Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserit na pol strani ?01 D, na strani 150 D, na »J> strani 75 D, na »'i, strani 50 D. na »/n strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par , najmanj pa s*, paj 5 D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenko; tisk J.-Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — 1 o na tisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obseg: Gnojilni preizkusi pri ajdi. — Zapovedi pravilne bikoreje. — Kdaj in kolikokrat je treba vinograde škropiti proti pero-nospori? — Grobanje cepljenih trt. — Jabolčni zavijač, fusikladij in monilija. — Nabirajte zdravilna zelišča! — Škoda, povzročena po lovcih in divjačini. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati. Gnojilni preizkusi pri ajdi. Gnojenje ajde s fosforovo kislino ne potrebuje več preizkusov, kajti malodane že vsak slovenski kmetovalec, ki seje ajdo, ie o tem prepričan, da štupanje ajde s superfosfatom, ali Tomasovo žlindro, ali kostno moko in kalijevo soljo ugodno vpliva na razvoj ajde in na pridelek. Pač pa se gre za to, da se podrobneje preizkuša učinek posameznih fosfatnih gnojil v zvezi s kalijevo soljo. V ta namen bo Kmetijska družba uvedla večje število preizkusov gnojenja ajde z različnimi vrstami fosfatnih gnojil v zvezi s kalijevo soljo. Na podlagi uspehov s temi preizkusi bo šele mogoče natančno določiti vrednost in učinek posameznih fosfatnih gnojil pri gnojenju ajde. Vsako preizkusno zemljišče naj. enakomerno obsega po 100 kvadratnih metrov ali 1 ar, torej površino, ki se doseže, če se izmeri del njive, ki je 10 metrov dolg in 10 metrov širok, ali pa 20 metrov dolg in 5 metrov širok. V vsak vofeal preizkusnega zemljišča je zabiti po en močan količek, ki ostane na tem mestu, dokler se pridelka ne pospravi. To zakoličenje je nujno potrebno, da se ločijo posamezna gnojena in negnojena zemljišča. Najumest-nejše je med preizkusnimi zemljišči in okoli njih pustiti za širino ene motike prazen prostor, da se posamezna zemljišča že na prvi pogled razločujejo. Za izvršitev teh preizkusov bi prišla v poštev sledeča umetna gnojila: rudninski superfosfat in kostni superfosfat sama; obe ti gnojili v zvezi s kalijevo soljo; rudninski superfosfat v primeri s Tomasovo žlindro, sirovo kostno moko in razklejeno kostno moko v zvezi s kalijevo soljo. Množina teh gnojil na 1 ar bi znašala pri fosfatnih po 3 kg, pri kalijevi soli po 1 kg. Za preizkuse je določiti njivo z enakomerno in rajše slabše gnojeno zemljo. Primer takih preizkusov bi izgledal sledeče: 10 m I. s o R S negnojeno K S R S K K S K 10 m II. s o R S K negnojeno T Ž K S K K R K K Pri tem znači: RS = 3 kg rudninskega superfosfata, KS = 3 „ kostnega superfosfata, TŽ = 3 „ Tomasove žlindre, SK = 3 „ sirove kostne moke, RK = 3 ,, razklejene kostne moke, K = 3 „ kalijeve soli. Ta umetna gnojila je najbolje potrositi in podbraniti preden se poseje ajda. Fosfatna gnojila se lahko zmeša skupno s kalijevo soljo ali se pa trosi vsako zase. Pri trošenju gnojil je paziti, da se ne trosi preko meje doti-čnega preizkusnega zemljišča in posebno pa ne na ne-gnojeno zemljišče, ki služi za primerjanje. Vedno se mora pustiti negnojeno zemljišče, da se lahko primerja učinek umetnih gnojil na rastline. Vsako zemljišče je označiti s tablico, na kateri je številka zemljišča in način gnojenja. Točno je paziti in beležiti vsako razliko, ki bi se pokazala med posameznimi preizkusnimi zemljišči, na primer rašča ajde, barva listov, množina cvetja in dolgotrajnost istega, dozorevanje enakomerno ali ne, pojave bolezni itd. Glavni uspeh ima pa pokazati žetev, pri kateri je previdno postopati in ravnati na sledeči način: 1. Vsako preizkusno zemljišče, zaznamovano s številkami 1—5, je posebej požeti, ajdo povezati v snope in snope posameznh zemljišč zaznamovati s številko zemljišča. 2. Snope posameznih zemljišč je ločeno sušiti in strogo paziti, da se medseboj ne pomešajo. Tudi z njive se jih mora ločeno odpeljati. 3. Ko se je ajda dodobra osušila, jo je za vsako zemljišče posebej iztehtati, pri tem pa primerjati razliko v teži, dalje razliko pri slami različnih zemljišč glede njene debeline, barve, nedozorelega zrnja itd. 4. Potem je omlatiti ajdo z vsakega preizkusnega zemljišča posebej in natančno iztehtati zrnje in slamo s plevami vred. 5. Vse te podatke je natančno opisati in poslati Kmetijski družbi v Ljubljano. Posebno je povdariti, da je vsako tudi najmanjše delo pri preizkusih vršitivestno in marljivo, kajti le od natančnih preizkusov je pričakovati uspeh, ki pride v korist celokupnemu kmetijstvu. Na podlagi teh uspehov bo potem Kmetijski družbi lahko ugotoviti za ajdo eno ali drugo umetno gnojilo, oziroma svariti pred uporabo takega, ki se ne izplača. Kmetijska družba bo izvedla večje število takih preizkusov, v katere svrhe bo brezplačno dala na razpolaganje potrebne množine umetnih gnojil. Poživlja torej kmetovalce, ki imajo veselje in umevanje za take preizkuse, in ki se zavežejo, da bodo točno izvršili in poročali o uspehih Kmetijski družbi, da se do 30. t. m. prijavijo, nakar se jim umetna gnojila dopošljejo. Vsak kmetovalec si naj izbere le eno vrsto preizkusov, in sicer ali I. ali II. Zapovedi pravilne bikoreje. Pokolenje in telesna sposobnost. Izbrati je junčka od najlepše in najboljše molzne krave. Njegov oče mora biti bik, ki je bil pri licencovanju p r e m i r a n. Ako sta oče in mati iz dobrega mlečnega rodu in lepe postave, bo njun potomec odličen plemenjak. Od takega plemenjaka se dobi potomstvo, ki se bo odlikovalo po dobičkanosnosti in lepoti. Biki drobnih kosti, ozke medenice, majhne postave, udrtega križa, krivih nog ter od nepoznanega ali slabega rodu škodujejo živinoreji in naj se zato ne uporabljajo za pleme. Izključujejo naj se tudi slabotni in bolni biki. .... Vzgoja bika. Da bo bik naglo rasel, ostal zdrav, se krepko razvijal ter dosegel v pravem času sposobnost za plemenitev, se ga mora dobro krmiti, utrjevati in skrbeti, da se mnogo pregiba na prostem. Odstaviti ga ni prezgodaj; po možnosti naj biček dobiva mleko 4 do5 mesecev. Krmi naj se z najboljšim dišečim senom. S sedmim tednom mu je pričeti pokladati zdrobljen oves in pšenične otrobe; spočetka prav malo, večati pa je ta dodatek v razmerju, kakor se manjša množina mleka. Ko je biček odstavljen, naj dobi dnevno približno do 1 kg te močne krme* vsakega polovico, v dveh por- cijah dnevno. Od 3 tednov naprej ga je spuščati na prosto vsak dan in pri vsakem vremenu, poleti in pozimi, za eno ali dve uri dnevno. Pozimi naj se v ta namen uporabljajo mala tekališča. Ako se je na tekališču zmočil od dežja ali snega, naj se ga osuši s tem, da se ga drgne s slamo ali cunjami. Črez poletje naj gre biček na pašo. Tam dobi zdravje, krepke kosti in moč. Hlevska vzgoja brez pregibanja na prostem da občutljive,bolehne.slabotnebike, ki vzdr-že le kratko časa. Plemenska starost in čas plemenitve. V starosti l'A leta naj se bik prične spuščati za plemenenje,in sicer začetkoma samo enkrat na teden, potem polagoma po večkrat, nikdar pa ne več kakor dvakrat na dan. Šele ko je dobil dva široka (stalna) zoba, je dosegel bik pravo sposobnost za plemenitev. T e 1 i c naj se ne pripušča popreje, dokler ne menjajo prvih dveh zob. Donašajo drugače slaboten zarod in zaostanejo v razvoju. Dobre mlečne krave naj se pri-puste šele črez tri, slabejše molznice pa črez dva meseca po otelitvi. Krave, ki so oplemenjene (zaskočene), se včasih še vseeno pojajo, zato je preskočiti eno pojatev preden se jih iznova čez 6 tednov pripusti, ker drugače rade povržejo. Krave in telice, ki se ne pojajo vsake tri tedne, naj se pusti po živinozdravniku preiskati in zdraviti, ker so bolne in se le redkokdaj ubrejijo. Priporoča se krave in telice pripuščati šele 6—12 ur po izbruhu po-janja, ker