DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ^'Hr^HHZ-^ - - Sas*«? 4MA u^aA A«ro6mm m. >n««rat* pa opr.rmJlr« DOMOLJUBA* Vodnikove ulic* H. ». - VuJ^, eprtjtmab^ fl*t*ijejo po dogovoru. 6ter. S. V LjuHjani, 19. januvarja 1893. Letelk TI. Katol. polit, društvo v Ljubljani. PoroCilo tajnika g. Andr. K a lan-a o delovanju društva I. 1892 ae glasi: Dnč 3. jan. 1.1. imelo je katol. polit, društvo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na tem zboru bo bili za vodstvo društva kot odborniki izvoljeni naslednji gospodje: dr. V. Gregorič, Andr. Kalan, Karol Klun, Ivan Pelerca, Karol Pollak. Fran Povfto, tibd. Rav-nikar, dr. Ivan ftustertič, Ign. Žitnik, vsi bivajoči v Ljubljani in g. Ant. Belec iz št. Vida nad ljubljeno. Kot namestnika sta bila izvožena gg dr. Ja-nežič in Fr. Peteica. Kot pregledovale« računov sta bila izvoljena gg L. Gestrin in Jos. Picbler. Odbor ta seje konstituiral ter zbral predsednikom kan. K. Kluna, podpredsednikoma vodjo Fr. PovSe-fa in d M. »od. svetnika v pokoju Lud. Ravnikarja, blagajnikom g. Ivana Peterco, tajnika gosp. Andr. Kalana. Na lanskem občnem zboru je bil bivAi društveni podpredsednik Oton De tel a, katerega je presvetli cesar imenoval deželnim glavarjem kranjskim, izvoljen soglasno častnim članom. Odbor je po posebnem odposlanstvu deželnemu glavarju sporočil soglasni sklep, ki je izrekel svojo zshvalo na tem odlikovanju ter izrekel, da se je v smislu katol. polit, društva vsikdar trudil za blagor slovenskega naroda. Isti dan S. jan. je Imelo katol. polit, društvo svoj prvi društveni shod. Ns tem shodu je poročal drultveni predsednik kanonik KI u n o tedanjih političnih razmerah v slasti v državnem zboru ter pojasaoval delovanje slo venskih poslancev na DunaiL Dr. V. G regorič je predlagal v tem smislu to-le resolucijo: Ns shodu dnč 3. jan. L I. zbrani udje katol. polit, društva v ljubljeni izrekajo zahvalo svojim državnim poslancem ter popolno zaupanje za njih možato in odločno postopenje v državni zbornici. Ob jednem pa odločno obsojajo nazore, katere je mladočeski državni poslanec dr. Gregr izjavil v svojem govoru, sosebno ker je naSel ta govor tudi pritrjevalni odmev v napredno-na-rodnih slovenskih krogih. Listek. Jakobinska nevesta. (Povait is ČMOT fraacMk* prtkaoij«.) L Ko se vrti naSu povest, bili so za Francosko naj-burnejSi časi, kar jih pomni zgodovina. V Parizu gospodarili so rudeči Jakobinci, na čelu jim siloviti Robespierre, ki so strahovali s svojimi ukazi vso Francosko. Po posameznih okrajih so spolnovali njih privrženci zvesto njihova povetj«. Na stotine ljudij žrtvovali so vsaki dan po nedofenem, zlasti duhovnikov in plemenitnlkov. Dokaza za njihovo smrt ni bilo treba nobenega, dovolj bilo je, da je le kak jakoblnec rekel, da so kraljevi privrženci. V tem viharnem času sedeli sla v sobi nekega gradu v mestu A trnu na Francoskem dve ženski. Mlaj«* bila Je kacih ie let stara, lepa in čvrsta; na njenih očeh bral se je pognm in odločnost, ako tudi solze v njih niso naznanjale nič dobrega. Starejša bila je njena varuhinja, videlo se ji je na obrazu, da se boji za svojo varovanko Heleno pl. Kursy, Imela je vse pravice nad njo, Helena je ubogala zmirora njene nasvete. Ali danes bile so vse prošnje in sveti zaman. — Helenina mali bita je naznanjena pri oblastvu kot kralju prijazna in državi nevarna. Po noči prišli so jakobinski stražniki po njo, odpeljali jo v ječo, kjer jo je pričakovala smrt pod sekiro, smrt na giljotini. Helena si ni vedela pomagali. Hotela je rra vsak način rešiti mater, ali nezmožno dekletce, kam se hoče obrniti, nikjer ni upala najti milosti. Naposled sklenila je sadnji obupen sklep. Neki kovač v mestu Arras je popustil, vnel za brezverske namene jakobinske, svojo kovačnico in se jel pečati s politiko. Njegova surovost, brezobzirnost in moč pomogte so mu, da se je povzdignil med jakobinci. V (ribunalu sedel je na strani silovitega Lebon-a, od koder je strahoval vse mesto, tako da se #e sedaj prebivalci mesta Arras s strahom spominjajo na to krvavo vlado. Do tega kovača Granlera hotela »e je ae obrniti Helena. Vod}« P o v A e j« ni tam abodu govoril o novi trgovinski In otrinski pogodbi, o kateri se je imelo tedaj razpravljati v državnem »boni. ?Jt leda! nam je g. Pofie solnčne ia senčne strani nove pogodbe tako naslikal, kakor s« sedaj kažejo v resaki Dad 3. marca se je pritel deželni zbor kranjski, katerega je v ima deiele pozdravil Častni Član in bivši podpredsednik na#ega društva Oton Dete!a ter pri tej priliki razvil zastavo starega slovenskega gesla, po katerem deluje vsikdar tudi naše društvo. V deželni odbor je bil izvoljen dr. Fran Papež, tudi dan katol. polit društva. Pripomoglo je tudi katol. polit, društvo mnogo k temu, da so se razjasnile razmere v dež. zboru kranjskem. Poslanci slovenski so se ločiti po svojih političnih nazorih; kot Člani katol. polit, društva združili so se v slovenskem konservativnem klubu gg : Detela, Drago«, Klun, Lav-renClC, Mesar, Ogorelec, Pakii, dr. Papež, Povše, Stegnar, Žitnik. Pečat lanskemu delovanju katol. polit drultva pa je vtisnil I. slov. katol. shod. Ni mi tu govoriti o vafnoati katol. shodov; njih pomen lahko presojamo po i. slov. katol. sbodu. Reči smem to-le Ako kedaj. ao vzlasti dandanes potrebni katol. shodi, posebno potrebni pa 8« pri nas v Avitriji, kfcjti uprav gledč Avstrije izrekla je loža osodepolno besedo: Avstrijo moramo raz-ruftiti z narodnostnimi prepiri in boji. Sedanje razmere v naši državi kažejo jasno, kako da loži bujno zori ta sad, kako da ae razdor vedno hujši javlja med posamičnimi narodi, kako da trpi pri tem Avstrije moč in ugled. Zunanje sovražne sile niso razrušile Avstrije, a v skrajno nevarnost ji je črv, katerega je z narodnostnimi •Torej hočete na vsak način, draga Helena, to poskusiti?« vpraša po dolgem molku Genovefa svojo varovanko. »Draga moja, kaj more* Se dvomili o tem? To je moj poslednji up. Morebiti re8im življenje svoji materi in sedaj naj se de obotavljam?« odgovori Helena. • Ali, ljuba moja, vi ne veste, kaj počnete, vi ne poznale teh ljudijt Te polasti!« svari jo Genovefa. »Da, jaz vem, da vse lahko storč, vem, da je življenje moje matere v njih rokah, ... to mi je dovolj ... Sicer pa, Geoovefa, ako se bojil s monoj iti, pojdem sama!