O nujnosti hitrejsega ut.mv-nega preoblikavanja krajevnih skupnosti, v smisiu resničnih in najbližjih skupnosti delav-cev in občanov, je bilo v mi-nulem letu dosti napisanega, povedarega in tudi storjenega. Zbliževarije ljudi in utrjeva-nje dobrih odnosov odpravlja-nje odUijenosti, organiziranje in razvijanje raznih oblik druž-benega in cružabrega življe-nja, aktivira vedno širši krog ljudi m odkriva nove potrebe, ki so jih delavci in občani spo-sobnj in pripravljeni sami in združem ifadovoljevati, da bi jim bilo boljše, da bi se v kraju bivanja dejansko dobro počutili, in da bi tako tudi kra-jevna skupno&t vsak dan bolj prispevala svoj delež v veliki bitki za večjo produktivnost.
V novo leto vstopamo tudi v tem pogledu bolje organizi-rani. Zakona o združenem de-lu in planiranju omogočata, da v marsdčem spremenimo naše dosedanje pojmovanje krajev-ne skupnosti, ki postaja s svo-jo vlogo in dejavnostjo vedno bolj sestavni del združenega dela. Pri tem je gotovo najpo-membnejše, da delavec v svoji temeljni organizaciji združene-
ga dela neposredno odloča o delu in sadovih svojega dela, o celotnem dohodku in o za-dovoljevanju vseh svojih skup-nih in osebnih potreb, tudi ti-stih, ki jih skupaj z dragimi delavci in občani uresničuje v krajevni skupnosti. To pa so vprašanja šolstva, zdravstva, kulture, telesne kulture, social-ne politike stanovanjske pold-tike varstva otrok, zaposlova-nja, kadrovske politike, družbe-nopolitičnega izobraževanja, urejanja okolja in varstva na-rave, postopne gradnje in ure-janje družbenih centrov, skrb za družbeno samozaščito in ljudisko obrambo in druga.
Razumljivo je zato, da bo-mo morali veliko naporov us-meriti v ustrezno planiranje. Programi za uresničevanje skupnih nalog ne morejo več izhajati le iz dogovorov na zbo-rih občanov v krajevni skupno-sti, temveč tudd iz dogovorov na zborih delavcev v temeljnih organizacijah edruženega dela in ob udeležbi delavcev, ki v krajevni skupnosti želdjo in morajo uresničevati svoje ždv-ljenjske potrebe in_interese.
Programi krajevnih skupno-sti bodo le tako dobivali nove razsežnosti in kvaliteto. To pa zahteva nov in boljši pristop k evidentiranju posameznih in-tereeov, njihovo usklajevanje, oblikovanje programov, sooče-nje teh programov s programi drugih krajevnih skupnosti, s srednjeročnim načrtom razvo-ja v občini in mestu, z nadrti temeljnih organizacdj združene-ga dela in samoupravnih inte-resnih skupnosti, stalno do polnjevanje, ustreznejše inlor-miranje in zlasti učinkovito po-moč strokovnUi in posebej planskdh služb.
Za krajevne skupnosti v me-stdh, kjer so njdhovl delavci zaposleni v mnogih in različ-nih organizacijah združenega dda, skupaj z delavci iz več krajevnih skupnosfci, je to mar-sikdaj zapleten postopek, ven-dar ne nerazrešljiv. Razprave o programih posamezne krajev-ne skupnostd pa bodo tu mo-rali že v prihodnjem letu sku-paj z drugimi samoupravnimi in družbenopoiitičnimi dejavni-ki   odigrati  pomembno  vlogo.
lajio suaej.oviuije urajevnui skupnosti, temeljnih organiza-cij združenega dela in samo-upravnih interesnih skupnosti pri opredeljevanju in izvajanju programov v krajevnih skup-nostih, bo v mnogočem razre-šilo tudi vprašanja financdra-nja posameznih nalog iz pro-gramov. Avtomatizem pri zbi-ranju sredstev na število za-poslenih kot tudi pritiske na proračunska sredstva bo mo-ralo zamenjati povezovanje in sporazumevanje med krajev-no skupnostjo, organizacdjami združenega dela oziroma samo-upravnimi interesnimi skup-nostmi ter solidamost.
Tudi zato, da odločanje ne bo odtujeno delavcem in ob-čanom, bomo morali še preeej storiti. Zadnje izkušnje ob pri-pravah na referendum za sa-moprispevek so potrdile pra-vilnost naše usmerjenosti in zahtev delavcev ter občanov, da ustanovijo terenske odbore SZDL, in da jih skupaj s hišni-mi sveti, zbori stanovalcev in drugimi oblikami organizirano-sti povežemo v učinkovit si-stem najširšega samoupravne-ga odločanja prebivalcev v kra-jevni skupnosti in preko dele-
gatov v vdšjih ravneh odloča-nja. V tem smislu je potrebno med drugdm dopolniti tudi se-danje statute krajevnih skup-nosti.
Nemogoče je ob tem zapisu prezreti pomembno vlogo raz-ličnih strokovnih služb, ki se morajo obrniti k temeljnim or-ganizacijam združenega dela in h krajevnlm skupnostim. Ta kriterij bo moral postati odlo-čujoč pri verdfikaciji vseh pro-gramov načrtovanja in financi-ranja, istočasno pa zagotovilo, da bo delavec in občan s svo-jimi interesi prisoten v vsem družbenem snovanju, delu in življenju sploh.
Pri vsem tem postaja vedno bolj nepogrešljivo in pomemb-no delovanje družbenopolitič-nih organizaoij ter društev y okviru Socialistične zveze pri osveščanju, organdziranju in mobiliziranju delavcev in ob-čanov za uresničevanje nadalj-njih interesov delavskega raz-reda v vseh sredinah. Priznati moramo, da smo bili doslej bolj uspešni pri akcijah in de-javnostih v krajevndh skupno-stih, manj pa uveljavljanju vpliva krajevnih skupnosti pri sprejemanju odločitev v občdni in mestu ter prd zagotavljanju pogojev za uspešno delovanje delegaci j.
Za vsestransko delovanje krajevnih skupnosti je nepo-grešl.jiva prisotaiost mladine in mladih delavcev tako v proiz-vodnji kot drugih različnih področjih našega družbenega življenja. Svoje strokovno zna-nje lahko v veliki večini naj-boljše in najširše preverdjo v krajevni skupnosti in ji s tem pomagajo k celovitejšemu živ-ljenju. Delavoi in občani pa jim bodo njihovo pripravlje-nost znald vračati, ko jim bodo zaupali vedno bolj odgovorne dolžnosti v družbi, saj jih bo-do dobro poznali in vedeli, da tudi poznajo njihove interese in da jih bodo pripravljeni uresndčevati v širši družbeni skupnosti. Graditev samouprav-ne socialistične družbe zahteva prispevek slehernega izmed nas, saj so tudi sadovl skupnih naporov, namenjeni vsem.
J. Š.