kolovodij po vodi. Miljoni so šli v farsko 'bisago in ubogi kmečki vlagatelj se lahko obrišejo za svoje težko iprištedene groše. Svojega zeta umoril. V Škoken-boju je 27. oktobra popoldne zadavil neki 70 letni kajžar svojega zeta. Ta je zapustil vdovo in 10 otrok. Samomor. Iz Celovca poročajo: Pred tremi dnevi so našli pred vhodom na občinsko pokopališče neko moško truplo z strelno rano v glavi. Poleg njega je ležal revolver. Samomorilec je bivši tramvajski uslužbenec Alojzij Kratzer, ki se je ustrelil, ker je bil oproščen iz službe. Številne tatvine v Celovcu in okolici. Pred kratkem so izpustili iz Celovških zaporov več tatov in vlomilcev, ki so prestali svojo kazen. Od tega časa so se začele dogajati v mestu in v okolici številne tatvine in vlomi, ki sicer niso veliki, pač pa izvršeni s tako ra-finirainostjo in predrznostjo, da je jasno, da so tatovi že vajeni tega posla. Vsak dan prihajajo policijske in orožniške ovadbe o teh tatvinah in vlomih. Najbolj so prizadete pri tem gostilne. Tudi znane tatvine v celovškem gledališču se še vedno nadaljujejo kljub silni pazljivosti policije in gledališkega osobja. PRIMORSKO. Prostovoljno slovo od življenja. Dne 26. m. m. zvečer ob 7. se je zastrupila v Trstu 231etma zasebnica G. Fantuzzijeva s phenilovo kislino. Poklicali so sicer takoj zdravnika, toda pomoč je bila ‘brezuspešna. Fantuzzijeva je tekom pol ure umrla. Vzrok samomora je neznan. — Ob 10. zvečer pa je skočil iz svojega stanovanja v 5. nadstropju na cesto 231etni mehanik Frane Birca. Samomorilca so našli nezavednega s težkimi poškodabmi na cesti. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je o polnoči. ne da bi se kaj zavedel, u-mrl. Tudi pri njem je vzrok samomora neznan. Na balkansko bojišče. Dne 25. m. m. se je odpeljalo iz Trsta z I grškim parnikom “Samos” nad 500 grških rezervistov. Grki so razvili pred odhodom parnika grško zastavo in zapeli grško narodno himno. Več grških rezervistov je pustilo v Trstu svoje družine in pred vkrcavanjem so se vršili gin-Ijivi prizori poslovitve. Grške žene so klicale odhajajočim: “Na srečno svidenje po zmagi.” Puška se je razpočila v roki 24 letnega Antona Sirka iz Biljane. Roka, leva je močno poškodovana. V bolnišnici v Gorici so mu odrezali sredinec, pa je nevarnost, da mu celo roko odrežejo. Iz Tolmina. V Poljubinju je bil 4 letni otrok sam pri ognju. Ogenj je prišel do otroške obleke. Obleka je začela goreti. Otrok je v groznih mukah v kratkem nato n-mrl. Radi podkupovanja pri zadnjih državnozborskih volitvah so bili svoj čas v Gorici obsojeni: tukajšnji magistralni uradnik Cadorini na 5 dni zapora ter 11 oseb iz Muškoli. Šlo je za laška liberalna kandidata Ušaja in Petarina. O-ni iz Muškoli so bili obsojeni na 48 ur do 14 dni. — Z ničnostnimi pritožbami obsojencev se je bavila pred kratkim najvišja sodnija ter odbila pritožbe in potrdila prve razsodbe. Požar in smrt. V Velikih Žab-ljali dne 29. m. m. je zgorel hlev vdove'Marije Trohe. Le s težavo so požar omejili. Toda v sosedni hiši pri družini Slejko p. d. pri Cinka vib je zadela vsled razburjenja kap gospodarja Andreja Slejka. RAZNO. Ženska volilna pravica na Pruskem in Danskem. Nedavno je pričela pruska poslanska zbornica s svojim zasedanjem. Med drugimi •peticijami je bila tudi peticija ženskih društev za aktivno in pasivno volilno pravico ženstva v mestne zastope. Pri debati o tej peticiji so se zavzeli za podelitev volilne pravice ženstvu le socialisti in naprednjaki. Konservativci so izjavili, da so proti vsakemu političnemu delovanju ženstva. —-Nacionalni liberalci so izjavili, da ni še prišel čas. da bi znale ženske prav izrabljati politične