« odvrne odločno Helena. »Jaz, gospodična, grem povsodi a vami!« odgovori Genovefa. V svilnati plaAček zavila, s priprostiai klobukom na glavi, lla ja Helena, spremljana od (ienovefe, po zapulčenib mestnih ulicah. Prej tako živahno mesto bilo je sedaj vse mrtvo. Hile veli kale v so bile zapite in pajek je predel svoje mreže po oknih najbogatejlih meščanov. V napol zaprtih prodajalnicah ni bilo že skoro nič blaga in tudi nič kupcev. Pred hilami rokodelcev se niso več razgovarjale žene in deklice in pletle nogo-vic. Le sem in tja privalila se je četa pijancev in molila s svojimi razbojniškimi pesmami smrtno tibolo. Helena in Genovera prille sta v kovačnico Druta Graniera. Videlo se je takoj v vsem, da je brez pravega gospodarja. Peči bile so mrzle, naklo zarjovelo, mehovi raztrgani. Genovefa odprla je duri in stopile sta dalje. Steklenice za vino io pivo stale ao razstavljene po mizi, samokresi in putke ležale ao po tleh. Granier sedel je pri oknu in akulal brati jedno tistih atrahovitih piaaiy, ki »o prihajala vsak dan ia Pariaa po okrajih. prepiri zaredik k>ža v o«čju nate države To Bivamo«! odvrnajo od naa jedino le kridansta nadaln pravice in bratoljubja, kakor jih aagovaija katol eefkav. In jedmo na podlagi krtčanakih načel ugotovljen je tudi nato Slovenoein na« ob«Unek ^ , Z oziro« na vee to je odbor katol. polit, društva, ia Cegar sreda se je rodila miMi aa 1. slav. katol shod' ste) si v doUnoat t vaeaai silami delovati na to, da se ta shod izvli kar moč lepo in vspešno. Ker pa je bilo sklenjeno, da se shod skliče za vae slovenske pokrajine, tedaj aa edbor katol društva valed svojih pravil, ki ao veljavna aamo aa nato deaeto ni mogel oficijelno kot lak udeleževati priprav za katol. shod ; vendar pa io vsi odborovi člani vstopili v osnovalni odbor za I. slov. katol. shod ter mu bili zelo delavni udje. Med drugim je sklenil oenovaini odbor aa I. slov. katol. shod snovati po deželi pripravljalna aborovanja pred katol. shodom in pritrjevalna zborovanja po katol. shodu, katera je večinoma prirejevalo katol. polit. društvo. Taki shodi so bili v Smarljl pod Ljubljano, v Moravčah, v Skofoiloki, v Ribnici, na Brezju, v St. Petru, v Cirknici in na Vrhniki. Po katol. shodu smo iineli shod katol. polit, drultva v Do b u dn4 9. okt. I. I Predsedoval je shodu društveni podpredsednik vodja P o v I e Daevm red je bil: Nagovor predsednikov, »I. slov. katol. shod,« govoril dr. Su-štertič, »o katol. zaveati« govoril g. Ivan Kalan, »o tisku«, govoril g. A. Kalan. Vsprejela je bila resolucija, a katero se shod pridruži sklepom I. slov. katol shoda, Izreka neomejena vdanost pokrovitelju katol. shoda ter obaoja cerkvi kato- Ko so vrata zaškripala, ae ja obroil in gledal, kdo pride. Helena stopila je sama naprej k možu, od katerega je bilo odvisno življenje aH amrt njene matere. • Kaj hočeš od mene, državljanka?« vprašal jo je kratko. »Prosim gospod !« .. . »Kaj je lo?. . . S kom misliš, da govoriš? Kaj?« zadri se je Granier. »Državljan, odpuSčenje.....jaz sem hči gospe plem .... te meščanke Kursy, ki je bila preteklo noč vjeta, in prišla sem pros . . .« • Kaj je potem?« pretrgal je Granier besedo. Helena ni mogla najti besadij, na katerih je viselo življenje njene matere. • Njeno življenje izprosit pri tribunalu « »Nič druzega, ko to?« odvrne aaniCljivo Granier, »saj res, jaz poznam tvojo moter, državljanka!« »Torej vi jo poznale? Smem upali? Saj veste, ona je bila najboljša, najdobrotljiveyša in uamiljenejša izmed vseh žon v mestu. Nihče ni nikoli zastonj prosil njene pomoči!« »O, ha, ba, koliko beaedijl Vadi, državljanka, vse te besede: miloarčen, dobrolljiv, usmiljen, vse to difii po starem in je strašno plemenitaiko. Ljudje ao od aedaj vsi med seboj jednaki, nikomur ni več potreba skazovati usmiljenja, draga moja I Minuli ao čaai, ko *o lepe gospo, katere ao iz zlatih posod jedle in ležale na svili, mislile, kdo ve kaj ao storila, ako so jaden dolar vrgle •j«, kjer ja stradala kaka revna drulina____Vojska grajščinam, mir kočam; to je nafte geslo .... Sicer pa, ko sem rekel, da jo poznam, sem naail njeno ou* liAki in narodu slovenskemu sovražno postopanje narodno-napredna stranke. Teden pozneje dne 16. okt. ja kil shod v S m ar i j Pradeadaval na ja vodja P o v » e, ki je razpravljal gospodarska razmere ia pojatnoval namene katol polit društva, tajnik društva je govoril: »o I. slov. katol. shodu« KnezoSkofljski tajnik g. Jos. 8i ska »o katol. zavesti«. Izrazila se je resolucija v istem smislu kakor v bobu Dnč 30. okt. je bil shod katol. polit, društva v Kamniku. Predsedoval Je shodu kanonik Klun omenjajo« vrline Kamnika in njegovih prebivalcev. O »I. slov. katol. shodu« je govoril dr. Ivan SuStertiC, »o katoliški zavesti. valočastiti gospod Fr. Gornik, aupnik neveljski, vodja Povle o preosnovi davkov, in o liberalizmu društveni tajnik. — Resoluc ija ae je sprejels, kakor v Dobu. Ni skoro moči popisati, kako veličastno so se vršiti ti shodi, kako mnogoštevilno so se zbirali možje in s kakim zanimanjem so poalutali razne govornike, kako navduSevalno ao pritrjevali raznim predlogom. Minulo lato je zapualil deželo kranjsko Andrej baron \Vinkler, mnogoletni deželni predsednik. Odbor katol. polil, druitva ae je poslovil od njega v posebni depula-ciji. Tudi novemu vodji deželne vlade baronu Viktorju Heinu se je poklonil odbor katol. polit, druitva dnč 1. nov. po odposlanstvu gg Kluna, PovSeta in Ravnikarja, (i. predsednik ja pojasnil namene drufilva, ter izrazil nadetjo, da hode ono pri deželnem predsednistvu našlo pravo ocenitev svojega patrjjotičnega delovanja. G. dvorni svetnik je odgovoril. rekoC: »Vem, da katol. polit, drultvo zmerom lojalno in patrijotiCno deluje. Jaz poznam važnost toga velikega druStva, ki se razteza med slovenskim Ijenja. Njej sa smilijo cerkve in črnosuknarji, videli so jo celo ob smrti Kapeta (tako so imenovali kralja Ludovika XVI., katerega so umorili 21. januarija 1798) jokali .. .. ne Uui mi tega, jaz to ca gotovo vem.« »Državljan . ...« jecljala je Helena, potrta vsied tega govora Granierovega. »To le ni vsel Tvoja mati pošiljala je svojemu bratu, izseljencu in zavezniku avstrijskemu, denar. Ali si upa« to Ugili?