Trgovina in problemi zalog
Ko garorimo o Magovnih zalo-gah v trgovinskih orgaoizacijah, je froba iKhajafi <k dejsfcva, da v tr-gwi«ii morajo obstajati večje aJ-manijše zafioge. Ofotčajne ali stan-dairdme zaJoge so nujne, da bi bi-le tirgovinske organizacije za do-ktceno časovno razJobij« založene z bJagom io da t>i razpolaftaile s oim ipotpolnevŠo :tabiro ter talto tno-gjle zodovGljiti poirebe in žcije potrošnikav,
Toda ck> potrdbi, da ottstajajo tcfcoče, oipcape aJi sta/ndandine zalage, pride v trgovin' tudi do tafeo imenovaji-h nakurantnih za-log. Nakurantne zaloge nastainejo V trgovinj predvsem za.radi spre-memb bJasjcfno denamih odno-sov na bržišču, zaradi spramemb v strv:kturi potrošnje an podobno. Povočain je proirvodnije, ki povzroči povečanije pomudbe biaga na fcrži-LLu aili Zimamjšanje povpraševamija pr: enaiki ali povečani ponudbi, privcde do povečanja zallog, nato pa tudi dio nastanka neicurajitnih zalog, (pasebno kada^ prevladuje na tra.'žču dajj časa ponudba nad povipralevaiHiem. Ta&o aasla'lc ne-kuramtne zaJoge so zaloge tistega Uaga, ki ga v pogojih, $ katerimi smo ra&inaJi, ni mogoče večf pro-dati. To je Jahko posledica v-žone con, po katerih je bilo Wago od-kuptljeno, ki pa več ne ustrezaijo *ržnermi prfloJ.a™, predoJgega le-žanlja b>!aga v sikladišSih, fei je ta-ko pr®o iz mode, a!a ^pa, ker je raradi za.5tar>ika Kgub'lo na ka-kovosli a9i vidajsu. Do nekuram-afli za.!og lahko pr'iJe tudi zara.di ne7.a<d(>stne komercialne aposoiwio-sti ^se^Fa trsovinskih pod';e1"lj in prodaialn, če niso dovolj sez.nanje-ne s tržišžem in kttprujep siabo alli dragt) Wago aii pa ne moireio prodati  kupljencga   bliga.
Neupravičena zasktbljeaost
KalJior koJj je razumijtvo ^n nomiaino, da prihija v trgovini tudi do ncfcuramtnih zajog, toJiko je prav tako ipotirebno, da je tr-govima sposoiona, <la se na najpri-mornejši način reši takiii zalog, ne da bi oškodcvala potrošniike.. Tr-gavinska podijoija alj prodaja-lne morajo torej računati tudi 7. ne-kurajitnimi zalogami ter imeri za-to vedno prjpravij^ie p<Aret>ne rezorve in prjmerne metode, da nagjo in uspešno razprodaijo zalo-ge, ker \povzro3]o take zaloge lem večje iz«tk>e čim daiije ieže. Razaa sezonska in druga znažajvja cen, nito sazon^e in izrednc raz-prodaje bl2^a so običaijni naomi, kako se trgovijiska podijelja re-žijo nd<uran:nih  zalog.
Pojav določenega ko^ičeaja xa-log, do katerega je pnŠlo Jetos, ne t» smel izzvacj nobenc posc!>ne zaskrb!jen<wtj ali posaUne reper-kusije na poslovanje naie trgovi-ne. Letos je prišio na tržiiču do doloženih sprememii, ki so poste-d'ca naie g-ospodarske politike, featere smotcr je s;a,1>illi.zaciia w-žišča io cen. Taka gogpodarsiva politika, ki jo je predvsom apa-ziti v zmanišaaru investicijske in proca^unske potrosnje, v poveča-nju proizvodaje in uvoza biaga za indjvidualno potr(»n.jo, zalcm ¦« pavečanju nab!a,<c»rnih izdatkp^ pre(!>iva'stva, se je nujno odira.zUa na liržiiču. Pmvecfla ie itsnedvBerr do določene umiril-ve tež-^ča, dc bojj umsrjenega pavpraževa,n|; kafcor tudli do do1očc.n«sa po-pu-š&nja ccn pri nefcaTorih iz^elkih Posladica vseh teli čioiteliev JL <lo-
lo&no  kopicenje  blaga   v  skladi-
Nale gospoda.rs.ke organizacijc niso navajcne, da bi inidle vcčjc za.1o»e, ker so doslej vcčinoma prodaile blago lakcnj potem, ko je biJo proizvedeno ali kupljeno, vcasih pa le celo ipirej. V začetku letošojega leta pa }e prišlo do na-glega porasfa zaJog, posebno v nekaterih vejaJi, ne samo zarad-iplošne politike staibilizaciie in ukrepov, k' so bili v zvezi z njo podi^zcti, temvečf tu<l: zaradi dru-gih specifičnih v-zrokov. Zato jc ta prab.lem izzvai ponekod več-jo, iponokod man;šo nervozo in zasftrbiljesnost gospodairsikih organ:-zacij.