se bolj gotovo ubrejijo, kakor če se jih pripušča takoj ob pričetku pojavosti. Ugodno na sprejem semena vpliva dolga gonja (utrujenost) krav in telic pred in po plcmenitvi. Javni predpisi za porabo plemenskih bikov. Ako se uporablja za pleme slab bik, se škoduje s tem svoji živini. Če se uporablja tak bik javno tudi za okolico, je škoda tem večja. Ker se napake pri lastni živini le težko opazijo, zato je uporabljati za pleme le one bike, ki so od posebne strokovne komisije bili pregledani in primernim spoznani. Za javno plemenenje tujih krav je tako strokovno p o t r j e n j e (licen-covanje) po zakonu predpisano. Kdor uporablja nelicencovane (zakotne) bike za javno uporabo, bo kaznovan. V krajih s čistokrvno pasmo se morajo uporabljati čistokrvni biki iste pasme. Zapisuje naj se vsako plemenjenje v „spuščalni zapis n i k", ker je to važno. Ravnanje s plemenskim bikom. Bik največkrat ni od rojstva hudoben. Hudobnega ga napravi nerazumnost, strah in sirovost človeka. Mirno, neustrašeno in razumno ravnanje napravi bika zaupnega ter krotkega. Bič, udarci s palico in vpitje ga gotovo pokvarijo. Ko je leto star, naj se mu da v nos obroček. Nanj se pripne usnjati jermen, ki se ga napelje čez nosni hrbet in priveže okoli rogov. Mirne bike naj se vodi le za ta jermen, hude pa na drogu za obroček. Plemenitev. Pri enakomerno razdeljenih otelitvah, torej tudi ple-menitvah črez vse leto, ima en bik lahko 100 krav in telic, ako so pa plemenitve omejene le na gotovi čas (n. pr. poletje), pa ne sme imeti en bi'k več nego 70 krav in telic na leto. Kravam, ki izcejajo iz sramnice gnojno, umazano tekočino, ter nerednim pojat-nicam naj se bika ne pripušča, ker se ne ubrejijo, pač pa bika lahko okužijo. Odklanjati je tudi krave s predolgimi hlevskimi parklji, dokler niso prikrajšani. Posebne pri- prave za privezovanje krav pri plemenitvi niso priporočljive. Najbolje je, da se izvrši plemenitev na prostem, torej brez vsakega privezovanja. En skok zadostuje. Določi naj se za pripuščanje bika gotovi čas (zjutraj, opoldne, zvečer, vsakokrat eno uro) med tem časom pa naj ima bik mir. Več kakor dva skoka n a da n n i d o v ol j e v a t i! Krmljenje plemenskega bika. Bika ni pustiti stradati, pa tudi ne pitati, pač pa naj bo vedno pri pravi mesnosti. Poklada naj se mu dobro seno, nerezano in suho, dvakrat ali trikrat na dan. K o t priboljšek mu je dajati na dan en ali dva litra zdrobljenega ovsa. Nezdrobljen ali namočen oves biku le malo koristi (želodec prežvekovalcev). Pesa, krompir in žlempa povzročajo ohlapne organe in napravljajo bika lenega. Istotako ni pokladati biku slame in mokre krme, ker dobi s pokladanjem iste velik trebuh in izgubi sposobnost za plemenjenje. Koristno pa je prgišlče debelih pšeničnih otrobov in malo soli, ki se naj primešuje ovsenemu zdro-bu. Hlev, v katerem stoji bik, mora biti svetel in dobro zračen, staja suha, jasli nizke. Pregibanje. Mišice in kite bika morajo biti močne in prožne, udje in parklji čvrsti ter močni, delovanje vseh organov normalno, le tedaj bo ostal plemenski bik dolgo časa, 5, 6, pa tudi več let za pleme sposoben. Od dobrih bikov, izvira-jočih iz pripoznanega rodu, se mora dobiti kolikor mogoče mnogo potomstva, ako se hoče v živinoreji napredovati. Star bik prenaša svoje lastnosti z večjo gotovostjo na potomstvo kakor pa mlad in je zato večje plemeske vrednosti. Upreza naj se ga že s poldrugim letom za vožnjo krme, gnojnice,, gnoja ter lahka poljska dela, v zimskem času pa za lalike vožnje drva in lesa, tedaj se doseže dolgotrajno uporabnost in bik ostane krotak, rodoviten in plemeni lahko, čeprav doseže težo 900 kg. Pri takem ravnanju ne bo v hlevu tulil, razkopaval, bodel in jasii lomil. Plemenski bik je kot uprežna žival urnejši in močnejši kakor vol. Drža-nje bika brez pravega pregibanja prinaša jezo, nevarnost in izgubo. Snaženje in skrb za parklje.. Oši, grinte, iišaj, pot, odmrla koža, prah, izpadla dlaka in umazanost povzročajo nadležno srbečico in ovirajo izhlapevanje in dihanje kože. Osnaži naj se bika vsako jutro s šitriglem in krtačo od glave do repa. Bik se bo tedaj dobro razvil ter se s krotkostjo in ubogljivostjo oddolžil za to malo uslugo. Dolgi parklji mu obtežujejo hojo in stanje, napravijo ga celo nezmožnega za skok. Spomladi in jeseni ga je peljati h kovaču, da mu prikrajša in poreže parklje, to posebno, ako se ga redno ne Različni načini vzdrževanja. Menjava stojišča je največkrat škodljiva. Plemenski bik naj ne menjuje gospodarja, posebno naj velja to za stare bike. Bika oddati najcenejšemu vzdrževalcu ni priporočljivo, ker se ta le redkokdaj drži vzdrževalnih predpisov. Vzdrževanje bika zadružnim potom je najumestnejše. Prav je, ako se daje rejcem priznano dobrih bikov za triletno neoporečno vzdrževanje istih primerna vzdrževalnina. Istotako je občinska in okrajna bikoreja priporočljiva. Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani. Kdaj in kolikokrat je treba vinograde škropiti proti peronospori? Najvažnejše pri škropljenju vinogradov je, da se vrši pravočasno. V tem oziru so naši vinogradniki še premalo poučeni. Eni imajo navado škropiti zelo zgodaj, drugi bolj pozno in vsak hoče imeti s svojega stališča prav. Zato je gotovo umestno, da na to važno vprašanje javno odgovorim. Glivica, ki jo imenujejo znanstveniki peronospo-r o (peronospora viticola ali pa iplasmopara viticola), živi, kakor vsako živo bitje, na poseben način. Znanstveniki, ki se pečajo z raziskovanjem načina življenja živih bitij, imenujemo biologe in nauk o tem, kako razna živa bitja žive, zovemo biologijo (življenjeslovje). Ako tu> čemo torej kako živo bitje, n. pr. kako glivico, ki nam povzročo škodo na kulturnih rastlinah, uspešno zatirati, moramo poznati njeno biologijo. Zato zamoremo tudi na zgoraj stavljeno vprašanje dobiti zanesljiv odgovor le na podlagi znanstvenega raziskovanja o življenju (biologije) glivice peronospore. S tem raziskovanjem se je pečalo mnogo znanstvenikov, v novejši dobi pa zlasti znani učenjak M ii 11 e r -T h u r g a u , ravnatelj vinarske šole in preizkuševališča v Wadensville v Švici, dr. I s t a n f f i in J. P a 1 i n k a s , ravnatelj in profesor centralnega ampelografičnega (trto-slovnega) zavoda v Budimpešti, dalje Francoza Ravaz in V e r g e , Američan G r e g o r y itd. Iz raziskovanj teh znanstvenikov vemo: 1. Da prezimi peronospora v obliki t. zv. jajčnih t r o s o v (trosi so seme glivice) na odpadlih in segnitih, lani zelenih, trtnih organih (listih, grozdih, pecljih itd.) v zemlji, oziroma na p o v r š j u zemlje. 2. Da iz teh jajčnih trosov spomladi, meseca maja — junija, kadar je vlažno in toplo vreme (25° do 30" C) iz-kale spomladni trosi, ki ob dežju po dežnih kapljicah, katere odskakujejo od zemlje, dospejo na spodnje, najbližje pri tleh stoječe t r t n e liste. 3. Na teh, sedaj po peronospori okuženih trtnih listih izkale spomladni trosi peronospore ob zadostni vlagi in toploti, tekom nekaj ur. Glivične klice se zara-sejo skozi dihalne reže v notranjščino lista in se tam raz-rasejo v podobi micelija ali podgobja (koreninic glivice). Okužen list dobi vsled izsesavanja listnih stanic po mi-celiju na zgornji strani rumeno-rjav kaste madež e , ki nam naznanjajo, da je list bolan, okužen. 4. Po preteku gotove dobe, ki je pri višji toploti krajša, pri nižji pa daljša, prerase micelij peronospore skozi list do dihalnih rež (odprtin) na sipo dn ji strani li-s t a. Tam čaka na prvo izdatno vlago. Ob prvem dežju (iiudi rosi), izrase micelij na površje, se razvije v veje, zvane nosilce konidij, na katerih se prikaže poletno seme peronospore (konidije), ki ga vidimo v obliki znanih sivih lis na spodnji strani po peronospori napadenih listov. Dobo od okuženja lista do razvoja poletnih trosov imenujemo inkubacijsko (valilno) dobo. Ta je pri toplem vremenu in vlagi krajša, pri hladnem daljša in znaša: sredi maja navadno 15—18 dni, koncem maja 12—15 dni (ob deževnem vremenu 10—12 dni), začetkom junija 11—13, (8—10, sredi 9—11 (6—8), koncem junija 6—7 (4—5), julija in avgusta 5—6 (ob dežju 4—5) dni. Čim toplejše in vlažnejše je torej vreme, tem hitreje se peronospora razvija. 