« »Ali meSčan, moj atrije se je izselil, da bi si reSil življenje! on Sivi v Nemčiji v največji revščini, in je li hudodelstvo poliljati mu pomoči 7« »Da, državljanka! To je hudodelstvo! Francozinja ne sme druzih prijateljev imeti nego svobodne republikance! Tvoja mati je postave prekršila in v tem smislu bodem jaz govoril pred tribunalom!« »Gospod — državljan 1« zaklicala je Helena in padla s sklenjenima rokama pred nekdanjega kovača, »pre-kličite te grozne besede! Ne bodite brezsrčni! Ne končajte mi krča s tem, da mi umorite mater! Bodite do-brotljivi in usmiljeni! Vi tukaj vse premorete, imate oblast govoriti sa življenje ali smrt. Porabite svojo moč in ralite mi nedolžno mater! Jaz vas bodem Častila in za vas molila ... Tudi vi ste o«e, v imenu vaAih otrok vas prosim, ne savraile me! Saj moja mati ni domovini nevarna; mi živimo tiho v medsebojni ljubezni, in ako hočete, državljan, damo vae premoženje državi. Jaz bodem srečna, ako bodem imela svojo jedino prijateljico, svojo mater .... Za božjo voljo, usmilite se me in ne zavrzita me!« ljudstvom po oeli deželi in sem prepričan o lojalnosti slovenskega naroda, o kateri resnično poj« pesnik: Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane. Sprejmite zagotovilo, da bodo goapodske ravno tako kakor prej tudi slaj blagohotno ravnalo druAtvu nasproti in da je bom, kar zadeva mojo osebo, podpiral tudi jaz.« — Odbor je imel v minulem letu 21 odborovih sej, katerih so se vdeležili večinoma vsi v Ljubljani bivajoči člani. Število udov se je pomnožilo za poldrugisto Članov. Glasilo društva »Domoljub« tiska ae letos v 8000 iztisih. Za take lepe vspehe »osamo gotovo bili Bogu hvaležni, a trudili se moramo tudi v prihodnje, da društvo vedno krepkqje napreduje. Pred vsem treba dandanes društvene uredbe. — Liberalizem se Se vedno razširja, 8ola mu je Se vedno v oblasti in znana je beseda socijallsta Liebknechta: Skozi Solo vodi najpripravnejsa pot v vas. V gospodarskem oziru liberalizem razjeda kakor rak jedro malega moža. Razprodaje zemljišč, vedno se množeče izseljevanje, — vse priCa, da nazadujemo. Ne dovo|j, tudi v duševnem oziru on krade. V ime liberalizma se zidajo gledišča na deželne troske. Vse hoče kapit. liberalizem imeti za-se, to je res pravi drugi Heliogabal, ki je rekel: Jas hoCem bili dediC sam za seboj. Temu nasproti treba res pravih liberaloev, ki vsakemu svoje dade — le pa vzgaja le krščanstvo, pristno ohranjeno v katoliški cerkvi. Na tem temelju sloni ludi n&se društvo in v tem je njegova moč, v tem njegova bodočnost. Mi ne begamo za jednodnevnimi vspehi — v tem je veli k liberalizem. Ta se pa spreminja kakor moda, Tako je govorila zdihujoCa Helena, ali trdi jakobinec ostal je neizproaljiv. •Ali tvoje premoženje se ni zaplenjeno?« vprala Cez nekoliko časa Granier. • Ne«, odgovorila je začudena, »imamo Se hiSo.« »In druga posestva? Kursjjsko posestvo, Valska pristava, Dourijski travniki, 8l. Josč-eki gozdovi?« • Vse to je se nase!« Obličje Granierovo je bilo mahoma milejSc, začel je Heleno opazovati in nato je rekel: •Poslušaj, jaz ne obljubim ničesar, ali počakaj do popoldne, hočemo videli.« •O gospod, smem upati?« • Bodemo videli.... Jaz se nič ne obljubim .... pojdi državljanka! Ali stoj, ne pozabi preskrbeli vina, tistega starega, in kozarcev. Jaz bodem Se jednega prijatelja pripeljal seboj. Na svidenje, državljanka!« Helena Sla je z Genovefo domov. S strahom in upom premišljevala je vsako besedo, katero je izrekel Granier. Ko je stopila v sobo, kjer je bila poprejšnji dan videla Se svojo mater, polile so jo solze in vzdih-nila je: • Ali se bodemo Se kedaj videli? Genovefa, ali bodemo se kedaj zvečer skupaj brali? Ali se bode povrnila mati? Moj Bog! Moj Bog! Usmili se me!« • Draga gospodična: Gospod je dober, on ne bode pustil, da bi Se mater izgubili in tako poslali prava sirota. In potem se je ta Granier za vas zanimal .... vse je tako naravno .... in Granier premore pri tri-bunalu vse, dobro in slabo.« in Ktonfeem M todi godi tnko kakor asom, ki je za svojo goapo kupil ktobuk, ter teče i njim po ceati dotnov. Ram tako hitro? Domov, kupil sem »eni klotouk, a boji« aa C« fr*« počasi, dabo med tam že sop* nova moda. Tnko a« preievlja liberalizem ter si j« dosleden samo v aedosiednosti. Katoličan pa hodi vanao in desk*,, svojo pot vedoč, da i Časnemu blagru človeškemu p^. I »ga so načela kričanetva. Tok naCei oklepaj « v n k dar tudi mi pri kat. polit, druiivu, katerefa fe^ vanje mili Ko« btagoslavljaj tudi v tekočem nove« ^ Kaj je novega U Domini, 10 janevarrjs. (Umor in poskuleni ssmo-umor): Dol ll janavarije »večer zgodilo te j« strsino zločiastvo v Prsserjib, iopnija Holmec. Posestnik Debevc se ja ladnjs leta silno hudo vdal nesrečni igri. Vdčkrst je ksr stotine uigral jedae lamo noč. Sevi, pridna lena in skrbna gospodinja k temu molčati ni m?gla. Z»č»l se ja prepir in krsg v hiii. Omenjenega večera je mol »opet slabe volje domov prilal; iena sluti, da bode zoptt vriič in kletev, tato r«če dekli, da naj gre k sosedu r vas. A gotovo nboga ieoa tega ne bi bila rekla, ko bi bila re-viea pač vedela. kar| hudobni mol goji v svojem srca. Komaj dekla odide, igrabi mol leno pred ognjiičem, jo vleče v .kevderc* (.kevderc* imenujejo tukaj mslo sobo-spalnico) in tamkaj jo vrle na tla in jo začne neusmiljeno daviti. Zena, sicer močna in Čvrsta, vendar avojega krutega neka ne asore stnbovsti; ona slednjič obnemore, m.I jo po Slovenskem? le ie davi in |o nmvestts pu*i aa «W.h, ikočt k*, po brftvo ter |fj od »adej skoro polovico vratfi prereh Žena se j« gotovo vsled sadane rane morsla prsbiditi, ker [e imela jedno roko vso krvave, reva ai je sqbri hotela kri n^tavrti. Po dovrieaeaa tem otfaiaeta dejan se mot vleie v postel|0, kakor bi se ne bilo nič iguMi, pred njim pa leti mrtve trta, vsa * krvi. C«« aektj tui pride dekla domov, in ker je bilo ie vse temno, u trti ona pod* k počitku; otroei namreč so ie poprtj poipali. — Drugo jutro lapovd gospodar dekli, da aai um ogenj in naj hitre skuha koaile. Dekla mu odgovori, da bo psč zakurila, a kosilo d« n»| skakajo mati. (bipodir se na to Cisto hladnokrrno odreie: .Ona (lena) ga t« o« bo kukala!" Ker gospodinje le ni ii kevderoa, gre dekla pogledat, kaj da je, io gi«j I O strah in groze! ueu sa vratni leii mrtva gospodinja in ekeli ajrj taifiniea« •Da, lahko se nfbdi I C« mi on mater resi, bode najboljši prijatelj, najdražji dobrotnik in morebiti pride £aa, ko mu bodem lahko pokazala svojo hvaležnost!