pravice in centrumaši so konstatirali, da ženstvo še ni zrelo za politično delovanje. Peticijo so odkazali kot material vladi. — Vse drugače je na Danskem. Ministrski predsednik Danske je predložil zbornici načrt za volilno reformo. Načrt določa: Ženam se dovoli aktivna in pasivna volilna pravica za državni zbor. Ruska obsodba. V Jalti je bila te dni značilna obravnava. Obtožen je bil pisatelj Sikorskij, da je član socialno demokratične stranke in da je pri volitvah v drugo dumo — pred šestimi leti! — agitiral za socialno demokratičnega kandidata. Sodišče ga je obsodilo k izgubi državljanskih pravic in v doismrtno pregnanstvo v Sibirijo. Dekla zastrupila šest oseb. Pri Wadovvicah blizu Oswieeima je o-bolela 24. m. m. zvečer družina posestnika Jablonskega in njegov zet posestnik Kowalski za znaki zastrupljenja, vsega skupaj šest oseb, ki so v soboto umrle. Jedli so bili ribe, katerim je primešala dekla strupa iz maščevanja, ker so ji bili odpovedali. Oskrba bolgarske armade. Bolgarski armadi dovažajo živež z vozmi, v katere so vpreženi voli. V Kustendilu so pripravili 1000 takih vpreg, ki so jih razdelili v oddelke po 200 voz. Vsak dan nalože in odpošljejo po 200 voz. ki prevozijo na dan 15 kilometrov. Čez noč počivajo. Vsak drugi dan odda voznik svoj tovor konjski vpregi in se vrne, ko je čez noč počival. Za vrnitev potrebuje zopet. dva dni. Med tem ko počiva voznik in živina, malože voz znova, nalagajo rezervisti. Na vsak voz nalože 500 hlebov kruha, ki je spečen iz pšenične in ržene moke. Kruh ostane 15 dni svež. Iz Budimpešte v Sarajevo v 12 urah. Ogrsko trgovsko minister-stvo je določilo 100,000 K za pred-dela, stremeča za tem. da se železniška zveza od Budimpešte*do Sarajeva skrajša. Sedaj traja ta vožnja 17 ur, po novem načrtu bi trajala 12 ur Madjari hočejo imeti torej.v Sarajevo kratko pot! Glas Svobode stane $2.00 na leto. ir DD[ □H ZA BOŽIC IN U NOVO LETO se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove ; seveda iz te dežele večinoma le * GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : : Prank: Saks er 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVENUE, N. E., CLEVELAND, O. ]or 50.000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VVaGi Kfijižica je Vredna £10.oo -VjaXemu bolnemu čloVeKu. Mi želi nao, di /siki bolni člo t ;k piš» po nišo urejjno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje 7 poljudnem jeziku, kako da se dona vpešno zdravi : Sifilis ali zastrupl*ena kri, slab Uni ži/ot, zgubitsk moti, re matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n z vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam p- seda zabadav denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nem ido na poš'emo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se o ia knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brez ¡¡lačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. Dr. JOS, LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicag. 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da m tako pošlite. Ime.............. ............................ .... Pošta......................................Država. mmmmm mmmmmmmmm •##*#####* ž Hranitev ljudstva | V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete in smete zavžiti. Če je vaš apetit slab in prebava počasna, rabite g Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: f : m m m m JOSEPH TEINEB’» REGISTERED ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem 1 Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER ® 1333-1339 So. Ashland Ave. m Chicago, 111. V JEČI SVETE INKVIZICIJE. E. A. Poe. Bratje, eno .zapoved