5. Dozoreli poletni trosi lete po zraku, padejo na trtno listje in okužijo ves vinograd. Tu čakajo ugodnega trenutka in pri prvem dežju ali rosi in zadostni toploti iz- kale, trta je napadena od peronospore in se prične paliti. Po preteku valilne dobe se ob prvem dežju razvijejo zopet novi poletni trosi in okužitev gre dalje, na novo iz-rasle liste, grozdje itd. To se ponavlja vse poletje. Kaj naj vse to uči? 1. Da je najvažnejše, da trto pravočasno in večkrat v letu poškropimo s strupeno, baker vsebu-jočo tekočino. Tekočina se na listu zasuši in prevleče površino lista s strupeno bakreno spojino. Na njej kaleče peronosporove trose bakrena sol zastrupi, tako da se njih klice ne morejo zarasti v notranjščino lista in ga uničiti. Ako škropimo šele tedaj, ko so se klice peronospore že zarile v list, je škropljenje prepozno in brezuspešno. 2. Da je treba opazovati vreme in razvoj peronospore, ker le iz njega zanesljivo doženemo, kdaj je treba škropiti. Prvo škropljenje. Dokler ni od srede maja naprej izdatno deževalo, ne more nastati prva infekcija (okužitev) trte, torej se s škropljenjem prav nič ne mudi. Kakorhitro- pa pade tak dež, vrže spomladne trose na najnižje liste trt, kjer se tekom 8 do 12 dni na že popisan način razmnože v nove poletne trose, kateri okužijo tcelo trto. Najopasnejši čas za okuženje vinograda po pe-v iUonospori je torej po preteku 8 do 12 dni po prvem toplem in i z d at n e m dežju, ki pade v drugi polovici maja, torej tedaj, ko na zemlji najbližjih trtnih listih zasledimo prve, po peronospori napadene liste. Iz tega vidimo, da moramo škropiti prvič tekom S do 12 dni po prvem toplem in izdatnem dežju, ki je padel v drugi polovici maja, najpozneje pa takoj takrat, ko zasledimo tu ali tam v vinogradu prve od peronospore napadene liste (spodaj pri tleh) in na teh bele lise na spodnji strani. Tedaj je najskrajnejši čas in do prvega dežja mora biti vinograd poškropljen. Poprej nego v tem času škropljenje trtam sicer ne škoduje, ampak je nepotrebno. Drugo škropljenje. Čas drugega škropljenja se ravna po rašči trte in po padavinah v času po prvem škropljenju. Na podlagi zgoraj navedene inkubacijske dobe si lahko preračunimo, kdaj je treba v drugič škropiti. Vobče velja, ne predolgo za prvim škropljenjem, torej kakih 14 dni, v suhem vremenu pa 3 tedne kesneje. Zelo važno je v tem času, to je po končanem cvetenju, da dobro poškropimo tudi grozdje. Mlade jagode so okuženju po peronospori najbolj izpostavljene, ker se v* njih kožici nahajajo dihalne reže, skozi katere se klica peronospore lahko zarase v jagode. Starejše jagode nimajo teh rež več, zato gre njih okužba le zkozi pecljčke in le bolj posamezno. Tretje škropljenje. Tretjič škropimo kake tri tedne za drugim škropljenjem, kar se ravna po rašči trte in po vlagi. V deževnem vremenu velja sploh, da škropimo rajše v krajših presledkih, torej, če treba, tudi štirikrat v času od pričetka junija do srede ali druge polovice julija. Pozneje ni več treba škropiti. B. Skalicky. Grobanje cepljenih trt. Koristna je stvarna polemika, saj bistri pojme in načela. Vkup sta trčila dva vinarska strokovnjaka v zadevi grobanja cepljenih trt. Kjer se dva prepirata, naj ima veselje še tretji. Boj se je bil v „Taboru" in ..Kmetijskem listu". Mislim pa, da je pravo torišče za kaj takega strokovni list s strokovnim razsodiščem. Naj se torej prenese ta zadeva v naš odlični strokovni list „Kmetova- lec". Ta predmet bo gotovo zanimal tisoče vinogradnikov, bralcev tega lista. Ravnatelj Žmavc je priobčil dejanske izkušnje na . podlagi točnih mnogoletnih poskusov v vinogradu Vinarske šole v Mariboru. Taki nauki iz prakse so več vredni kakor suho zlato. Vsa teorija ne more omajati zanesljivosti resničnih pojavov iz narave. Ravnatelj Žmavc je navedel med mnogimi drugimi podatki in nasveti posebne vrednosti tudi suha dejstva o pred leti po-grobanih cepljenih trtah. Gotovo je našim vinogradnikom zelo simpatična misel, da bi se daloi tudi v cepljenih vinogradih naprej gro-bati. Saj nastane v takem vinogradu mnogo praznin, ki se ne dajo izlahka drugače izpolniti. Že pred mnogimi leti so torej začeli vinogradniki v raznih krajih zopet z grobanjem, a z različnimi uspehi. Po teh splošnih izkušnjah se načeloma ne more zagovarjati grobanja, še najmanj pa v mladih cepljenih nasadih. Rajše naj se podsaja, kar gre v prvih letih še z dobrimi cepljenkami, pozneje s sadikami v košarah. Nekateri si pomagajo tudi z divjaki, ki jih cepijo zelene in razgrobajo. Razmeroma enostavno pa je, raztegniti trto nad zemljo, n. pr. kot kor-dom. Mnoge brajde in druge obsežne odgoje nam pričajo, koliko prostora zna zavzeti ena sama trta, celo v korist rodovitosti in trpežnosti. Ako je vinograd že star in se bliža svojemu koncu, tedaj bi se ga vendar znalo z grobanjem vsaj začasno še pomladiti. To bi kazalo zlasti pri današnji konjunkturi in pri sedanjih težavah naprave novih nasadov. Ni izključeno', da znajo take trte ponekod še dolgo vztrajati. Sam sem pogrobal par domačih trt iz brajd za brajdo pred tridesetimi leti, ko je bil ves drug vinograd uničen. Te trte še sedaj dobro uspevajo. To je menda primer, ki se zna različno razlagati. Primer vendar še ni neoporečen dokaz. Vzroki so lahko zato različni. Mogoče je ponekod trtna uš izginila in ne preži več na vsako trtno korenino. V tem primeru sicer to ne velja, ker se pokaže na listih američank še polno uši. Mogoče, da je sedanji filokserin rod postal bolj previden in ekonomičen, da ne izropa in ne uničuje več tako naglo svojega gostitelja, ki mu je življenski pogoj. To tudi trdijo nekateri merodajni izvedenci. Po Bizeljskem in Kranjskem je bila trtna uš gotova z vsemi vinogradi že v par letih. Drugod, kamor je prišla pozneje, ni šlo več tako hitro, pa se še dandanes najde staro trtje, ki propada le polagoma. Silno naglo propadanje v tisti dobi je sicer obenem pripisovati tudi močnemu nastopu tedaj še nepremagljive -'eronospore. Reprodukcija in regeneracija poškodovanih korenin in kot posledica tudi odpornost, je vendar odvisna od obsega zdrave listne ploskve. To potrjuje dejstvo, da se trte z večjo razdaljo in večjim obsegom drže dalje. Ako je pa obenem dobava iz zemlje in iz listov ukinjena, tedaj mora trta hitro propasti. V splošnem pa se ponekod kaže, da dandanes tudi pod sicer enakimi pogoji trtna uš počasneje upropašča kakor nekdaj. To podpira nekako gornjo trditev o sedanjih rodovih filoksere. Pa naj bo to kakor hoče! Poskusi v Mariboru so pokazali, da se znajo grobanice tudi cepljenih trt mnogo let dobro držati. Vprašanje je, če je to tako v vseh primerih. Izkušnja tega ne potrjuje povsod. Vsekakor je torej s tem v zvezi nekak riziko. Vprašanje je, če se izplača star, že redek vinograd vsaj za nekaj let na ta način zgostiti. To je zadeva kalkulacije, odvisne od okolišlčin. Ravnatelj Žmavc priporoča torej to grobanje z gotovim pridržkom. Večkrat se bo morda bolje izplačalo na dotičnem zemljišču vinograd začasno nadomestiti z drugimi kulturami, dokler se zemlja ne odpočije. V primernih razmerah znajo druge kulture več nesti nego slab vinograd. Mlad nasad trt na dobro spočiti zemlji je pa tudi drugače produktiven nego star, izmozgan. Ljudje, ki natančno računijo, Se niso zastonj poprijeli ravno tega zadnjega načina, in to v krajih, kjer je bilo vino pred vojno dražje nego je dandanes pri nas. če se gre za izpolnitev maloštevilnih pleš v sicer še dobrem starem vinogradu, znajo