« >0 da bi Bog tako hoteli« It. Nekoliko ur je za tem preteklo. Helena sedela je vsa v skrbeh poleg praznega naslanjača svoje matere. Njene oči kazale ao, koliko trpi zaradi njo Vse njeno miiljenje bilo je pri njtžj, ki vjeta brez dvoma v globoki ječi sablja svojo nesrečo in misli le na svqje zapuščeno dete. »Moj Bog«, rekla je, ko se je je zopet polastila brezmejna žalost, »ako je ne morem reSiti, ako mi je ta mol zofiet ne d&, prosim te le 2a jedno milost, daj, da skupej umijeva; ne pusti me same rta svetu, združi me z njo in jaz te bodem vedbo hvafila!« Zdajci ae zasliiijo tekli koifaki po stopnicah. Nekdo potrka. Helena hiti Odpirat vtata In hoter stopil je Brut Gfanler, kiUrtga Je sj^emljal neki mladenič. Helena hitela je Itovačn z ^upanjem nasproti, saj taladej deklici je up ln obup tafco blizu skopaj. »Državljan, prinašate li dobro poročilo? Bodeto I? videla fcopet avttjomater?« "n*«Sa v jednf kapi Helena kovača »TlhO, tlKo.dragaihoja!« rilel je Gtatrter, »počMraj, je Se čas. Ti, LeOtfda, Vetidi se tukaj poteg državljanke. Kje pa je vino, katero sam bil zahtevni?« »Tdkej, takoj !• odgovorila Ja Helenu, ko Jc ravno Genovefa Vstopila a steklenico in tremi kozarci na srebrnem fjodnoinlku. Videti je bilo Gratrieru in njegovemu mlademu tovarišu, da sta s ttta zadovoljna. »Državljanka, mi se moramo aprijaznitil Tukaj Li predstavljam Laonida Bruta Krinttda tiranicra, svojem sina On ni plemenitai, kakor tvegi prejšnji pnjatsip, ampak prost republikance, pravi doaK>l)nb, znan po vsem mestu • Helena pogledala je Se-le sedaj Leoalda, sineta-nierovega. Bil je ie precej lepega obraza, ali pogled bil je vsled zgodnjega pohajkovanja in krute prodrznoiti neprenesljiv. Takoj jo je rudečira oblila in obrnila m ja proč. Med tem je stari Granier hitro pregledal vw pohištvo, krasne okvire, zlate avečnike, lestence itd. ii ko je vse to kakor kak cenilec precenil, rekel je Heleni: • Državljanka, ti ves, da sem le na tvojo proinjo priiel semkaj, kak drugi manj znani domoljub bi posul vsled tega sumljiv; zato upam tudi, da mi bodel hvaležna. Ti ves, da jaz lahko reiim tvojo mater < •Gospod, rešit« mi mater! Govorite samo, kaj m; je storiti!« »Le počasi, počasi! Jaz ti aedaj nekaj nasvetu^ ako ti bo to po volji, bode lvqja mati v malo dnevih reiena, ako ne, bode jutri . . i« Pri zadnjih besedah je ileleaa obledela. »Govorite, drtavij««!. r«Ua je a trmo*™ **■*>*> »govorit«, naj bode e«, *ar hooe, jaz h«*a« a«"1'1' »l/epo moje dekletce, ti se mora« z mojim sii**" Lemridom otnožiti; s tem pogojem bodem jo reSil, •k" pa bode »e danes obrnjena in j«ri... umorjena« ' »Mena trtla je vsa potrta, ni tedHa, je-li »o Je resnica. Glas Granletov, *{ /e bobnel kakor nad njo, prepričal jo je, da je ta trenotek reeen nje« kri. Lu« jej pade it roke Id vsa preplašeni, t rokami plakajoča ia t velikim krikom leti k drugema ao-seda, kjer je bila gospodinja doma, in ne more drnitga povedati, kakor: .0 jej, o je|, o jej. mrtva je, taklana je!" Nestrpno ao ljudje vpili nad njo: .Kdo je mrtev?" — .Ob, naša gospodinja, naša goapodinja!" Cela vas je bila po koncu in vsa ae stika k Dsbevčevi hiši, va« aili noter. V veti. v kleti in pred hišo ja vse jokalo in plakalo; mol pak je v hiši pri peči na klopi letal, ne tmentt se aa vaa očitanje in tmerjanje, v roki drteč ostro britvo, a katar« ai ja ia dvakrat raail na vratu. Ko ae aopet pripravlja, da bi t britvo potegnil po vrata, skoči hitro k njemu čvrai mladenič in no a ailo iatrga britvo iz roke. (Mi dan ao liodja it bližnjih ia oddaljenih vaai hiteli gledat nesrečno mrtvo ieno, ki je še vedno i zavihanimi rokavi Uiala aa tleh. kakoršna je bila namreč predvečer pri ognjišča. Po odhodu koonidom. »Ua, draga moja, ali mati moja je refteoa! Vse ae mi danes boljše zdi v primeri a včerajtnjim obupnim stanjem. Sedaj pa pojdiva k materi v ječo !• obrtnijske stvari. 7 '/t '*u T,ko ,krbi droiivo, da Ijadjo t vpltis,,,^ 50 kr. vsak teden r nekaterih letih dobijo prihranku dobra dva alotaka ta on delei. Vzame pa tudi kedorhafe več deležev, io kolikor ima deležev, toiilcrat po 60 b, plačajo na teden. — Za pristop je treba plačati 1 gii, vstopnine ta vsak del«* — Drugi dobiček, ki ga imajo uda vzajemnega podpornega draštva, je pa U. da ima vaak član takoj, ko je vplačal prvih 60 kr., pravico zahtevni posojilo 300 gld. ali čs ima več deležev, fcolikrat po kateri ae mo izplačajo, ako da zato potrebno urno«, fc zastavi n pr. svoje posestvo, tavarovalaino, pohoto po iU. ali da dobi zanesljivega poroka. Tega dolga pa doitoika ni treba akupaj vrniti, ampak ta vsakih ltH» gld dolga plačuje na teden po 14. kr. Ako ttrej vdeleženec tzaa« ua posodo 200 gld., plačuje aa tod.-n 50 kr. ta delriu dvakrat po 14 kr. to )e 28 kr. ta dolg, torei "6 kr. na teden: čez 7 '/, leta je oo vea dolg plačal, dobi pa ie izplačan dubiček od avojejra deleža. kedor se ogiui u III. Dnevi tekli so žalostni in počasi Markiza. mati Helenina, bi gotovo ne bila dovolila v toliko žrtev svojega ljubljenega otroka, ko bi ne bila prepričana, dajt potem hčerino življenje v isti nevarnosti, ko njeno. Si«r bi bila stokrat raje umrla, kakor privolila v tako možitev. Helena pa se ni nikoli izdala, kak boj se bojuj« v njenem srcu. Materi kazala se je vedno vesela. I.e postelja pričala bi bilu lahko o njenih solzah in prebedelik nočeh, ko je videla uničene svoje nade. Ali vedno tolažila je sebe in mater z besedami: »Moja mati bode živeli ali mene Dog sku&a « Vsak dan priAel je Granier s sinom. Prvi delal« je gospodarja. Cenil je pohiilvo, dragotine. najemen« in sploh vse, kar mu je pritlo pod roke. Ltonida pa J« sedel v sobi pri Heleni in se razgovarjal ž njo. Nekega dnč pnJel je zopet stari Granier in rekel •Glej, pojutranjem bode tvoja poroka. Jaz sem ti skrbel lep zabavni večer. Mi bodemo namreč obhaist praznik na čast najviijeiau bitju in ti bodei pri t«® igrala ulogo boginje modroatl Ti ai lepa, mlada, veličastne vnanjosti, izvrstno ae bode dalo to napraviti S« dela bodes v odprtem vozu v prekrasni obleki, rok« i» ramena bodo gola. Uqe bodo na grški način poč«sst> m zviti; pred tabo bode ae kadilo zažigalo in pesni bod« se pele tebi na čast.