vam dam: Ljubite se med seboj. Kristus. Bil sem utrujen — smrtno utrujen vsled dolgega, groznega strahu ; in ko so mi nazadnje sneli verige, da sem mogel sesti, sem čutil, kako izgubljam zavest. Obsodba — strašna smrtna obsodba je bil zadnji zvok, ki je še dosegel moj sluh. Potem se mi je zdelo, kot bi se bil zvok glasu mojih sodnikov izgubljal kot v sanjah v enoličen, negotov šum. To je vzbudilo v moji duši ¡predsta-vo, kot da bi se vse vrtelo — mogoče za to, ker se je družila k teinu zvoku v moji domišljiji predstava ropota mlinskega kolesa. — ,.To vse je pa trpelo samo kratek čas; ker kar nanaglo nisem slišal ničesar več. Ampak videl sem še nekaj hipov. Toda kako strahovito vse spremenjeno! Gledal sem na ustnice črno oblečenim sodnikom. Zdelo se mi je, da so bele — bolj bele, kot papir, na katerega pišem tele besede, ter prav čudovito tanke. Tako tanke so bile vsled gotovega in močnega izraza — nepremagljivega sklepa — in hladnokrvnosti v zaničevanju človeškega trpljenja. Videl šeni, kako še doni z teh ustnic razsodba, ki je odločala mojo usodo. Videl sem, kako izgovarjajo posamezne zloge mojega imena, in tresel sem se od groze, ker glasu nisem več slišal. Videl sem v nekaj trenotkih blaznega strahu tudi, kako nalahno in komaj vidno se tresejo črni zastori, ki so zakrivali stene. Nato mi je ušel pogled na sedem vitkih sveč na mizi. Spočetka se mi je zdelo, da zro name s pogledi ljubezni in da so to beli, drobni angeli, ki me hočejo rešiti. Toda mahoma se polasti mojega duha smrtna omedlost, začutil sem, kako se mi trese vsaka žilica v telesu, kot bi se bil dotaknil žice električnega ¡stroja: ker angelske podobe so postale brezpomembne postave s plamtečo glavo, in videl sem, da me od njih ¿ne čaka nikaka pomoč. Nato se mi začne plaziti v domišljijo 'kot krasen godbeni napev, misel, kako sladko mora biti počivanje v grobu. Ta misel je prišla nalahno in skrivaj, in dolgo je trajalo, pred-no sem jo popolnoma ocenil. Toda ravno tisti hip, ko jo je moj duh jasno začutil in sem se je razveselil, zginijo izpred mene na ča-rovit način postave mojih sodnikov; visoke sveče požre ničnost, njih plameni zginejo popolnoma. Nastala je trda tema. Zdelo se mi je, kot da so vsi občutki na blazni, brzi poti — kot duša na potu v pekel. ¡Nato se pa razprostro molk in tišina in noč po vsemirju. Omedlel sem. Toda s tem nečem reči, da bi bila zginila prav vsa moja zavest. Kar mi je od te preostalo, ne skušam niti določiti ali celo opisati. Toda vendar le ni izginila popolnoma. Ne izgine mam namreč niti v najglobokejšem spancu — niti v blaznosti — niti v omotici — niti v smrti. Niti v grobu ne izgine popolnoma. Sicer bi človek ne bil nesmrten. Ko se probujamo iz najglobo-kejšega spanja, trgamo pajčevi-n-asto predivo kakšnih sanj. Toda že prihodnji hip (kako tenak o-voj je to moral biti), se ne moremo več spomniti, kaj se nam je sanjalo. Ko se vračamo iz omedlevice k zavesti, preidemo dve stopinji: prvič povrnitev notranje ali duševne zavesti, drugič občutek telesne 'bitosti. Mislim, če bi si mogli obnoviti vtise prve, ko doseza-mo drugo, da bi bili ti vtisi značilni spomini na prepade onega sveta, 'če pa ne moremo samovoljno priklicati nazaj domov, katere sem označil kot prvo stopinjo, ali se vkljub temu ne vračajo vendar le čez dolgo časa sami spomini po sebi, a mi se pa čudimo, odkod neki so? Kdor ni nikoli izgubil zavesti, ne spada med tiste, ki zro čudne palače in podivjane znane obraze v žarečem oglju. Ne spada med tiste, ki vidijo, kako se mešajo po zraku temine prikazni, kakoršnih mnogi drugi ne morejo zazreti. Ne spada med tiste, ki se zamislijo nad duhom nenavadne cvetke; ne