biti grobanice ali pa grebenice včasih dobrodošel pripomoček, če vzdržijo vsaj nekaj let. Med grobanicami in grebeni-c a m i delamo sledeči razloček. Grobanice nastanejo, če se celo deblo trte takorekoč v grob položi; za grebenice se pa zagrebejo le posamezne mladike, ki se vpognejo ob strani debla v zemljo. Ravnatelj Puklavec je nastopil kot odločen nasprotnik vsakega grobanja cepljenk. On zanika možnost, da bi se omenjeni poskusi tako obnesli, kakor se je poročalo. Kar se tiče resničnosti onih podatkov, moram pričati tudi jaz, kar sem videl isto sam na lastne oči. Dejstva ne pobije nobena teoretična argumentacija. Ravnatelj Puklavec se opira posebno na teorijo, s katero pobija konkretna dejstva, o katerih se naj bi prepričal sam, četudi bi bile njegove izkušnje drugod druge. Iz dejstva, da propada podlaga mladih cepljenk, če se cepljeni del osamosvoji, izvaja, da mora v vsakem primeru propasti ameriški del cepljene trte, čim se cela pogreba. Res je, da se cepljeni del mlade cepljenke rad osamosvoji, čim zamore nemoteno poganjati lastne korenine. Ko še niso staničja cepljenega mesta dovoljno razvita, šle ni prave zveze, tedaj je naravno, da pogine podlaga s svojimi še slabimi koreninami, čim ji korenine cepiča zbog svojega ugodnejšega mesta takorekoč pred nosom vse vzamejo, kar ona potrebuje. Lepa složnost sožitja (simbijoze) je tedaj torej motena v poznejšo škodo obeh delov. V poznejših letih je znabiti to drugače. Ker so močno razvite korenine podlage za trto neobhodno potrebne, je tudi zveza po popolnoma razvitih staniejih boljša. Cepljeno mesto .učinkuje sicer vedno več ali manj, nikakor pa ne tako kakor obročkanje. Ta vpliv je gotovo odvisen tudi od sorodnosti od sorazmernega razvoja, n. pr. debelejši cepljeni del, tanjša podlaga itd., torej različen. Nekako zastajanje soka na cepljenem mestu pospešuje do gotove mere razvoj nad njim, torej gotovo tudi adventivnih (stranskih) korenin, če so za to dani pogoji, n. pr. vsled grobanja. Stara močna trta pa vendar ne more pogrešati izlahka močno razvitih konopcev korenin podlage, torej mora tudi še naprej zanje skrbeti. To bi bilo toliko bolj potrebno, če bi trtna uš sproti kvarila nove adventivne korenine iz cepljenega dela. V tem primeru bi bilo to prilično isto, kakor kadar -vinogradnik redno zatira višje rosne korenine v korist nižjim. Tedaj bi bile razmere skoraj iste, kakor če razpeljemo trto nad zemljo bolj na dolgo z razliko, da je staro deblo v zemlji varneje pred zunanjimi vplivi. Vse po grobanju nastale nove trte bi se morale hraniti od korenin podlage, ki se znajo temu primerno razrasti. Sedaj se pa pojavi teoretičen pomislek, če ne škoduje deblu, ako se zagrne z zemljo. Vsaj sadnemu drevju to zelo škoduje. Stare grobanice necepljenih trt v splošnem pokažejo istotako, kakor pri poskusih v Mariboru, tudi cepljenih, da pri vinski trti ni tako. Drži se torej mnogo let sveže tudi s prvotnimi koreninami vred. S tem vprašanje grobanja cepljenih trt še ni rešeno in je jako želeti, da bi se delali naprej smotreni poskusi, da se dožene, zakaj se stvar v enem primeru obnese, v drugem pa ne. Uspešnosti poskusov so najbolj škodljivi predsodki, torej se mora delati brez njih. Dejstva se pa naj ne pobijajo s teorijami, temveč naj se z istimi skušajo le tolmačiti. Prišlo se bo sčasom tako do zaključkov, ki znajo biti praksi v gotovih primerih zelo koristni. Ivan Belle. jabolčni zavijač, fusikladij in monilija. Josip Priol, Maribors Letos se nam obeta bogata sadna letina, kakor je nismo imeli že vrsto let. Drevje je z malimi izjemami dobro odevelo in nastavilo številen zarod. Naša nujna naloga je sedaj poskrbeti, da nastavljeno sadje ostane na drevesu in se razvije do svoje zrelosti. Največjo pažnjo in pozornost pa moramo posvetiti škodljivcem in boleznim, ki nam lahko prizadenejo ogromno škodo, ter uničijo tretjino vsega sadnega pridelka. Med mnogimi sovražniki sadnega drevja so brez-dvoma najnevarnejši jabolčni zavijač, fusikladij in monilija. Tej trojici moramo napovedati neizprosen in brezobziren boj, kajti škoda, ki nam jo povzroča, je po statističnih podatkih in izkušnjah zadnjih let tako brezprimerno visoka, da je vsako zadevno dokazovanje odveč. Tudi letos se je bati samo v Sloveniji večmilijonske škode, ako bomo zamudili s pravočasnim obrambnim, odnosno sistematičnim zatiranjem navedenih nepridipripravov. Jabolčni zavijač (Carpocapsa pomonella) nam uniči na leto 30—40% lepega namiznega sadja. Samica majhnega sivorjavega metulja polaga svoja jajčeca od konci maja. do začetka julija na zelene, nedorasle plodove. Iz jajčeca se izvali v par dneh gosenica ter se zavrta navadno v muhi ali blizu muhe v sad. Tukaj se živi od mesa, napravlja rove in jih napolni z ostudno črvoje-dino — goseničjim blatom. Tak črviv sad je uporaben-kvečjemu za sadjevec, jesih, žganje, nikakor pa ne za prodajo kot namizno sadje. Ko je gosenica uničila tako en plod, si poišče češče drugega, tretjega, vsled česar je škoda podvojena, potro-jena. Dorasla gosenica se zaprede jeseni na deblu in vejah v špranjah pod staro Skorja, mahom in lišaji. Tukaj prezimi in šele maja prihodnjega leta se zabubi ter preobrazi v 4 tednih v metulja. Polaganje jajčec se prične iznova. Iz povedanega nam je jasno, kako bomo zavijača zatirali. Pozimi in spomladi očistimo drevje stare skorje, mahu in lišajev, namažemo deblo in debelejše veje z apnenim beležem, da ne najde gosenica skrivališča čez zimo. Sredi junija ovijemo rodne jablane in hruške približno 1 m nad zemljo z povresli iz lesene volne, trave, sena ter privežemo s kakim motvozom na debla. Čez povreslo pritrdimo debelejši papir, ki bo tvoril nekako strešico. Koncem julija, začetkom avgusta pregledamo pasti, sežgemo vsebino z gosenicami vred, ki so se semkaj poskrile. Nato naložimo pasti v drugič, da uničimo še drugi zarod, ki se pri nas navadno pojavlja. Dasi pokončamo tako mnogo gosenic, jih bo ostalo še vedno 7» do */* na vejah in deblu pod in nad goseničji-mi pastmi, osobito ako nismo drevja pozimi temeljito očistili. (Dalje prihodnjič.) Nabirajte zdravilna zelišča! MM. R. (Dalje.) Preden preidcm k naštevanju in opisovanju zdravilnih zelišč, hočem nakratko omeniti kako se morajo ista nabirati, čistiti in sušiti. To storim pa zaraditega, ker mnogi itak že poznajo večinoma vse te „rože", znan jim le ni način nabiranja itd. Najprimernejši čas za nabiranje je ob lepem in suhem vremenu, nikdar pa ne v deževnih dneh. Zbirajo naj se res le oni deli rastlin, kateri se potrebujejo v zdravilstvu. Cvetje. Pod tem imenom se razumejo res samo cvetovi (lističi cvetnega venca), brez peteljk, ali zelenih ča-šic, katere od spodaj pokrivajo cvetje. Potrga naj se le popolnoma razcvelega, ko je že čisto odprto. Listje nam znači manjše in večje liste, s kratkimi peclji, toda brez stebel. Zelišče je cela rastlina s steblom, listi in cvetnimi popki (torej brez korenin). Listje in zelišča naj se nabirajo preden rastlina cvete, ker je takrat v njih še največ zdravilnih moči (delujočih tvarin). Kot korenine so označeni glavni koreni in podanki, očiščeni od peska, prsti in malih, postranskih koreninic. Koplje naj se jih zgodaj spomladi, ko rastlina še ni pognala, ali pa pozno v jeseni, ko je že prenehala rasti. Do jeseni namreč spravi vsaka rastlina obilo hrane in drugih snovi (za nas zdravilnih) v svoje korenine, ali čebule in podanke, da more potem druge spomladi iznova poignati. Lubje, ali skorja naj se reže ali lušči (v dolžini od 10 do 20 cm v zvitih, vzdolž prerezanih cevkah) edinole z mladih, do palca (prsta) debelih vejic in to spomladi, ter zgodaj v poletju, ko se pretakajo po njem in pod njim še sokovi: torej v času, ko rastlina poganja, rase in cvete. Plodovi (sadovi) pa čisto umevno šele tedaj, ko so popolnoma dozoreli. Pri trganju