Elastično reagirati
Problem povečanja blagovnih zalog, ki nedvomno predsta.vl.ja zjiak umirkve trž>«<;a, je vaien ta-ko s stališija iprozvodiniie kakor s slališča trgor:««. Kapičerije Uaga v sk!adiičih proi-zvo<iu.je, mora spodlbudit! proicvodne orginizaci-je k spremembam ajihovcga ddla. Te spremembe v nobenem prime-ru ne bi snie!e vplivati na zmanj-šaije proizrodnje, da bi se tako zraanjšale zaloge k\ ponudba bla-ga na tržišču. Proiizvaialske orga-n.zacije si morajo na&protno v vsafeem primeru prizadevati, da iz,po!nijo  prcšzvodne   plinc,  ki  so
si jih zastavile- Hkrat: pa morajo zarad-i lažjega :n likroišega plas-tnaja i/.boljžati proizvodmio tako glede Jzbire kakor »lcdc kakovo-sti, znižaij proizvodne stro^ce o povočati delovno proiuktivnosl, da bi mog!« svoje iuiclLe proda-jari po nžjih cenah. V zvozi t tera je treba akrcoili tudi pri-za-devanje, da se pl.isira bUgo na notraiaiem a.li zunaajem tr^u.
Trgovinska podjeliia pra.v tako ne bi smela reševati problema za-k>g s tem, da b: se vzdj-ževala na-
kupov, temveč bi morala v sprc-men.jen.ih okališčinah svoje poslo-van'je boij kotncirciailizirati io ga prila,god'ti potrebam potrošnje. V navih razmorah bo r naši trgovi-ai prišla vse bojj do izraza spo-sobnosl .plasiranpi aU prodaije bla-
Da bi se trgovinske organi-zacije mogle čim laže prilago-diti novemu položaju, jim je treba omogočiti. da v večji me-ri izkoristijo razliko med na-kup.no in prodajno ceno, da b'. laže spravljale v sklad prodaj-no ceno s položajem na trgu. Edea Lzmed nadaljnjih ukrepov, ki 3e bil že podvzet, je omogo-čitev, da lahko bo-lj elastično uporabljajo rezervne sklade in sklade za samosiojno razpolaga-nje za kritje izgub, ki nastanejo z znižanjem prodajnih cen. 2e več me^ecev je olajšan splošni položaj     za     dajanje     kreditov
¦   trgovinskim      organizacijam     s 1   smotrom   dopolnjevanja  zalog  z •   večJo izbiro. Zato so bile ztnanj-.   šane   0bresti,   ki   jih   za   kredit
¦   plača    trgovlnska    organizacija. 1   Hkrati je bil zmanjšan tiidi ob-
¦   vezni   depozit,   ki   ga   organiza-1   cija položi ob uporabljanju kre-
-   diita.    Konino    bi    bilo    treba i   amogočiti   razprodaje,  da   bi   se r   trgovinske organizacije v prime-'   ru potrebe lahko rešile nakopi-1   čenih  zalog. ki  bi sicer postale 1   ne-kurantne, Iker nekurantne za->   loge lahko vedno povzročijo te-1   žave, v težjih  primerih pa lah-
-   ko   ogrozijo    d-elo   in   tudi   sam .   obstaj   trgovinskega   podjetja.
J. Garvan