« •(.ospod, kaj hoče pač to biti ?* rekla j« Hels* ne volj na. •Kaj, to vendar ni nič čudnega! Ali ae žena republikanca? In kot tena Laooidova ta *** posojilo, plača z« vsakih 100 gld. 50 kr. vpisnin«. Druzib stroškov pri Um nima nobenih, 6« pljuje rsduo vsaki mesec; oko p* no plačuje, mor* rsski tedeu krajcar pit-isti t* is m o do. Vtajsmnu podporno društvo pt od 1. februvarja vsprejema todi hranilo« vloge in jih obrestuj« s 4 '/, od sto. — Droštvo s« jo osnovalo it blagega namena: ljudem s malimi tedenskimi doooski pomagati, da si k%j prihranijo, ali ia ao v potrebi, da jim pride ns pomoč s p -Bojilom. — Bog daj noremu potrebnemu društvo svoj blagoslov! Društvo vodijo: Načeluik Sim. Pogačar, hišoi posestnik itd. v Ljubljani, načelnikoma namestnika kanonik Andrej Zamejic in delelni primarij dr. Vinko Gregoriš, zapisnikarja Feliks Stegnar, c. kr. učitelj io deželni poslanec, in Fr. Petrič, trgovec v Ljubljani; kot udje ravnateljstva: Ivan Fabian, trgovec, profesor dr. Ivan Janeiit, vikar Andrej Kalan, kanonik Karol Klun, mesar in posestnik Ferd. Koaak, m«wtni iupnik Mart. Malenšek, prokuriat Iv»o Matbian ml., mestni kapelan Iran Oblak, trgovca Frano Peterca in Ivan Peterca, vodja Fr. Povše. odreluik in deL odbornik dr. Fr. Papež, posestuik Aodr. Pavločič, trgovoo Fr. Rojuik, tajnik Joa. Šiška ia odvet. koocipijeut dr. Ivan Šušteršič. Leta 1890 so iavozili it naše države jafec 609.290 q (metričnih centov, 100 kilogramov je 1 melrični cent, kar So posebno izkazati. Cas je. da pustiš že tiste stare navade in neumnosti. Ti se moraš vesti, kakor nekdanje Himljanke in Spartanke in ne kot liste plemenite gospe iz kraljevih časov!« »Ali, gospod, rimske in šjiartanske žene živele so same za se liho v hišah pri delu in se niso skoro nikoli kazale v javnosti, še manj pa pri obredih.« »Ali btdeš liho! ... Jaz ne trpim nič ugovorov, ti bodeš ubogala, pa je!« >(i3spod ... I« Helena bolela se je še branili, ali v tem trenutku čutila je, da jo je nekdo potipal za ramo. Obrnila se je in videla Leonida, ki je prste na usta položivši ji dal znamenje, naj molči in ne ugovarja očetu. Stari je na to kmalu odšel ker je imel dovolj dela, da je izmeril vse vrtove, travnike in vse drugo posestvo. »Gospodična, ne ugovarjajte mojemu očetu«, rekel je Leonida, ko je bil sam ostal, »to ni potem nikoli nič dobrega, ali le potolažile se, jaz ne bodern trpel, da bi se vi morali skazovati pri tej avečanosli. Ako bodete moja žena, bodete moja in ne državina ... Jaz vas bodem ljubil ... in gotovo ne bodete nearečni pri meni . . .1« IV. Republikanska svečanost opravila se je brez Helene, ker Leonida ni hotel dovolili v to. Boginjo modrosti predstavljala je druga deklica. Določenih onem dnij je preteklo in napočil je oaodepolni dan. Helena klečala je v avojej sobi in molila, da bi Bog njeno mater, za katero a« je žrtvovala, »a prav dolgo ohranil livo. V tej aa tatoamuje s črko q), Za U jajca je prišlo v Avstro« Ogersko 16,146.185 gld. Koliko s« j« pa jajee doma porabilo? Kokoš tares alate vase. Skrbite toraj, gospodinje, da bodeU umno oskrbovale avoje potika in marsikatera deaetina vam bode padla v iep. Nov denar. Kmalu bod« prišel temu in onema nov denar v roke. Po novem denarji ne bodemo imeli reč goldinarjev, ampak šteli bodemo na krone. Jedna krona bode vredna ravno 50 sedanjih krajcarjev. Krona bodo kovane it srebra. Veiji denarji po 10 in 20 kron bodo pa slati. Drobiš bodo pa deloma it nikelna, deloma it bakra. It 1 kg. tlata bodo nakovali za 3.280 kron. Ii 1 kg. srebra bodo nakovali pa 200 kron. Jedoa kron bode tehtala 6 gramov ; jeden zlat za 20 kron bode tehtala pa 6 09756 (toraj nekoliko več kot 6 gramov.) Drobi* bode po 20, 10, i in 1 vinar. Dolgo časa bode pa še sedanji denar v rabi. Lahko bodemo povsod plačevali ali s sedanjim ali pa t novim denarjem. Mesto jednega goldinarja bodemo dobili ali pa plačevali i kroni. Sedanji papirnati danar bode ostal še več let v veljavi, dokler na dobi driava toliko tlaU, da bode tamogla radosti zlatega denarja nakovali. Kam skopout prtveile. Pred kratkim čatooa umrli ste v Paritu dre atari sestri. Badi akopoati si nista privoščili timske obleke io posteljin« odeje. Bivali ste v nezaktirjeni sobi. Necega jutra dobili ao ob« tmrznjeni. čisti krščanski veri vzgojena smatrala je vedno zakon kot svet zakrament in njegove dolžnosti za sveta . . . in sedaj naj bi vedno zvestobo obljubila možu. ki le hrepeni po njenem bogastvu, in položila svoje čiste roka v roke s krvjo omadeževane ... Le jedna misel tolažila jo je pri tem. tu namreč, da je z milimi prošnjami dosegla pri Leonidu, da bode njiju zvezo blagoalovil tudi katoliški mašnik, in tolažila se je, da bode pri vsein tem zvezu cerkveno sklenjena veljavna pred Bogom. Genovefa prišla je v sobo in jela pripravljati obleko. Ni bilo niti cvetlic niti dragotin na njej. V tistih časih ni bilo videti lišpa. ltazlooka med bogatim in revnim ni bilo nikjer videti Vsakdo se je bal, da ne bi sumnja ia zavist, ki sle takrat najbolj gospodovali med ljudstvom, provzročile nevarnosti za življenje. Ko se je oblekla v priprosto obleko in dejala navaden klobuček na glavo, Sla je v sobo, kjer sta jo že pričakovala Brut in Leonida Granier z notarjem. Ta je še jedenkrat prebral pogodbo. »Tukaj je sedaj ložbeni list«, rekel je Brut, »Leonida grč sedaj v ječo po svojo taščo.« Pri teh besedah je srce Helenino utripalo od veselja, ali ko se je nekoliko po sobi ozrla, mislila ai je: »Uboga mati bode se vrnila in našla hišo tako oskrunjeno. Ta surovi Brut piše s pisalnim orodjem rajnega očeta! Oj koliko bode trpela uboga mati!« Vstala je in šla v prednjo sobo, kjer je Genoveta tiho jokala. • Uboga gospa prišla bode iz ječa in bode prisotna pri tej poroki; gotovo od žaloati umrje. Bog kaanvu ta dva hudobneža!