spada med tiste, katerih duha razburi izraz kakega godbenega so- zvočja, ki še nikoli prej ni vzbudil njih pozornosti. Med neprestanim in napetim stremljenjem, da bi se probudit, sredi hudega boja, da bi zopet vjel kakšna znamenja o stanju navidezne ničnosti, v katero se mi je pogreznila duša, sredi vsega tega so bili trenotki, ko sem sanjal, da se moji poskusi posrečijo. Bili so to kratki, zelo kratki trenotki, ko se mi je posrečilo pričarati spomine, o katerih je trdil jasni razum poznejši čas, da se niso mogli nanašati na nič drugega, kot na ono stanje navidezne omedlevice. Te spominske sence pripovedujejo nejasno o visokih postavah, ki' so me dvignile in nesle v pusto tišino navzdol — navzdol — neprenehoma navzdol — dokler se me ni polastila grozna omotica pri samem spominu na to neskončno pot navzdol. Pravijo dalje o negotovi grozi mojega srca, katero je ovladal nenaraven mir. Potem se me je polastil občutek popolne nepremičnosti — vsega okrog mene. Kot bi bili prišli moji nosilci (strahovita družinead) pri svoji hoji navzdol čez meje brezkončnosti in si odpočivali pri svojem težavnem delu. Nato mi pride v spornim ploskost nekakšnega prostora in pa — saj je bila vse to blaznost, blaznost spomina, ki se peča s prepovedanimi stvarmi. Tu začuti moja duša čisto iznenada zopet nekakšno gibanje in zvok — bilo je to burno bitje mojega srca in zvok — in zvok njegovih udarcev. Nato zopet splošna tišina, v nji pa vse nejasno, zmedeno ! In zopet zvok in gibanje in udarec — in nekakšno tresenje, ki je prešinjalo vse moje bitje. — Nato zavest, da zopet sem, ampak čisto sama zavest, brez kakoršne-koli misli — in to stanje je trajalo dolgo. Nato pride čisto iznenada misel, ž njo pa strahovita groza in goreči poizkusi, da bi spoznal svoj pravi položaj. Nato nepremagljivo hrepenenje, da bi padel zopet v brezčutnost. Potem nagla prebuditev duše —- in poskus premika — ki se je posrečil. Sedaj pa natančen spomin — na zaslišavanje, na sodnike, na črne zastore, na obsodbo, na oslablje-nje, na izgubo zavesti. Popolno pozabljene tega, kar je potem sledilo; vsega, kar so mi poklicali v spomin poznejši dnevi in moj trud v nejasnih obrazih. Dalje prihodnjič. DOPISI Cleveland, O. Zdi se mi potrebno naznaniti vsim gg. zgodovinarjem, dobrim pisateljem, dopisnikom in dopisovalkam v Glas ¡Svobode, kakor tudi cenjenim čitateljem tega lista, da nas je obiskal koncem oktobra t. 1. g. M. V. Konda tu v Clevelandu. Kot solastnik in zastopnik vsega priznanja vrednega delavskega in ¡svobodomiselnega lista Glas Svobode, pregledal je stare trdnjave in postavil ¡nove moči, ki bojo branile delavski razred požrešnega kapitalizma in črnih zmot, s sviti im mečem svobodnih misli, idej, delavnostjo in požrtvovalnostjo, na polju svobodnem. 'Na tem mestu izrekam g. M. V. Konda-tu ¡zahvalo, ker je obiskal tudi mene in mojo družino, do sedaj še ne poznani in vendar zvest prijatelj v družini in v veseli družbi pri mojemu botru g. J. Gr-dina-tu. ■V veseli družbi bil je naš proigram: Delavski stan, delo, slabe plače, velika draginja ter svoboda ispiloh. Seveda, kajpak, nenasitna in slepilna farska bisaga bila je tudi na ¡dnevnem redu. Ali je ta hudičev žakl res tako raztrgan, da -še ni poln,? Da, v.eseli me, ker imamo slovenski delavski list, ki nas od začetka do danes vestno zastopa in ker ima vedno in neomajeno e-den in isti cilj. Naš delavski list Glas Svobode ima izvrstnega u-rednika, fine pisatelje vseh vrst, tukaj itn v stari domovini, kakor tudi izvrstne dopisovalce im dopisovalke. Čast vsem, ki nas vljudno vabijo v bratsko ter sestersko vez ¡spoznanja proletarjata in vez svobode. Cenjeni