MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE - Sezona 1954-55
F. G. Herbert: VSAKIH STO LET
V sobolo. Ili. aprila ob 11).M) uri — premiera za Red premierski
V nedejljo, 17. aprila ob lll.itll uri za Red I.
VS4 Kill S LET
Komedija v it dejanjih (it slikali)
al: I'. G. Herbert	Prevedel: II. G.
Režija in scena: Rojan Obul j
I fi r a j o :
Pally O’Neill . Donald Gresham David Slater . Mihael O’Neill
Tatjana Gosliševa Marijan Stare Franjo Slibilj Slane Jagodic
Godi se pomladi 11)51 v New Yorku 1. in 5. slika na vrini Fmpira Slale Bnildinga 2., il. in 1. slika v Donovein stanovanju na 11). vzhodni cesli.
Konec ob 22. uri


F. G. Herbert:
VSAKIH STO LET
De vsakih slo icl si1 zgodi, <la so v enem samem dnevu srečala dva mlada človeka, spoznala, vzljubila, doživita marsikaj, se spo-rečcla, toda končno spel in najbrže za vselej najdeta. „Vsakih slo lel" je slovenski naslov le priku]me, brez posebnih namenov, loda. ljubko napisane ameriške komedije, ki jo je z velikem uspehom leta 1951 krstilo gledališče Henry j a Millerja v New Vorku. Od takrat je preromala odre vsega svela, doživela tudi filmsko upodobitev in bila v lanski sezoni na repertoarju kar treh slovenskih gledališč: tržaškega, mestnega v Ljubljani in celjskega. Originalni naslov komedije hi se v dobesednem prevodu glasil „Mesec je moder“, loda „The Moon Is Iihie." je angleška fraza, ki pomeni nekaj podobnega kol po naše „vsake kvalre", zalo se je prevajalec odločil za naslov, ki ga je vzel iz besedila samic komedije.
„Vsakih slo lel" je lahkotna, tipično konverzaeijska hulvardsku komedija, ki brez slehernih pretenzij prikazuje odlomek iz življenja vsakdanjih in povprečnih amerjkaneev. Kljub lemo, da je delo spretno in duhovih) napisano, pa se avlor vendar ne poslužuje običajnih komedijskih prijemov, saj hi: v delu zaman iskali kakšne posebne situacijske in besedne komike. Kako potem, da je delo tako uspelo po vsem svetu? Težko je najIi odgovor na prvi mah, brez dvoma pa je ena izmed tajnosti uspeha h' ameriške komedije v intimnem, življenjsko neposrednem in prepričljivem slikanju ¡glanih junakov, ki so polni iskrene človeške topline, skrlije pod njihovimi navideznimi slabostmi, neurejenostjo lin subjektivnimi občutji. Res je, da se taka zgodba v resničnem življenju lahko zglodi niti vsakih slo lel ne, da je celotno dejanje grajeno ne toliko na «značajih in dejavnosti junakov, kol pa na golih slučajnostih, ki se lepo razvrstijo, ujemajo druga z drugo in zapleto in razpletu vso zgodbo okoli mlade, neurejene na videz naivne, v resnicA pa pošlene, pametne in preudarne Patty O'Neill. Toda tudi V življenju le slučaj piše komedije, zakaj jih ne bi torej tudi na odru. Poglejmo na ■kratko, kako se to zgodi ..vsakih slo let“.
