Strokovno izobraževanje delavcev na Hrvatskem
Po veljavnih predpisih je mogoče do-seei določeno stopnjo str-okovno&ti za na-ziv kvalificiranega in risokokvalificira-nega delavca z rednun šolanjem v raznih stiokovnih šolak in s priučevanjein pri strokoviiem delu. V letošnjein šolskeni letu je bilo v prvih razredih šol za va-jeiice vpisanih nekaj več kakor 8000 di-jakov. Skupiio jih je bilo v vseh lazredih strokovnik šol približno 24.500. V pruner-javi s stunjem v 1. 1952 število dijakov v teh š-olak nepretrgano narašča, vendar ne dovolj naglo, da bi bile krite po-tre.be gospodarstva. To je predvseru zato, ker nt dovolj šol, a še te niso enakomerno porazdeljene po reipubliki. Prav tako pri-manjkuje doniov za vajence. Po drugi strani tudi podjetja in zasebni obrtniki ne sprejemajo določenega števila vajen-cev v razmerju do ikvalificirauih delavcev — kakor je to določeno s predpisi.
Kaikor je bik> poudarjeno na nedavnem posvetovaaju v Zagrebu, se podjetja raje usmerjajo k zaposlitvi nekvalificirane de-lovne sile, ker baje učenci v industrijskih šolah ne dobijo strokovnega znanja iz stroke, ki se je učijo. Dejausko so zapo-stavljeai strokovni predmeti. ker odpade veSidel pouka po ptanu in programu na predmete splošne izobrazbe (60 odstotkov!).
Razeii Sol za vajence in industrijskih. iol, ki dajejo naziv kvalificiranega de-lavca, delujejo še šole za mojstrein de-lavski tehnikumi. Medtein ko dajo šole za mojstre strokovno izobrazbo visoko-kvalifieiranega delavca, delavski tehniku-mi ne dajo določeiie kvalifikacije, teiuveč nudijo le sreduješolsko izobrazbo. Bi-s*reiia pomanjkljivost šol za uiojstre ie njthova konceutracija v večjih središeib, iposebno v Zagrebu.
Zaradi vsega tega so potrebe industrije in rudarstva po kvalificirani delovni sili krite komaj 68 odstotno, pri visokokvali-ficiranih delavcih pa je p«ložaj še slabšs.
Strokovno usposabljanje s priučeva-njem pri praktičnem delu opravljajo tako, da delavci pt> določenein stažu pri neka-terih delih op^avijo izpitepred komisija-mi občinskih ljudskth odborov. Od 1. 1952 do danes si je tako pridobilo strokovno izobrazbo skoraj 10.0(X) delavcev v indu-striji in nad 9000 v obrti. Iz ieh podatkov je razvidno. da je precejšnje število de-lavcev, ki si pridobijo stjokovao izobrazbo s priučevanjem pri fjraktičnem delu.
Slalm stran takega usposabljanja je v iem, ker je liiogoče izpite opravljati samo v tistih vejah, za katere so učni programi. Za zdaj pa ni prograinov za številne Btroke, kakor za livarsko, keramično in elektrozveze. Ni programov za približno 100 poklicev od 600. kolikor jih pozna ve-Ijavna noinenklatura, čeprav je tudi ta nomenklatura že davno preživela dejan-ske potrebe našega gospodarstva. Poka-zalo se je namreč, da je bilo samo pri iz-delovanju priprav za novo uomenklaturo poklicev naštetih 2000 poklicev. To kaže, da je pridobivanje kvalifikacij v nekate-rih poklicih skoraj nemogoče. a od tega nima škode samo gospodarstvo, temveč je s tem prizadeto tudi veliko število delav-
O   stran
°    7. VII. 1957
NASA SKUPNOST
cev, ki se jini pri upokojitvi zmanjšajo dohodki.
Razen vzgoje kadrov s šolami in s pri-učevanjem pri praiktičnem delu so tudi razne oblike dopolnilnega izobraževanja delavcev. V praksi pa ni koordiuacije ined temi tremi faktorji. Str<j'kovuo šola-nje je uamreč pod pris-tojnostjo prosvet-iiih orgamov, vprašanje strokovne izobraz-be s priučevaniem pa je bilo do nedav-nega v gospodarskih resorjih, medtem ko je sedaj skrb za to prešla v pristojnost sekretariata za delovna razmerja. Vse to govori o tem, da ni organa. ki bi se kom-pleksuo ukvarjal s to problematiko in izvajal enotno politiko na tem področju. Zaradi vsega tega so predlagali izvršneinu svetu saborja, naj organizira konidsijo predstavaikov vseh zainteresiranih orga-uov, ki bi moraJa združevati in koordini-rati delo za vzgojo kadrov v gospodarstvu.
Za zdaj je na Hrvatskem v ta namen določenih približno milijardo dinarjev iz republiskega sklada za vzgojo kadrov v gospodarstvu. Ta sredstva bodo potrošena do konca leta predvsem za razširitev zinogljivosti in uvedbo sodobnejšega po-uka v šolah. Računajo, da se bo število učencev v strokovuili šolah po razširje-Dju zmogljivosti  povečalo za  600 do 700.
D.P.