čitatelji! Berite vedno in premišljeno vse članke, potem bodete -znali ceniti iste. Pomagajte ¡listu povsod in vsi; ja,z tudi, in s -tern -bomo storili edino svojo dolžnost. —■ — Slovenski oziroma slovanski javnosti naznanjam, da so Slovenci v tovarni The Cyclone Woven Wire Pence Co. na East 55. ulici v Clevelandu zastavkali. Štrajk je opravičen. Delali so za male plače, zadnji čas pa dobili novega “bosa”, ki je hotel vse Slovence izpodriniti in na in jih mesta postaviti Angleže z veliko večjo plačo. V tej tovarni so delali sami Slovenci in sedaj so vsi popustili delo, in kolesa stoje. Dne 10. t. m. so imeli javni shod v dvorani 6006 St. Clair; organizirali so se v linijo in« kot taki se -bojo držali svojih pravičnih zahtev. Živila slovenska -zavedno-st v Clevelandu! čas je tudi že, da se -Slovenci v Clevelandu organiziramo. Shod stavkarjev je bil povoljno obiskan. -Govorili so razni govorniki Slovenci in en Anglež, in vsi so povdarjali, kako potrebna je or ganizacija za delavce itd. Stavbarjem častitam, ker so res zavedni Slovenci ter so storili velepomemben čin za vse Slovence v Clevelandu. Prijatelji, tovariši posnemajte jih ! Vsi v unije ! Garjevcl pa proč roke!! Po-zdravljam vse sotrudnike in čitatelje ter čitateljice delavskega lista Glas ¡Svobode, kakor tudi naše zavedne štrajkarje, želeč vsim kar si želijo. Prank Mežnaršič ZA “DOM” V CHICAGI? Cuvahoški dvotednik piše pod naslovom: “Za dom v Chicagi?” neko prav zvito klobaso, pod ¡katero se dopisnik ni hotel podpisati s pravim imenom. Če je res ta ko bilo kakor on piše. zakaj se ne hi pisec podpisal s celim imenom. Sicer pa dobro vemo od kod veter piše. Tisto klobaso ne more-mo zvati za kako kritiko, ker je preveč o sebnosti v nje-j, poleg tega pa diši po nekakem popru, ki sliši na ime: nevoščljivost in maščevanje. Če je hotel “kritik” kritizirati naj bi kritiziral v pravem tonu, ne pa vmešaval osebnosti in jih solil s tistim smradtom, ki je -bil prinesen v Milwaukee iz Clevelanda. Stvar glede gradbe Jedno. tinega doma v Chicago je natančno pojasnena v Glasilu in je dana vsim članom in društvom v pretres. Kar bo večina hotela to bo dobila. Uradniki Jednote so prav storili. Prospekt so prinesli na konvencijo in so ga tudi popi sali v Glasilu, tako da vsak elan ve, kaj se namerava storiti. Kdor je proti stvari in kdor je prepričanja, da Je-hnotin denar ne bo dobro naložen. ako bi se postavil Jednotin dom, ta bo glasoval proti, kdor je pa za to, da se sezid-a Dom, -bo pa glasoval za to. V klobaso je primešal g. urednik troho laži. ko je zapisal, daje Jednotina blagajna prazna. Ali je 60 tisočakov maekina solza? Jed, nota j-e lahko ponosna in ravnota-ko so tudi delegatje V. redne konvencije, da -so znova zvolili v glavni uraidl starega, tajnika, brata Verderberja, ki je v treh letih iz bankrotirane organizacije postavil Je-dnoto n-a trdna tla, da je po treh letih preostajalo čez $63,000. Nadalj-e piše “kritikar” (eden izmed’ clevelandskih delegatov) : Zakaj pa niso omenjeni trije bratje gl. uradniki poprej prišli s svojim predlogom na dan, vam hočem tuikaj razložiti. Poprej se niso upali, dokler ni dobil vsak svoj stoliček pri Je-d-noti, češ, sedaj imam za tri leta mastno službo, pa hočem imeti tudi svoj dom. Gospod ali brat delegat tega noče povedati, da j-e' 'bil ravno on e-den tistih, ki je nabil mesečno plačo uradnikom tako visoko, skoro bi rekel pretirano. Jaz. ki sem bil tudi na konvenciji dobro vem, da ravno novoizvoljeni uradniki se niso poganjali za višjo plačo in jo niso kvišku n-abijali. Nabij-ali ste jo vi, ker ste bili trdnega prepričanja, da bode ista prišla v vaš žep. Zato pa le lepo tiho bodite