Slučajno se na vrhu najvišjega nlebotičnika na svetu, lo je .'i(!0 m visoki Kmpire Slate Building v New Vorku, srečata mlada Pally in mladi arhitekt Donald Gresham. Drug drugemu sla simpatična in Don povabi Pally na večerjo, ker pa je še zgodaj jo popelje v svoje stanovanje s skupaj osvojeno parolo „Guslva, a nič strasti“. Toda nepričakovan dež onemogoči njune načrte in ne preostane jima drugega, kol, da Don skoči po živila. Patty pa skuha večerjo. Ko Don odide pride v ¡sli stavbi stanujoči nekoliko lahkoživi loda dobrodušni David Slater, oče Donove zaročenke Cynlhie, z namenom, da bi uredil spor med njima. Ttfdi njemu hupo ni ra živahna Pally, ki ji je mladostni in veseli gospod in oče všeč. Povabi ga v veliko Ponovo jezo na večerjo. Bo večerji 'iCynthia hoče na vsak način govoriti z Donom, zalo la odide. Pally in David ostaneta sama. On ji ponudi zakon, ko pa ob tem spozna 'njeno poštenost in pokvarjenost ji iskreno podari (100 dolarjev. Patty se za darilo zahvali s poljubom ravno v trenutku
ko se vrne Don. Ljubosumen nažene Davida, se sporeče- s Patty, loda vmes nenadoma poseže Pallvn oče, ki z eno samo policijsko fiesto Ikona položi na tla in odvede hčerko s seboj. Toda Patty se vrne nazaj, da do konca razčisti vso zadevo. Tudi David se vrne jn ko mu hoče vrnili 600 dolarjev se razkrije, da je lo denar, ki ji a je prikvarlal David od Dona. Besna Patty zaigra sceno z Davidom in razjarjeni Don odide v svojo soho. Patty ne preostane drugega, kot da se vrne domov.
'Loda naslednji dan ljubezen privede oba, Dona in Patty, na vrh nebotičnika, kjer sla se prvič srečala. Tu se spet najdeta in, ničesar več, kar bi branilo skupni poli njune ljubezni.
Torej dokaj preprosta zgodba o preprostih ameriških ljudeh in. njihovih vsakdanjih vsakdanjostih. Toda kljub svoji preprosti je zgodba prežeta s toplo vedrino in lahnim humorjem), s sicer neglobokim in čisto vsakdanjim toda zdravim filozofiranjem okoli morale in nemorale v ljubezni in zakonu majhnih ljudi izgubljenih v .džungli ameriških nebotičnikov.
Za naše gledališče je ta tipično koilverzacijska komedija ne ravno lahka naloga, zlasti še ker vse dogajanje sloni na štirih, oziroma točneje na treh osebah Značaji vseh junakov so sicer jasno začrtani, loda ne segajo globoko v psihične sfere človeškega značaja. Vendar so tako pobu drobnih čustvenih nians, sprehodov in replik, da za igralca predstavljajo sicer hvaležno, toda v resnici tudi zahtevno iu težko nalogo. Upajmo, da ji bodo naši igralci kos. o čemer bo pač dokončno sodbo dala publika, ki jo bo prav gotovo pritegnila zabavna zgodba o čudovitem dekletu Patty O'Neill, kaki šno lahko srečaš le „vsakih slo Itd,..
Režiser
[alfonz oblak
i V ponedeljek 21. marca lelos je po daljši in mučni bolezni preminul upravnik Mestnega gledališča Jesenice, igralec, režiser in naš dobri tovariš Alfonz Oblak.
Zahrbtna bolezen mu je že dolgo spodjedala zdravje in vse. prezgodaj pretrgala nit življenja. Z Alfonzom smo za vselej izgubili človeka redkih odlik, s plemeni Um značajem in velikim razumevanjem za sočloveka, izgubili smo kulturnega delavca, ki ima velike zasluge za razvoj delavske prosvete na Jesenicah, izgubili smo ikomuln isla - borca, ki je svoje vse prekratko življenje posvetil, borbi za pravice delavskega razreda.
P,red 15 leli se je Alfonz rodil v delavski družini in že zgodaj okusil trdoto in neusmiljenost življenja. Kol mladenič si je moral iskati kruha v jeseniški tovarni, kjer se je seznanil z naprednim delavskim gibanjem. Vključil se je v delavsko društvo ,,Svoboda" in sodeloval v telovadnem odseku nato pa v dramski sekciji, kjer neja" na delavskem odru pri Jelenu. Ko se je leta l!)llll razbila ,.Svoboda" in ustanovila namesto nje ..Enotnost" je prevzel vodstvo dramske sekcije in se uveljavil kol. režiser in igralec. Ob sodelovanju Toneta Čufarja je režiral njegovo \delavsko dramo „Polom", ki je izzvala ne .malo prahu po Sloveniji. Nadalje je režiral II. Krefta „Celjske grofe“ in sam igral Pravd afta, prav tako Kreftove ..Kreature" in druga dela. Zaradi svojega naprednega prepričanja in delavske zavednosti je bil tudi preganjan in zaprl. Takoj po okupaciji je odšel med prvimi v partizane in doživel ognjeni krst 1. avgusta Ulil na Poljanah. Zaradi slabega zdravja pa ni bil kos naporom partizanstva, zalo odide k družini v Ljubljano, kjer nadaljuje z ilegalnim delom. Italijani ga internirajo v taboriščih na Kalni in ,v Kenicciju.