« tarnala je Genovefa. gn te oataečeeje prebili .hrani* dobili .o vrednostnih papirjev ta JM.OOO gld OaiM, ki j« tapestil SOOO miHioDOT gld.. I« f jfrobu nima mini. Oela ttdroge tatov je sklenila njegovo truplo »kruti. d. bi od aoradnikov itailiii mnogo dssarjev u povrnite* trapla Redi Wga morajo atraim mot in dan na njegovem grobo. Staro* šivali). Med vsemi Minneinini tivalimi pogine najhitreje veverira. Živi komaj 7 let Zaje« iivi 8, ovra 10. lisic* 15, mačka 18. vol tO, kooj SO. lev 80 io sloo eelo 100 let. Med ptiči tivi najdalje papiga, ki iivi včasih 110 let Todi orel »faks lep« »taroat 100 let Da bode po*uJ*no memo okusno jc itgabilo prav mč svojih radiloih »nevij, fTil* tsk«-le: Zragaj •n'-'4 * «ol 7« mesa pripravi v kaki po«odi 40 litrov vode. V vtdt 8 fentov soli, 12 lotev aolitra (aalpetrs) io 11 ^ sladkorja T« vod« kekaj v kotlu ali pa v vHiak I** U-liko časa. da jajce, djano v vodo, oa vrh Potem se U vod« »hladi. Med t*m na loti m».» T ^ ali kadi; vefje koa« oa dno, maojte igoraj iB v|jj vode čet »«•«. Uk« da jc vse pod vodo. V tej vodi ostta«* manjii koai 7—8 dni. veliki pa 12—14 dm Naia*^ oa traku, da gre moareta «d ojib, nato devajo » Razne novice. (Tdaaeatae iajav«) podale ao previviienemu goipoda koetcikolu ljubljanskemu t novega oaaledoj« «b^iae: Dole pri Litiji, D o 1 a k o .'fara sv. Helena). Hotedriica na Notranjskem. Jarle pri Menglu. D«vic« Marij« v Polju pod Ljubljano. Raka sa Doleeiskem. Trtiiče pn sv. Trtici os lK>i«0jakem io V o j s k o oad Idrijo. Slava! (Rsaartki vlak v Rib • Kakor sme t« poročali, ebhaiaje sat »vati oče Pap»t Leoo XIII. dne 27. ii*a g ■— ■ — ■ ■ " i TT T.lii. . • Moj Bog!« Šepetala je Helena »bodi mi pomoč v tej atiski. daj mi moč v telkih dolžnostih! . . . Zakaj nisem pač jaz umrla mestu matere?« l'ra je bila jednajst. • Koliko ča*a pač m matere, morebiti jo nočejo izpustiti« »(•ospodičns. tega ne. leonida sa preveč veseli te-aitve. poglejte, so le pred bito . . .!• •Vendar!« rekla je Helena in tekla materi naproti Meda markiza stopila je na hodnik Za njo Sel je Leonida v praznični obleki Helena objela je avojo mater ali glas njen uduSile »o premnoge aolze. leonida od^el je v sobo in Helena prijela je mater za roko in rekla: • Draga mati. vsi ao notri; iz usmiljenja ravnaj z njimi dobro, prijazno . . nafte usoda je v njih rokah . . .« •Moje dete! Kolika skulnja ; »mrla bi rajti. ko tebe dala temu hudodelcu, ko bi ne vedela, da bode« morala potem tudi ti umreti !• •Mati. le tiho bodi. jaz sem arečna. ako aem pri tebi, mč ae mi ne more potem zgoditi!« • Ali ta Leonida!« •Ni tako zloben, kakor oče. obe ga bodeva aku&ale poboljšati ... ali pojdiva v aobo . . . bodi prijazna z njimi« Ko ata v aobo atopili. potdravil ju je Brtrt bolj po strani in jel brati. S to pogodbo vzete ao bile ubogima ieaama skoro vse pravice. Prišle ate pod oblast Leoni dovo in seveda potem tudi pod Bratovo . Markiza se je podpisale. Nato ženin in nev««ta. in petem priče. Nato Ml so v mestno hifc>. leonida govoril « iskrene, zvestobo oNjubujota besede , Helene ponovila ■eetea ivaj 60tetai ftk«fe*ski jubilvj. Krr a« ba ta aiivM vriila eelo to l«t«, bod« katoličasi « obilo«« *t»v |« r9M v večao meato ob Ut al«*««ai priliki. Oi r*h krstn aatnan aio ea p«-«boi r* merski vlaki v Rus, rouvt h bti« lepo. ko bi m aaaravil todi poaebni vlak u 3». veoe«. tiotovo bi mara>komo ta lepa prilka d bro iut da ai ogleda m jak« aitki e«oi m dobro vr»t»o-ii vot:«a redo prekrasn« laske p krajies, M >rda bi bil ta I* jn- jih j« arčno. Potem bila je velika pojedina, k;ef H JI napivslo «eveda najbolj republiki in jakobinskim prvako«. zlasti, ker je bil traven siloviti krvnMt Jožef letos e j« bilo tudi dosti vina Zvečer blagoslovil je t« takoi ne da bi vedel tato start Kruto, n« aknvnem dubovai. V. Zakon prinesel je Heleni vae križe in tetave. katerih ae je bala. Ali vendar prenašala je rada mt-večkrat vesela. Posrečilo se ji je pridobiti neko m4-oblast nad svojim moten a dobrotijivostjo, milobo ii utjudnosijo. Ze nekatenkrat je pregovorila morn ii u stavil v klubu novih smrtnih predlogov Veselil »e t svojih zmag in uj>ala v boljto bodočnost, vaj a« dobra du«a zahtevala je le odpuščanje Zdsj j« napočil deveti tennidor I mtvee Ijudovlsa*. ko s« je zopet mir pričel po dveletnem viharju io ritvi. Robespierre. nsjhujSi krvotok. umri je na taontfu v Parizu Za tem priili ao drugi krvoloki na vrsto Bnl (irsnver in Josef Leboa bila ata obe ob jedne« H konvent postavljena in poplačala svoje moritve nedoltaik žrtev s smrtjo na giljotini. Tudi l^eomda so odpelji» Pariz v je«o, kjer je pričakovel obscidbe. V tresoA«. ko so ga odpeljali, srečal ae je s očmi Heleninimi, ** je, kako je žalostno gledala ta njim. Vest »e J* J* v njem oglalati. J d se je keaati. Dva dni bil je Se v ječi in čakal obsodbe: j« te tako, kaktoa ga taka t Noč je priftla. leonida sedel je v globoki j«*i. robu, ko čkneftkeuni bivaMkM podobnej Senc«. J« aapravljale svetilka, delale so ječo ae grotnejso 11*0 čas »refl meseca aprila najugodnejši. Meti je v trn oiiru vendar glasov it drugih kroje?. — Voioja do R me bi it Liubljaoe trajala kakih 25 ur ter stala ta 3. rstred dtolt W gttf. — Ako so n pripravo romanja oea«t« kak odbor, j« pripravljen g. Pavlin proneti skrb ta ttak. (Oporoka.) Nedavno umrla gspdč. Fr. O vi j al je, kakor tnjeato * epecoki, volila svojo imetje (h io na Kongresno« trg«, v ktrten je Kleinmajr-Bambergevs knjigo trioies) ljubljanski Koftit. Obreiti imetja rajoe dobrot-»i«« naj a« i smisla opvtke porab jo ta tgradbo frančiškanskega »>«i»o»ieea pri Materi Bitji na Bretiah. Kader je plačana ta tgradba, naj te rabijo obresti ta vtdrievsoje nadBPfaitnega ttevrfa l)«bl|a«skih bofeoleveev, d«kW je v deieli pomaojkanje duhovnov. Ako pa poneha to po-mattkanje, naj te it obresti revnim novomašnikom dajejo podpore t« bišao opravo. (V BAbiaee pri l.jutonera) je dne 18. decembra prišel Marko I.ipša it LoUvee pri 8v. Krilu, sUr 19 let. Podal se je v dvor gospoda Obreze. Ker so psi začeli preglasno lajati, podal s« je gospodar, da tvč ta vzrok. Opativii Lipfto ga vpraša, kaj da ieli. Vprašanec odgovori: „Po mojo uro sem prišel." (iospidar: „Kdo ima uro?" Pt«jec imenuje osebo. Potem gospodar pripomni: , Pojdi, naj ti uro vrne, potem pa odidi." Komaj te besede itpregorori, odiril ga je ptnjee t nečim po glavi tako nočno, da je rano moral zdravnik prevzeti na skrb mladeniča pa aodaik. njegovo Itce naznanjalo je dovolj, kakšne ruinii se mu podO po glavi. V«e, kar ima smrt in temna večnost straS-nefa aa hudodelca, prišlo mu je pred oči. Prihajale so mu v živi doaašaljiji pred oči ee«<-e enih, katerih smrt je bil on provsročil. Od vseh svojih krepostg mu ni ostala druga, kakor srčnoot in pogum spremeniti se v nič, kar je bila po jakobinskih pojmih smrt. Kakor v aanjah sedel je v ječi, ko zasliši ropot pri vratih. Pogleda, kaj je, in glasen vzdih se mu izvije is praij. Zdelo se mu je, da vidi pred soboj prikazen. Stegnil je roke in rekel: »Helena, ali si ti?