in nabiranju se mora najbolj paziti, da se ne pomešajo razne vrste druga z drugo in s travo. Če se jih drži .'jrah, ali prst, naj se ta otrese in opere z vodo (posebno pri koreninah, katerim naj se potrgajo tudi lu-skice in male koreninice, ter razni gnili deli). Ravnotako se mora odstraniti poškodovano in od žuželk razjedeno cvetje in listje. Sušijo se te rastlinice edinole v senci, nikdar ne na solncu, ali pri ognju, še manj v dimu. Najpripravnejši prostor za to je v hišnem podstrešju, kjer je poleti dovolj vroče, ter obenem nekaj prepiha. Nabrano in očiščeno zelišče naj se nastelje, čisto na redko in na rahlo, po po-medenih, lesenih tleh, pogrnjenih rjuhah, ali papirju-. Še primernejše so rete, rešeta in nalašč za to narejene nizke in zelo široke lesene skrinjice. Njih dno naj bo zbito iz ozkih deščic, tako da so vmes za prst debele špranjice, skozi katere pihlja zrak tudi od spodaj. Seveda morajo te skrinjice stati na ped visokih nogah, ali podstavkih. Bezgovo cvetje in cvetje papeževe (rimske) sveče zelo rado porjavi, vsled prepočasnega sušenja. Zatorej naj se jih suši nad živim apnom, v posebnih sušilnih napravah, katere si pa vsak lahko sam takole pripremi: na-trese se stolčeno živo apno na dno večje skrinje ali soda, pogrne črez to rjuho, ali papir, ter nasuje nanj cvetje (nc-potlačeno in ne pregosto). To posodo se pa mora zelo dobro zapreti. Še bolje se stori, če se obije to skrinjo od znotraj s pločevino (Blech) in se jo tako zapre, da ne more zunanji zrak vanjo. V kratkem času bo cvetje popolnoma suho in bo obdržalo svojo prvotno barvo (kve- čjemu bo malo potemnelo). Živo apno namreč zelo pohlepno tipija vodo in jo jemlje zraku in najbližjim predmetom. Tudi za sušenje cijanovih korenin je ta skrinja najbolj prikladna. Debelejše korenine se posuše najlepše, če se jih po-preje prekolje po dolgem in se jih zreže na krajšte kose. Ne sme se jim pa skorje odluščiti (razen pri slezu-ajbšu i. dr.), ker potem izhlapijo eterična olja, katera so pod skorjo nekaterih korenin, kakor n. pr. pri kolmežu. (Dalje prihodnjič.) v Skoda, povzročena po lovcih in divjačini. (Konec.) Lovske živali so vse one divje živali, ki po lovskem zakonu uživajo posebno varstvo in ki jih sme loviti ali streljati samo lovski upravičenec. Zato je pa ta odgovoren za vsako škodo, ki jo te živali povzroče na tujem zemljišču (zajec, srna, itd.). Lovne živali, ki ne uživajo tega varstva, sme vsakdo pobijati in pokončevati, in sicer v vsakem letnem času. (Ako jih hoče streljati s puško, mora imeti orožni list, dovoljenje lovskega upravičenca in lovsko karto). Toda te živali ostanejo last lovskega upravičenca, kateremu jih je treba izročiti (lisica, vidra, jazbec itd.). Po § 66. štaj. in § 68. koroškega lovskega zakona sme medvede, volkove, rise, divje mačke in divje prašiče vsakdo loviti, pobijati in si jih s tem prisvojiti. Glede vidre na Kranjskem velja določilo, da preide ona v last ribarskega upravičenca, ako jo je ta ulovil, če jo je pa lovski upravičenec ubil, je potem njegova last. Vrane, kavke in šoge se sme loviti ali pokončevati vsak čas in na kakršenkoli način, ker te ptice ne uživajo nikakega varstva. Opozarja se pa, da, četudi te ptice napravljajo v posameznih slučajih precejšnjo škodo, so na drugi strani kmetovalcu zelo koristne, ker uničijo neizmerno poljskih miši, ogrcev in drugega mrčesa. Škodo, ki jo povzročajo te ptice, najemnik lovišča ni dolžan povrniti. Lovske pse, ki jih lovski upravičenec zaloti, da sami love, jih sme ta pobiti. To načelo velja pa samo v splošnem, kajti vsaka dežela ima posebna določila. Štajerski in koroški lovski zakon dovoljujeta lovskemu upravičencu ali njegovim lovcem, da smejo pobijati pse, ki jih dobe na samem, torej stran od hiš in čred, da sami love, kakor že zgoraj omenjeno. Po besedilu starega na Kranjskem glede streljanja psov še vedno veljavnega ces. patenta iz 1. 1786. nismo popolnoma na jasnem, ali se smejo loveči tuji psi splošno streljati ali ne. Vendar napeljuje zgodovinski razvoj zakonodaje in pa razmotrivanje posestnih in lovskih razmer, ki so obstojale pred 128 leti, v primeri z današnjimi, k temu, da lovskega psa, ki ne lovi brez nadzorstva ali sam po tujem lovišču, ampak je zašel tja iz sosednjega lovišča, kjer lovi njegov gospodar, ni streljati. Pod štev. 473. dež. zakonika za Nižjeavstrij-s k o je bila razglašena ministrska naredba z dne 27. decembra 1852., katera povdarja, da je lovečim lovskim psom, ki prihajajo iz sosednjega lovišča, po možnosti prizanašati. V nekem primeru so se upoštevale te določbe, ki so veljale za Nižjeavstrijsko, tudi na Štajerskem in je zadevno razsodbo, s katero je bil obsojen oni, ki je psa ustrelil, vrhovno sodišče z dnem 13. aprila 1897., štev. 4425. potrdilo. Sedaj imajo pač na Nižjeavstrijskem (od 1. 1902.) kakortudi na Štajerskem (od i. 1907.) glede streljanja psov nove zakonite določbe. Ker na Kranjskem takih še nimamo, se torej v danih primerih pri nas še upošteva zmi-sel omenjene določbe, ki je veljala poprej za Nižjo-avstrijo. Škodo, ki jo povzroče lovski psi pri lovu, je dolžan povrniti lovski upravičenec. Če pa lovski psi love in delajo škodo po polju, ima lastnik zemljišča pravico zahtevati povračilo škode po določilih občnega drž. zakonika. Po njem je vsakdo odgovoren za škodo, ki jo narede nje-' gove živali, če nanje ne pazi. Domače mačke, ki v bližini hiš in na polju love miši, lastnik lovišča ni upravičen pokončevati. Pač pa sme pobijati podivjane mačke, ki zasledujejo zajce, mladiče in ptiče, če jih pri tem zasači v primerni razdalji od človeških bivališč. Po štajerskem deželnem zakonu se smejo domače mačke ugonabljati, če se jih zaloti, da pohajajo po gozdu in polju, na Koroškem pa samo po gozdu. Kako daleč od hiš ni predpisano. Kranjski deželni zakon o tem ne predpisuje ničesar. Vendar se splošno v pravnih krogih smatra, da se na Kranjskem domače mačke ne smejo streljati. Popolnoma zanemarjene domače mačke, ki pohajajo po gozdih, in podivjane mačke, ki delajo na ptičih veliko škodo, je smatrati kakor divje mačke, ki se jih sme streljati. To so v glavnem določila deželnih lovskih zakonov, ki so dandanes pri nas v Sloveniji še v veljavi in katerih določb se drže še naši sodniki. Pri sestavi novega lovskega zakona bodo morali biti tozadevni predpisi mnogo točneje izraženi. Posebno pa bo treba paziti, da se s primernimi določili omeji škoda, ki jo povzroča divjačina kmetovalcem in da se varujejo njih koristi nasproti lovskim upravičencem. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. številko. Vprašanje 74. Imam na meji sadno drevje, oddaljeno 1 "50 do 2 m od sosedovega sveta. Nekatere veje visijo čez sosedov svet. Ko sadje dozori, ga sosed sklati z vej in pobere. Ali ima sosed pravico pobrati sadje z vej, ki rasejo čez njegov svet? (T. O. v K.) Odgovor: Državni zakon predpisuje glede lastnine drevja sledeče: Lastnina drevesa se ne določuje po koreninah, ki rasejo v sosedovi zemlji, ampak po deblu, ki rase iz zemlje. Če rase drevo na meji več posestnikov, je to njih skupna last. Vsak posestnik lahko izruie korenine sosedovega drevesa iz zemlje in odseka veje, ki rasejo čez njegov svet ali jih pa tudi uživa. V Vašem primeru ima torej sosed pravico pobrati sadje z vej, ki rasejo čez njegov svet. Vprašanje 75. Dodatno k vprašanju štev. 68. v 10. številki ..Kmetovalca": Kdaj in kako naj sejem lucerno? smo prejeli sporočilo od kmetovalca, kako on ravno s to rastlino. Odgovor: Lucerno posejati, je na vsak način nevarno, ker jo še lahko slana vzame. Štajerska detelja pa ne pozebe tako lahko. Ce se oves nad lucerno pusti dozoreti, ji ta le tedaj škoduje, če je preveč gost ali če poleže. Redek oves, če stoji, ji ne napravi škode, če se ga tudi pusti dozoreti. Dalje vem iz lastne izkušnje, da postane lucerna, vsejana