Mladinslca matica —mm Vsebina 3. številke »Našega roda«. LiH Novy: Nekoč sem mamo razžalila (pesem); Alojz Gradnik; Uspavanka tned vojno (pesem); Janko Samec: Pogreb (pesem); France Bevk: Peter Klepec (nadaljevanje); Tončka Podjavoršček: Maitevžek in sreča; RozanovSmasek: Kaj je doživel Travka; Vlado Gal: Uganki; * * * : Slovenci v Nemčiji; Janko Samec: Izseljenec (pesem); Fran Roš: Nova hiša; Lili Novy: Vi ste majhni (pesem); Tone Ljubič: »Furmani«; Ivan Dodič: Koruzo bomo rnajdli; * * * : Lukec in živali (slikopis); Jože Župančlč: Na obisku pri jamskih prebivalcih; Danica Gruden: Vinotok (pesem); Po Hostanu: Kako se je človek bojeval; * * * : Junaki sinjih višav (nadaljevanjte); P. Strmšek: Naša uboga mamica; Po Hostanu: Kako se je razvijal nož; * • * : Pomen dn uporaba železa; Viljem Kunst: Daj nam danes naš vsakdanji kruh (nadaljevanje); ŠtefanJja Gruden: Zdravi zobje; * * * : O krastači; Vrt v novembru; Mladina piše; Uganke. — V ilustrativnem delu sodelujejo v tej številki: Debenjak, Lebez, Perko, Žnideršič, Ljubič, Sedej, Sirk, Prunkova in drugi. —mm Za Miklavževe večere in božičnice dobite najcenejše knjige in najlepše slikanice pni Mladinski matici. —mm V »Bibliografiji slovenske kmetijske literature v 1. 1919—1938.«, ki je izšla te dni v založbi Kmetijske zbornice, so omenjene sledeče knjige naših izdaj: Skulj: Sadjarčki, Skulj: Vrtnaričice, in Erjavec: Pod grajskim jarmorn. —mm Seja gospodarskega odseka Mladinske matice bo v ponedeljek 6. novembra ob 20. uri. —mm Razstava bolgarske knjige v LjubIjani je dvignila zanimanje posebno za bogato bolgarsko mladinsko slovstvo. Vezani izvodi »Pirhov«, antologije bolgarske mladinske proze, so pošli. Dali pa smo vezati ponovno večje število in bodo naročnikom kmalu na razpolago. Isto je s Seliškarjevo »Bratovščino Sinjega galeba«. —mm Mentor o knjigah Mladinske matice. V prvi dvojni številki Mentorja je izšla te dni ocena naših zadnjih rednih izdaj, ki pravi med drugim: Ob sklepu šolskega leta so mladi naročniki »Našega roda« dobili spet tri knjižce, ki so jih počitniške dni z veseljem brali. Tone Seliškar jim je napisal mladinsko povest »Janko in Metka«, ki jo je ilustriral Drago Vidmar. Seliškarjeva Janko in Metka spominjata samo z imeni na pravljico, sicer pa sta iz ljubljanskih predmestji naših dni, otroka barak in živita težko življenje ponižanih in razžaljenih, ali bolje zapuščenih in nebogljenih. Nadalje opisuje kritik vsebino povesti in zaključuje takole: Povest je v splošnem bridko stvarna slika sedanjosti, zato nič čudnega, ako ni v njej niti sledu kakega nadzemeljskega žarka. Roševo »Dijo« ocenjuje takole: Živahno berilo za najmlajše, ki jim ga je z vso ljubkostjo svojega stila ilustrirala Ksenija Prunkova. O tretji knjigi pravi, da je tudi letos najtehtnejša. — Vlado Klemenčič je Iz starih in novih časov sestavil — piše dalje ocenjevalec — zgodovinsko čitanko, ki jo je bogato in duhovito ilustriral Hinko Smrekar. Klemenčič tako prijetno kramlja o sivi davnini, o Rimljanih v naših krajih, o prihodu Slovencev, ki so kmalu zašli pod grajski jarem, o srednjeveški kulturi v samostanih, o srednjeveških mestih, pokaže nam sodstvo onih časov in čarovniške procese, lutrovstvo in prve slovertske btikvice, iz dnevnika in kronik govori o Turkih, z njim zaživimo boj za staro pravdo in preka nadlog kuge, lak<jte in vojne pridetrio v francosko dobo in v čase prvih ljudskih šol, nato pa v pomlad narodov, ko se je vzbudila naša narodna zavest, ki ni več mirovala, dokler nisfflo prišli iz sužnosti v svobodo, ki nam je zasijala 29. oktobra 1918. Klemenčičeve knjige hi z zanimanjem prebirala samo mladina, tčmveč tudi njeni starši in drugi domači, kar pomeni, da je povsem uspela. Želel bi, da bi poznali to knjigo tudi naši srednješolci.