« »Da, jas sem«, odgovorila je iiulena, »danes prišla sem z materjo v Pariz. Izprosil* aem ai dovoljenje, ds smem čmz noč ostali pri tebi.« • Išeleaa, toliko dobrot pač nisem zaslužil«, odgovoril je Leonid«, »ti bi me morala sovražiti 1« »Ali o« ves, Leonkla, da sem jas obljubila tebe ljubili, ker si mi d«l zopet mater in kot tvoj« žen« sprejela sem ase dolžnosti, ki vežejo dobro soprogo.« -■Jaz som te oneorečil in vendar — —.« •Saj toga nisi bil ti sam Lvivl« »Moj oče pač ni bil za tako nesrečno življenje rojen! BH je prej pridma delavec, ali krivi preroki, ki so prihajali iz Pariza, pripovedovali so, da so vsi ljudje jed-naki, da ima vsak pravieo do vsega. On jim je verjel, postal je republikanec, jakobineo. Ker ni botel, da bi bil kedo več, kakor oa, pošiljal je plemenit nike in bogatine v smrt na giljotino ... jsz sem delal po njegovem vzgledu, zato bodem jutri umrl po njegovem vzgledu. Ali zakaj se jokaš?« (2e!«saiea PeljHne KeiJiee) meci 1« Vkil«*etrov. Delo se je sačelo d«4 20. jeeije 1892. Progo ao pa, kafcor smo ie poročali, odprli datf 19. decembra, lat« plati skot devet občin v »kraju Celjskem io Marihorakam. ima dve postaji in tri posUjice. Ho ta lir je široko tri metre. Nov naprava velja okoli 850 000 gld., na jedsn kilometer piide po 23.000 gld. Denar os je dobil a posojilom, od katerega deiela plačuje po 4 */a obrestij; okraj Konjice jo dorglil plačevati obresti od 150.000 gld. glavoioe, razven tega je odkupil tlo u telesno cesto, knez \Viudischgraetz je pa dotiine del« avejega «em|ji46e odstopil brezplačno. (V Zrečak pri Keaiicahj je ta občinskega predstojnika tapet itvoljea vrli gosp. Rušnik Valentin, svetovalci so gg.: Tribnik Ludovik, Videinik Franc, Oroi Jauez, Dobnik Peter, osUli odborniki pa gg.: Mariašsk Simon, Karfca Matija, Lamut Mibajel, Roien Janez, Stebernak Janet, Uren Martin. Jančič Janet. Volitve vriile so se mirno in torej malooe soglasno. (It škofevine Mariborske ) Č. g. Kotnik postal je inpnik na Meti, č.g. Marin č pa previter v Soboti č. g. Stolz ostane kapelan v Zr<-čeh. (Pri pottl in telegrafa) je na Štajerskem 1801 slui-bovalo 1056 uradnikov, med njimi 211 oseb spola ionskega. Največ dohodkov na slovenskem delu deiele imela so pošte po sledečih krajih: Maribor 81.960 gld., Galje 42^26 gld., Ptuj 25.090 gld., Radgona 16.004 gld, ------_ . » »Jaz se jokam, ako mislim na tvojo prihodnjost...« »Moja prihodnjoet je čisto priprosta: Jutri bodem zaalitan, obsojen, umorjen.« »Toda tvoja duša in Bog?« •Bog, kaj govoril o njem, kaj mi more on pomagali ?« • Vse, ako le hočeš; za jedno besedico kesanja da ti on celo srečno večnost . .. Anton, pomisli na to . . . liog je dober, njegovo usmiljenje je večje, ko njegov« pravičnost!« »Anton ... Bog! ti mi tulwj govoriš, fcakor moja rajnka mati. Vesel sem, da ona ni vsega tega do^vela.« »Ali ti nje ne ljubiš ali noč«* biti zdrptsn t a»o?« »Dragi Anton, Bog sam ti pom^p roko! Njegov Sin sam je rekel, da je v nebesih večje vosejje nad jednim spokorjenim grešnikom, ko nad devetindevedo-aetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore . . . Ali ti nočeš napraviti avojemu Stvarniku tacega veselje?* »Ali je pa vse to tudi res? .. . Včasih som veroval« »Veruj t« sedej I Ob uri, ko prideš oa drugi svet, vsaj Wilu> pričakuje« od Noga . . .« »Res je, draga Helena! Tiaj.aje storil« *#pet otro^, kakor sem nekdaj pri materi sedel oaroftiu, ko mi je pripovedovala o Mariji in avelnikih. Zakaj nisem umrl lekoj v zabeli . . . Zakaj sem moral ti tadnji dye leti živeti!« »Dragi Anton! Bog se t« bpde usmilil, ali«s obžaluje* iz srea?« »Iz vse duše, iz vaab močij prosim Boga odpu- (b M« prt «v. Janeja) bll»e Konjic »o '"sar poklonili it lastnega premoienja 100 gld. podpora (Rt Dekrvl) j« v okrajnololeki »vel uvoljm i. g. kapelan Kardinar nt itpratn eno mesto njefovega prcdmkt. Hvalevredno j«, d« m »e Umoiaji davkoplačevalci v uo-vejiem ču u postavili ns lastne noge ter pri volitvah po gabonosnenu Jiberalltmu" na »kodo dobro gluojejo v taaesljivo krHanaken duh«. Povodom tadujih občinskih volitev je neki laljivee rekel, da se pri volitvah itpolojujejo Um beeede: „Z«dnji bedo prvi, prvi pa — tadnji.' (Trtna cena » Maribem.) Pšenica 6 gld. 55 kr. do 95 kr., rt 4 gld. SO do 70 kr, ječmen 3 gld. 85 kr. do 4 gld. 85 kr., oves 8 gld. 65 do 85 kr., koma 4 gld. 45 do «5 kr., proso 4 gld. 35 do 75 kr. hsidios 5 gld 10 do 50 kr., fliol 4 gld. 80 kr.. vse po hektolitru; puran 1 «ld. 40 do 90 kr.. goska 1 gld. 80 do «0 kr„ rtca 70 do 90 kr., kopun 1 gld. 60 kr. do 8 gld. 50 kr.; kilo kislega telja 10 kr., kisle reps 10 kr., slanine (špeha) svete 46 do 50 kr., povojene pa 65 do 75 kr., jaje« 4 kr. Depisatca aradafceva: U. A. L. na D, I. D. v B, P. v K ia dragi. V prihodom luto, m U prepoioe d"ilo, Sploh prvino gg. dopieoike, da oam »nj do nedelje pr«t tur tu č*liik»ai. k« uide .Domoljub- dopoiljejo evoja porodile ker uradi ofmmnece natiu ne morem« e tiikna takati ndnjih dalj — O. Iv. P. v S« O : V Tr*m Sčanja za svoje grozovitosti, svoje hudobije , . . Tako telo sem ga bil razžalil « »Svetniki so grešili in kes jih je odvezal pregreh, pokora pa jih je spremenila v svetnike « • Ponovi mi, Helena, te zadnje besede se jedenkrat! Zlasti zaradi tebe sem najbolj kazni vreden. Tolaži me v zadnji uri in resi mi duSo, ako tudi je le izgubljeno telo.e Pri teh besedah padel je (iranier pred kolena svoje lene in ji poljubljal roke in močil s solzami Ona pa ga je vzdignila, vzela v roke sveto knjigo in brala iz nje Antonu, ki jo je posluSa! pazljivo. Noč je pretekla med molitvijo in branjem: združila sta svoje misli ob robu groba Ko se je zaznal dan, vstala je Helena, poljubila Antona, dala mu srebrni