in ne govorite popolnoma nič o visoki plači glavnih uradnikov. S tem, da ji-m visoko plačo predbacivate, kritizirate sami sebe in tisti odstavek pač nima nobenega pomena in še tudi ni vzrok, zakaj ste proti z-gra-dbi Jednotnega doma v Chicago. Pridite na dan s polnim imenom in tehtnimi vzroki in potem -se bo še le razvila nepristranska kritika in člani se bodo po nj-ej ravnali. Prej pa ne! Delegat. ***** * Obvestilo. Na redni seji društva št. 2 S. S. P. Z. v Claridgu, Pa. se je sklenilo, da se mora v-s-ak član. ki nima zelo tehtnega vzroka vdeležiti prihodlnje društvene seje, ki se vrši v -nedeljo 8. dec. ob 2 uri pop. Kdor izostane plača 50© kazni v korist društvene blagajne. John Mlakar, tajnik. VABIMO vse Slovence im Slovenke, staro in mlado na Veliko Domačo veselico katero priredi Slov. Svobod. Podporno Društvo št. 72 S. S. P. Z. v Dečišekovi Dvorani, Taylor -Springs, 111. v soboto dne 30. novembra t. 1. Začetek ob 7. uri. Izvrstna godba. Vstopnina $1.00 Pivo prosto. ODBOR. Tel. Canal 1386 Dvorane za vu priložnosti. VOIUKOV BUFFCT 182 5 So. Loomis St. vogal 18. Pince. CHICAGO Bolnim ženam. Sestra! Jaz sem žena, in poznam bolečine žene. Znašla sem zdravilo. Če trpite na belem toku, radi neplodnosti, bolestne in neredne mesečnine, na revmatizmu ali katerem drugem ženskem neredu, se lahko ozdravite doma za jako mal denar. Pišite sedaj, popišite vaše bolečine in priložite 2c znamko za odgovor. — Naslov: Mrs. A. S. HON. Box Si. 1. South Bend, Ind. JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. itd. 1921 Blue Island Ave., \/ BEMM1YA VIÜMNA in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, -žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. sp cijaiiteta: Obl. JSlancbe Champagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti pre.dplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, Ul. BREZ NOŽA |IN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tičočir-h se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš- o zdravili p j drug- h zdravnikih. Moja 15 letna praks: vam je na razpolago in jamči pop dno oidravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih. (Za neuape&no zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI zguba nagona, bolez- I V LEOICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglost^ slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchlti«, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi. Nasvet zastonj. DR. ZINS, 183S; STALNO OKREVANJE ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, luclje, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. med Randolph A Lftke Chicago Odprto od S *1 Jtrsj do8ivs6»r. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. Clark Telefon: Canal 3014 MAZDAH! 1 Pilsen Auditorium S A L O O N Restavracija in Bufé s kegljiščem JOS, FALTA, lastnik kjer točim vedno sveže pivo in drufe ruisvrtt-ne pijače. Domače vino. Unijske oigare. 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Potniki dobe pri meni čedna prečo čiSča. Potrežem vsakemu točno in izborno. Naj večje dvorane na zapadni strani Chlcage- MARTIN POTOKAR Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in ->‘-"a*-.rvedno na čepu. Importi rana vina in cigare. 1625 Ss. Center Ave., Chicaga, Dl. TELEFON CANAL 4250. Tu predstavljamo naš fini liker; mi bomo plačali vse pristojbine “ZANO-LA” za šest kvortov likerja $1.00 vaša lastna izbira. Kaj rabite — rum, bourbon, slivovko, konjak itd.? PRIHRANI Sl TRGOVČEV DOBIČEK Mi ti pokažemo kako. Smo vešči di-stiiiranja in vemo, kako -se dela domači liker, in po naši metodi prihraniš 50 prc.; rabiti moraš “ZANOL.” V dveh minutah je del