med zgodnjo ajdo, ko se ni več bati slane, jako lepa. Ajda nudi mladi lucerni senco, ovira plevel, hitro dozori in napravi zemljo prožno. Pač pa je odvisno od krajevnih razmer, če zgodnja ajda obrodi, za kar je merodajno vreme med cvetenjem, Med lucerno sem tudi sejal belo deteljo, ki ovira razvoj plevela, v tretjem letu pa izgine. Tedaj pa je lucerna dovolj močna. V. R. Vprašanje 76. Sem posestnik in gostilničar, ki odprodam nekaj vina na debelo. Dosedaj sem imel obdačeno in neobda-čeno vino skupaj v isti kleti. Sedaj pa zahteva finančna kontrola, da moram neobdačeno vino shraniti v posebni kleti, imeti bi torej moral dve kleti: založno in točilno. Dalje si moram pridobiti obrtno dovoljenje za prodajo vina na debelo. Kakšni predpisi veljajo za točenje vina na debelo? (V. Š. v L.) Odgovor: Zakon o trošarini, posebno pravilnik k temu predpisuje v členu 8. kontrolna določila, kakor sledi: Splošni kontroli ie zavezano vse vino na ozemlju, za katero velja ta pravilnik. Kontrola se torej razteza na: a) producente, b) na prodajalce na debelo, c) na prodajalce na drobno, č) na druge osebe, na konsumente. Ker prodajate vino tudi na debelo, se Vas naravno smatra za prodajalca na debelo. Vsled tega velja za Vas točka b), ki se glasi: Prodajalec vina na debelo mora imeti vso zalogo pod kontrolo. O sprejemu in oddaji vina iz zaloge in o pretakanju mora voditi založni zapisek. Vino za lastno porabo mora hraniti ločeno od druge zaloge ter ga ob prevzemu bodisi iz svoje, bodisi iz tuje zaloge obdačiti. Zalogo ima vobče prosto uradne zapore; ako se je pa bati zlorabe, se mu smejo sodi zapečatiti; pri tem ostane veha prosta pečata, zato pa mora pokušnje popolnjevati z vinom, kJ g^je obdačil za svojo porabo. Ker torej prodajate vino na debelo, smatra finančna kontrola, da spadate po pravilniku pod točko b) in zaradi-tega Vam tudi predpisuje določila, ki so tu navedena. Vsa ta navodila najdete v knjižici „Trošarinski predpisi", ki jo je izdala delegacija ministrstva financ v Ljubljani 1. 1921. in jo tudi tam dobite po primerni ceni. Vprašanje 77. Krava se je pokvarila na nogi, vsled česar jo nameravam zaklati in razprodati meso na drobno. Slišal sem, da sedaj ni treba več plačati užitnine, pač pa moram poklicati živinozdravnika, da jo pregleda. Ali mora pri zakolu za silo biti poleg živinozdravnik? (U. M. v S.) Odgovor: Pri zakolu za silo, ki ga izvajajo kmetovalci v takih primerih, ni treba klicati živinozdravnika, ampak zadostuje, če meso zaklane živali pregleda mesogledec v občini, nakar se lahko razproda. Preden se pa prične meso prodajati, se mora plačati užitnino, kakor jo določa užitninski zakon. Naravno je, da morate poprej naznaniti občini, oziroma županstvu, da nameravate zaklati žival in obvestite mesogledca, da ogleda pred odprodajo meso zaklane živali. Vprašanje 78. Nekateri pravijo, da je škodljivo za vozove, če se popolnoma razsušene zapelje v potok, da se namočijo. Kako je pravilno ravnati z razsušenimi vozovi? (I. K. v S.) Odgovor: Najpreje je povdariti, da spada že to med velike napake v gospodarstvu, če se sploh vozove tako zanemarja, da se popolnoma razsuše. Če se pa hoče tak popolnoma raz-sušen voz spraviti v red, se mora zelo previdno postopati. Les pri vozu je dobil razpoke, ki se ne dajo tako lahko zamašiti. Če se zapelje razsušen voz v vodo, potem se razpoke napolnijo z vlago, deloma se stisnejo, vendar ostane v lesu še precej vode. Lahko se potem zgodi, da prične les v notranjosti trohneti. Tak voz se mora torej najpreje pokriti z mokrimi vrečami, da se posebno kolesa polagoma napijejo vode, razpoke le polagoma stisnejo in zamaše in sploh ves les primerno napije vode. Le na ta način se bo spravilo razsušene vozove v red. Vsak skrben gospodar mora paziti, da se vozovi ne razsuše ter jih mora v poletni vročini večkrat polivati z vodo in tedaj, ko niso še razsušeni, jih samo za kratek čas peljati skozi vodo. Ko se vozov ne potrebuje, naj se jih postavi v senco, da se ne morejo prehitro osušiti. Vozovi so dandanes zelo dragi, zaradi-tega je priporočati, da se gospodarji zavzamejo zanje in skrbe za njih vzdrževanje. KMETIJSKE NOVICE II. Ljubljanski velesejm od 2.—11. septembra 1922. Dosedaj priskrbljene ugodnosti za razstavljalce in posetnike II. ljubljanskega velesejma. Uprava II. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2.—11. septembra, naznanja: Uprava velesejma je priskrbela svojim udeležencem dosedaj sledeče ugodnosti: 1. 50 odstotno znižano vožnjo za osebe in blago na železnicah naše kraljevine in v vseh razredih. Pravico do uporabe polovične vožnje imajo vsi oni, ki se na železniški postaji izkažejo s parmanentno sejmsko legitimacijo II. ljubljan-ljanskega velesejma. 2. Carine prost uvoz in izvoz inozemskega razstavnega blaga, če ie naslovljeno na naslov ..Ljubljanskega velesejma" in se tekom 6 mesecev iz naše države zopet izvozi. 3. Vse vizumske zadeve v inozemstvu se bodo reševale kar najhitreje. 4. Ministrstvo pošte in telegrafa je dovolilo na-lepljati kolke II. Ljubljanskega velikega sejma na vse poštne pošiljke. Pripominjamo, da so kolki opremljeni z besedilom v osmih jezikih. II. Ljubljanski velesejm je izdal pravkar I. številko svojega „Vestnika", ki se te dni razpošilja brezplačno vsem sejm-skemu uradu znanim naslovom. Ako bi kdo slučajno Vestnika ne prejel, naj to izvoli potom dopisnice javiti sejmskemu uradu, ki mu bo takoj dragevolje poslal Vestnik, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne članke in je okrašen z lepimi slikami. Ker je začelo prostora na starem sejmišču že primanjkovati, opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave in vse one, ki se nameravajo še prijaviti, naj čimpreje upoš-ljejo prijavnico, ker se bo v doglednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Domneva sejmske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in so se na novem delu sejmišča planacijska in kanalizacijska dela že pričela. Celo sejmišče bo letos obsegalo preko 50.000 m2. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejm zagotovo ob določenem roku otvorjen. Pri tem pa naj upravo podpirajo vsi zainteresirani krogi na ta način, da se čimpreje prijavijo. Kdor še nima prijavnice, naj jo takoj, kakor-tudi vse informacije, zahteva od urada „Ljubljanskega velesejma", Ljubljana, Gosposvetska cesta, telef. int. 140. URADNE VESTI. RAZGLAS o sprejemu gojenk v Kmetijsko - gospodinsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljublani. Z 2. oktobrom 1922 se otvori enindvajseti tečaj Gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marjanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse 1500-— kron. Pouk sam je brezplačen. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje j perilo za posteljo: dva para rjuh in dve prevleki za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribori (žlica, vilice, nož). Če ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računiti (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti posestni list, potrjen po davčni oblasti; 6. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 7. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolekovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. julija 1922. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v Gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirotn na namen Gospodinjske šole same le omejeno. V L j u b 1 j a n i, 12. junija 1922. Ravnateljstvo Kmetijsko-gospodinjske šole Kmetijske družbe za Slovenijo. Ravnatelj: inž. R. Lah 1. r. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načeMštva. da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je mero-dajen izpremcnjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančna navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ,,Kmetovalca". Za volitev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor je mero-dajen § 31., točka 6., po kateri se število udov, ki je merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca tistega leta, ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se je ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, ie torej brez pomena. Čatež ob Savi, na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija 1922. takoj po prvi sv. maši v šoli; Dolnji Logatec, v nedeljo, 2. julija 1922. ob treh popoldne v ..Društvenem domu"; Fram-Slivnica, na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija 1922. ob treh popoldne pri g. Jos. Bauduru v Orehovi vasi; Pesnica, v nedeljo, 2. julija 1922. ob dveh popoldne v gostilni Kerenčič na Pesnici; Ponikva ob j. ž., v nedeljo, 9. julija 1922. po rani sv. maši v stari šoli; Raka pri Krškem, v nedeljo, 2. julija 1922. ob osmih zjutraj v šoli; Sv. Duh nad Krškem, v četrtek, 29. junija 1922. ob štirih popoldne v gostilni Gorenc; Višnja gora, v nedeljo, 2. julija 1922. po prvi sv. maši v društveni dvorani; Vuzmetinci, v nedeljo, 2. julija 1922. ob treh popoldne v gostilni Josipa Tomažiča v Vuzmetincih. Predavanja se vrše pri sledečih podružnicah. Razbor pri Slovenjgradcu, dne 25. junija 1922; Dol. Logatec, dne 2. julija 1922. Pesnica, dne 2. julija 1922; v Ponikva ob j. ž., dne 9. julija 1922, LED. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo« »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 300 D, na 'I, strani 150 D, na «/« strani 75 D, na • ,j strani 50 D, na «/« strani 25 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 5 D. Urejuje inž. Rado Lah; založba kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. št. 11 Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje hmetijshe potrebščine. Vse ceae so z ozlrom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Pozor kmetovalci! SUPERFOSFAT za gnojenje ajdi naj podružnice pri družbi čimpreje naročijo. Tega gnojila že nekaj let ni bilo mogoče v zadostnih množinah dobiti, letos pa utegne družba uvoziti zadosti rudninskega superfoslata, ako se pravočasno zgiasijo vsi oni kmetovalci, ki nameravajo gnojiti ajdi zopet s tem iosiorovim gnojilom. Družbi so najljubše skupne naročitve potom podružnic ali drugih kmetijskih korporaclj. Kmetovalce nujno opozorimo, da nimajo pričakovati povoljne žetve pri ajdi, ako jej ne bodo gnojili z superiosiatom. V vojnem času marsikdo raje sploh nI vsejal semena ajde, če tega gnojila ni dobil. Zato smatramo za neobhodno potrebno, da vzame sleherni kmetovalec na ha vsaj po 300 kg superfoslata, poleg tega pa — če nima hlevskega gnoja — še po 100 kg kalijeve soli. Semena: Ajda, črna in siva, čiščena po Din 5-— za kg. Vreče se računajo posebej. Grahora, po Din 7-— za kg. Sladkorna pesa, po Din 8-— za kilogram. Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme, ki je preiskano po državnem pre-izkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredenič-nosti. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: črna ali domača detelja........27-— Din za kg lucerna ali nemška detelja.......26 — „ brezpredenični mačil rep ...... . 14'— „ pasja trava.................20'— „ angleška ljulika, 844 ......... 9 — „ angleška ljulika, 843 ......... 12 — „ laška ljulika.......>'. . . . . 11— „ prvovrstna travniška mešanica ..... 12-— „ Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik z 19% dušika, z oljem prepariran, po 210 Din 100 kg. dobi se v vrečah po 75 kg. Kalijeva so', 42°/0> je zopet v zalogi po Din 130 — za 100 kg. Kostni superiosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 180 Din 100 kilogramov z vrečami. Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosforove kisline po 185 din sto kg. Rudninski superiosiat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po 140 dinarjev sto kilogramov. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rovi kisline po 140 din. sto kg. Krmila: Bučne oljne tropine, jako dobre, sveže kakovosti, po Din 2-50 za kilogram v kolačih brez vreč. , Lanene tropine, zmlete po Din 4:— za kg. Ogrščine cele tropine (rapsove tropine) po 2-30 Din brez vreč. Te tropine v kolačih imajo enako redilno vrednost kakor lanene tropine. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 550 kilogram, v manjših množinah po D!n 6 — kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8 — za kg, na drobno Din 8-50 za kg. Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 '90 Din za 1 kg z vrečami. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Bakrena pasta (Bosna pasta) 3-50 Din za kg v čebrih po 100 kilogramov. Cebri se ne računijo posebej. Najboljši strokovnjaki priporočajo nakup tega najučinkovitejšega in lahko vpo-rabljivega sredstva proti peronospori ali paležu na trti. (Glej inserat). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zopern okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 30 Din kilogram, poštnina in ovoj posebej. Gumijeve cevi po Din 15-— za meter. Gumijeve plošče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7:50 komad. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12 50 Din 1 kg v posodi kupca. Raflja, majunga extressiina, po Din 10 za kilogram. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg. Škropilnice (bakrene) za trte so zopet v zalogi. Cena za komad 400 Din. Poštnina 25 dinarjev. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnici po 5 kg 35 Din brez poštnine. Vinometri so zopet na razpolago. Koinad stan.e Din 40 •—. brez poštnine. Žveplalnikl, ročni po 70-— Din za komad. Žveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po. 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram. Želatina za čiščenje vina po 45 Din kilogram. Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4-50 za kg. Razne kmetijske potrebščine: Antlavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice. travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6'25 dinarjev. Bergamaški brusni kamni so ravnokar došli. V zalogi so sledeče vrste: 28/29 cm dolge, po Din 12"— za komad: 25/26 cm po Din 12-—; 23/24 cm po Din 8-—; 20/21 cm dolge, po Din 6:— za komad. Kose prvovrstne, so zopet v zalogi in sicer stanejo 60 in 65 cm dolge Din 18-— komad; 70 in 75 cm dolge Din 19-komad. Rogaški brusni kamni po Din 2- — za komad. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Trleril (čistilniki) I. a po Din 1500 — za komad; I. b po Din 1250 —. Plužnl trupi AW 5 pod Din 225 —; AW 4 po Din 160;—. Brane, raznovrstne od Din 175 — do 455:— za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnlkl po Din 280 —. Travniške brane A 2 po Din 500 — komad! A 3 po Din 600 —; B3 po Din 600-— komad. Univerzalni plugi D 8 MN po Din 700 — za komad. Univerzalni plugi D 7 MN po Din 650-— za komad. Dvolemežnl plugi Z 6 I po Din 800'— za komad. Obračalni plugi UW 5 po Din 650 za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700-— za komad. Obračaln iplugi UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad. lzrovači za krompir po Din 300-— za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25'— za komad. Lemežl za plug D 7 MN po Din 25-— za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 50 — za par. Plazi (Sohien) za pluge po Din 10'— za komad. Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvoj-nate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupaj z omotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg 333. Hrovaško. Pozor gospodari na životinjske bolesti! Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vrani čili prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, jer su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada cjepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod. ]VIala naznanila. Za vsako besedo ie naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupai Din. 5*— sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Mlinske kamne, sekane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek. Sv. Jurij ob južni železnici pri Celju.