Po osvoboditvi se je vrnil v Ljubljano in takoj začel z delom pri sind. dramski družini. Lela 15)17 pride kol sindikalni prosvetni referent na Jesenice, jeseni istega lela pa je poslal tajnik Sindikalnega gledališča na Jesenicah, vse dio lela 15)52 ko je postal upravnik MGJ. Prvi nastop na jeseniškem odru kol igralec je imel 1}elia 15)4:8 z vlogo starega Krdena v ..Poli do zločina" Miška Kranjca. Odslej se je vse bolj uveljavljal in poslal nepogrešljiv igralec starejših karakternih vlog. Spomnimo se njegovega Hvastja v Cankarjevih „Hlapcih", starega Millerja v Schillerjevem ,.Ko-varslvu in ljubezni", Dunda Maroje v istoimenski Držičevi komediji, spomnimo sc njegovih doživelo odigranih očetov v Drcvovi „Zanki". Finžgarjevi ..Verigi", v pravi jiičnig igrah J. Tomažiča „Pohorska bajka" in „Trije bratje" ter v Wñchnerjevem ..Pastirju Petru" in še mnogo drugih vlog, ki jih jr izoblikoval z vso prizadevnostjo in ljubeznijo. Svojo zadnjo vlogo je odigral v Shakespearovem „Othellu" kol Desdemonin oče senator Krabantio.
Kakor je bil predan kot igralec gledališkim deskam, tako je Uidi kol upravnik ves služil neumorno, požrtvovalno in vestno gledališču. Kljub vsemu temu pa je 'našel čas za politično delo, saj je bil član in funkcionar mnogih družbenih organizacij med drugim tudi odbornik LOMO Jesenice in član MK ZKS.
Z izgubo Alfonza je jeseniško gledališče izgubilo enega svojih najnaprednejših članov. Za njim je nastala nenadomestljiva vrzel, toda njegova borbenost’, poštenost, iskrenost in predanost gledališču, njegovo nenehno iskanje novih poli za rast delavske kulture in socialističnega razvoja naše družbe sploh, nam ho vsem ostalo kol svetal vzgled v trajnem spominu. Alfonza ni več med nami, večno živ pa ho spomin nanj med nami vsemi, ki simo ga dolga leta poznali, z njim delali in ustvarjali.
Njegova zadnja pol v prerani grob je bila dokaz, kako spoštovan in priljubljen je bil pri Vseh na Jesenicah in daleč naokoli.
Dragi Alfonz, naj li bo lahka rodna slovenska zemlja, ki si jo lako ljubil, zanjo živet in se boril.
Slava spominu Alfonza Oblaka!
P R I P RAVLJ AM O
V začetku maja ho premiera Grcgorčeve operete „Melodija srca“. Ljubitelji glasbe in petja bodo spet prišli na račun i,n se srečali z znanci, pevci in igralci i/. ...Male liiorum>r, ki se pod režijo Jožeta Tomažiča in taktirko llada Kleca vnelo pripravljajo na „Melodije, srca“.
Za konec maja bo kot deveta premiera letošnje sezone uprizorjena drama znanega angleškega pisatelja \Y. S. Maugliama „Deževje“, ki bo doživelo na našem oclru, v režiji ing. Gostiša Danila jugoslovanski krst. Drama je zanimiva psihološka zgodba, ki se odigrava na eksotičnih otokih Južnega morja. Prav gotovo bo to dogodek za jeseniško publiko, zlasti še, ker bo delo prvič uprizorjeno pri nas.
Za zaključek sezone pa ho v režiji Bojana Čebulja kot deseta premiera uprizorjeno delo velikega francoskega klasika J. B. P. Moliera „Sola za žene“, ljubka in duhovita komedija, ki v izvrstnem prevodu Josipa Vidmarja razkrije marsikaj zabavnega in resničnega o večnih težavah v ljubezni in zakonu, čeprav, je bila napisana pred skoraj tristo leli.