____ Bakren kotel za sirarno iz predvojnega materiala za vsebino 400 litrov proda Anton Vovk, Bled. Prodam neka) ajdovih plev in deteljnega prahu. Martin Kozjek, Zbllje p. Smlednik. Imam na prodaj 1 kravo'pincgavske pasme, dobra mlekarica, brez napak, ki bo teletila koncem julija tretjega teleta, okrog 500 kg težka. Posestnik C. J. v Otočah št. 6. Podnart. Naprodaj je: rabljen Climax-motor, 8 HP., za plinovo olje, že rabljen kosllni stroi ,,A 1 b i o n" No. 9 Clayton -Shuttleworth, novi nadomestni deli k temu stroju, in dobro ohranjena mlatllnica za gepeljski pogon brez stresaica. Vprašati ie pri graščinski upravi Čemelo (Rothenbiichel) p. Dob pri Domžalah. Dobra lovska puška Lancaster, kal. 16 in poldrugo leto star lovski pes, izvrsten gonjač ie naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov pri upravništvu lista. Turi! In+nc kupuje R. LUCKMANN v Ljub-1UUI iciua |ja„| na Mart|novi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. Po najvišji ceni prevzame na vsaki postaji in plača takoj Fran Kupmk Podplat pri Rogatcu smrekov in jelov brusni les, kostanjev les, hrastove hlode. Hlode, gojzdove, trame, deske in drva ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8 pred sodniio. Plačujejo se najvišje dnevne cene Prodam lepo plemensko kravo, dobro molznico. Pri Lipovcu, Koroška Bela p. Javornik. Sejalnica v dobrem stanju se kupi. Ponudbe ie nasloviti na upntvništvo_lista.__ Inkarnat deteljo priporoča tvrdka Sever dc Ko., Ljubljana. Pozor! Pozor! Cementno opeko je pričel izdelovati Anton Božič, Nova vas pošta Lesce, Gorenjsko. Razpošiljatev na vse strani. Vzorci na razpolago!__ Bika 20 mesecev starega od premovane krave proda Peter Novak, Dobrova 35. Konj (Wallach) lep, pohleven, rujave barve, za lahko in težko vprego se proda in 1 lepa črna kočija. Poizve se v upravi lista. __ 10 merjaščkov in 7 svinjic starih 7 do 8 tednov, H6sch-Mayerjeve pasme ima na prodaj graščina Križ pri Kamniku. Klepalni stroji najnovejše in najboljše vrste (za uspeh se jamči) kakor tudi kose prvovrstne, srpe, osle in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnik, že-leznina, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21 Kosilni stroj (tudi za žeti) v dobrem stanju se proda. Poizve se v upravnrštvu lista. Kuharico išče ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Plača po dogovoru. Ponudbe spre-jema ravnateljstvo.__ Sprejme se hlapca h konjem. Oženjeni imajo prednost, ker žena in odrasli otroci lahko vsaki dan zaslužijo. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Poizve se pri upravi Slatna, p. Šmartno pri Litiji. Priporoča se tvrdka Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobilo vsi posamezni deli za šivalne stroie in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sedlarje. Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik. Zidarski mojster. Al. in Val. Accetto, — Ljubljana Trnovski pristan št. 14. Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunaj specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve). Izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesiioni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Semena vseh vrst priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik! ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta 57. — Telelon št. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, z drvami žitom in drugimi deželnimi pridelki. B r z o i a v i : Andrej Oset, Maribor. Važno za poljedelce! Najboljši mavec (gips — sadra) zopet v zalogi! Izborno umetno gnojilo za deteljišča, trošenje travnikov, zelnikov, važno za ajdo itd. Izborno sredstvo za konzerviranje gnoja in razkuževanje hlevov. Cena za 100 kg, Din 100, franco postaja Kranj. FRANC DOLENC, KRANJ. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči FellerjevJELSAFLUlD k kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega, čistega in osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot blago delujoče in zelo prijetno sredstvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in bolje delujoč nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z ■? .'itkom iti s poštnino za vsakega: ; ^vojnate ali 1 špecijalna steklenica 72 K. Za prodajalce: !: dvojn. ali 4 špec. steklenice . 300 K ! dvojn. ali 8 špec. steklenic . 570 K ; dvojn. ali 12 špec. steklenic . 800 K žtnine prosto na Vašo pošto. Kdor (J.iiar naprej pošlje, dobi popust v naravi. Kužno: Elza obliž za kurja očesa 8 K in 12 K; i i0. Dnevni red : 1. Otvoritev ter določitev sklepčnosti. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Potrditev letnega računa. 5. Volitev likvidacijskega odbora. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol , ure na to občni zbor, ki skepa brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorenjivasi registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 29. junija 1922 v hranilnični pisarni ob 14. uri. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure Jasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. Sodi za vino, žganje, olje, mast, med petrolej za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino Franjo Repič sodarski mojster Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemalo se v to stroko spadajoča popravila. Solidno delo! Cene zmernel Točna postrežba! Iv. Jax in sin Ljubljana. Gosposvetska cesla šivalni stroji in strojizapletenje Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E R" Ceniki zastonj infranko. Kolesa iz prvil tovarn: dOrkopp, styria, waffenrad. mLiHif Specialna trgovina za mlinske potrebščine. ČADEŽ & BRCAR Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah i. s.: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze), 24 in 32 cm široka volnena sita, poeinjeno žično tkanino (Drahtgewebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žimnata sita itd. Postrežba točna In brza! — Ceniki ===== na razpolago. ===== -Kupujem: vsa zdravilna zelišča po dnevnih cenah: Lipovo cvetje, gorski mah, cijan, lapuh, trpotec, vinski kamen, krhlji-kino lubje, brlnjevo olje in druge. Za vsakovrstna tozadevna pojasnila sem vedno na uslugo. Prodajam: Zveplen prah, modro galico, želatino za čiščenje vina in vse druge kemijske izdelke za živinorejo in vinogradarstvo. Posebno priporočam „Svin", od-vračalni pripomoček proti svinjski kugi, rdečici, vra-ničnemu prisadu in kugi na parkljih goveje živine. Med. dpogerla Jdrlja" B. Gvančara Ljubljana, Šelemburgova ulica 5. Gospodarsko zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev. iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla". Kmetska posojilnica ■ "■'.!.«■ ■ ■ B ■ registrov, zadruga z neomejeno zavezo ljubljanske okolice b w ljubljani ■ v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 3 °jo brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 115,000.000 kron. = Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. = Kdor hoče imeti prvovrstne poljedelske stroje, izborne oralne priprave, Lokomobile, mlatilnice, sejalne in kosilne stroje, pumpe, slamorezr niče i- t. d. „_ .......mm (Solidno češko blago). naj pride pogledat ali naj piše na Mam. zalogo MELICHAR - UMRATH - BACHER V ŠT. JURJU ob južni železnici. Raznovrstne pluge, brane in okopal- nike, osipalnike, drobilne mline, reporeznice i. t. d. Jedilno orodje, žlice, nože, škarje sploh vso nožarsko in galenterijslco robo razpošilja na veliko in drobno poj čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna R. STERMECKI, Celje 319. (Slovenija). Zahtevajte ilustrovani cenilr. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denai.