križec, katerega je bila vedno pri sebi nosila in tla potem iz ječe. Mati njena, markiza pl. Kunv, med tem ni bila brez dela. šla je k več vplivnim osebam, zlasti k po-sUneem okraja Artoiakega in jih prosila, da bi reiili (ira-niera, kar so vsi obljubili Drugi dan bil je (iranier oproičen in Helena bila je tega srčno veacla, in je Uoga hvalila, kakor bi ji bil vrnil moža po njenem src u in volji. Težko ga je čakala v gostilni, kjer se je bila nastanila. Prišel je v obleki, ki je naznanjala njegov namen. Bil je v obleki republikanskega vojaka, ki so imeli iti na mejo proti sovražniku. I.eonida bil je vesel in odločen; Sel je k gospej pl. Kursy in ji hvaležno roko poljubil, potem se je obrnil k Heleni in ji rekel: »Draga žena, la obleka ti pov^ moj namen. Jaz nisem tebe vreden, sedaj Se-le vidim razliko med seboj in teboj. Ti si tako čisU in sveU, ali jaz nesrečnež ... Ali jaz hočem se skazati tebe vred- ltl>ei» .rrimoraki M" " •Ptim 8l»v«oae '.tHaj. pcm^u. ^ „ , naslovom Pnaioreki list v Trata Via Mooluita 3 - <} f( e , S pri R.: N*«1«* M Jo* H*1'4- P*»«nlk. Psbi»aae pijemo liet tudi i* ,„„ <,,„ rterim n.r«-niko». ki ee nieo odpovedali. Prihodnje ItaviUo k«, roel»!i pa le U.tim i«m«l etarlh nar^nlkov, ki bode do (je Aaeril, oero^bc Zato n«|BO pv»el«ae 4«tliaa gg. urateike. nej .u, ^ dpoeljejo oaroroma, da jim morimo pcaeonaao poti«, jnked^ .lM>molj«b».- - Nevisi oaroiaiko« lahke poetreiem« tndi ie i p, letokajo itevilko T rt ne cene t Ljubljani dne 18. jano»anja - —I «T lr. Pkut hktl. . . . * ti Sp«k paeajaa. kgr . M 1 Bel. . . • 4« »•reve me«)«, . i - Jermen. . . . 3 M Jajo«, p4am . Ovta. . • • • 1 T: Mlake, liter. . . . - li Ajda . . • i 57 Ooveje mm. Ur .! — u Proee. . . . .1 4 a« — M Koraia. ... -1 * 13 Svinjake . . . r 51 krompir. . ... Lata . ... 3 to Kotirane te . . . L 1« — HlUao«..... U Urah...... U — — M nui. . . . 10 — Sme. 100 kgr . % Maele. k«r — »4 "itr* .... »i ■ Maet, . . — Drve uda. 4 kak. mu : V" "d, r U . . . | » nega. Sedaj ae bojujejo na meji; Um hočem ali kol junak umreti ali pa z juoaAtvoen teb« zaalulili.a • Dragi mol, s takim keaom je v a« popravljen«.« »Seveda pred teboj, kor ai bolj Bogu podobna, ki ljudem, ali na »vetu ne I Tebe n« amč radi meni obim rudei ica, jaz hočem avojo mladost in hudobijo pokrti z junaštvom e »Pojdi torej, ah miali n« avojo leno ki te |)uk in bode molil«, d« ae vrne* arečen in zdrav.e • In vt, goapa«, obrne — Leonida k markizi, »ah mi morete odpustiti?« •Da, ali jaz atorim več, jaz vas blagoslavljam « ako se vrnete, bodem zaupljivo avojo hčer izročila ' vase roke.« •Ju vzamem ar«čo življenja seboj: srčnost umreti! Moja mati, moja Helena, zdravstvujte!« Sel je na mejo k vojaki, ki j« imela črez Alp« * v Italijo pod poveljstvom mlade«« generala Napol««01 Bonaparteja, ki je poaUl ukrat prvifi poveljnik v vojiki Deset mesecev pozneje padel j« Leonid« v nekej bito v gorenji luliji. Držal j« besedo; odlikoval »e je s nosijo v ddbi. ko je bilo samozalajevaiuc občna post««« Helena ga je objokovala, kajti Oubila ga je bila od do*, ko je bil nesrečen ikmuI ... od onega dneva, ko m je vse lahko odpustila. Po smrti svojega moža dala je ona posestva, b »i jih je bil njen mož pridobil po krivici, njihovi« Posestnikom nazaj, dve leti živela je n« to z materjo » samoti, potem p« ae je omožiU v drugič in naila v K* zakonu vso sredo, katero j« bil« poprej žrtvovala ot sveiejsej dolžnosti, Cisti, pravi otrobi U"1*«*"' do matere. Prlberfoja it«vllka „DOIIOIJUBA" Izid. dne I. fefcuuv arija 1883 zvečer. f! POLTNIG, H trgovec z mešanim blagom v Domžalah, priporoča svojo nalogo špecerijskega is iararsksga %1' LoterUsUe »r«AUe. Do naj 14. januvarija! 41, 00, 47, S», tirsdoo, 14. jaanvarija 76, 80, 1, 10. J.lae, 7. jaoovarija: 16. 87. 64, Ji, 1. Jam varijo: 18, 4«. 60, 68, Prlurtao ishvalo I tarokom pedptaaaa vso« p. n. gospo4oaa, ki a« pripomogli, 4« m Ja sadajo apromstvo mojoga nepozabnega, preljabljonega soproga, gospoda Ivana Šega, posestnika, trgovca Itd. itd. t. aa. tak« vvpodbadao lavrillo, kar sat J« v rlo-boki talootl ao aaU tolaiba. Oaoblto ao zakva-Ijajoon pro* r. Sapnik« J. V oglarju aa njegovo vsoolronsko akrb v bolezni la pri pogreba. Br&na aakvala tsautaaa g. dakovaoaan poneodalka la ooaodataa gg. d oko volkov, ki ao kljab Jako alabt poti prlAU akaaat rajnomn zadajo fiaat. Isto tak« bodi prlsrtaa aakvala obMaskeata odbora, tolskoaaa vodstva ta vrllaa povooai sa v aroa ao gajoto poonl tor mdogtm prijateljem ts Blbaloo, Lolkoga Potoka Itd., ki «o prllll k pogreba. -▼boso, voom bog stotero povrnil Sodrailoa, 14. JaaaarlJa 1«»3. U (1) H MrtgA za moške In ženske obleke, fl U barlienta, kotonliie, uogovtc, člpek, trakov, Crevljev, vsakovrstnega su-J kanca, volile v štrcncah in zvitkih, m »Ivank itd. itd. JL Isto tako ima v zalogi ftraznovrstno železnino A 9 (i) po najniiji oonL Pri t lat« a drž. Jabolko. P. PSERHOFER "H-Cr Kelekaapfel. II (12 I) lokoriinr aa Dunaju, X., Miigorotroa«« lfi. Kri blatila« krotgljloo, piprej anlvorzalno kregljloo Imenovane, a« etaro-»nano idraviloo mdatvo. — t* mnogo deoetlelij ao la krogljiee iplolno railirjene, mnogi idraralki jih tapiaojejo hi malo je rodbin, t katerih ni malo taloge lega itiralnega domaiega idrarila. — Od tok krogljle veljo: 1 tkatijloa s U krosl.)lc»mt 31 kr., 1 zavoj s e ikatljloaml 1 gld. S kr., pri no-frankovanej poliljatvi po potaetji 1 gld 10 kr. — Ce oe naprej polije denar, tel;a i pofcnlne proelo pooiljatvijo: I taeoj krogljie 1 gld 25 kr., 8 raroja 2 gld. 30 kr.. 3 tatoji 3 gM. 35 kr.. 4 iat<*t 4 gld. 40 kr. 6 tavojov 6 gld 20 kr, 10 tavojev 9 gM. 20 kr. (Uenj n*go je<*>n taroj ae ne moro odpoalatij — Proal aa, da se zahtevajo lsrooao Jterho/rrja kri ti*Ulne krou- Ijir* ia gleda na to. da ima viaka Ikatljlca na pokrova na narodih! ta rabo rtojeJi imeniki pečat J. Paorhofor In aioer t SJt radoil *vs barvi. Bal som za osobljla« J. Pi«rkefer|a, 1 lonček 40 kr., i frankovano poliljatvijo 65 kr. — TrpotAov sok, proli katara, bripavooti. kroevilemu kalijo itd. 1 ateklenica 60 kr. — AmorOka asafta za protln. 1 gld. 20 kr. — Pralek proti potenju n«g, Ikatjiea 60 kr., a frankovaao poailjatvijo 75 kr. — Bolzaia sa gaSo. 1 d*kon 40 kr., t iraok. poiilj. 65 kr. — Zdravilna oaoaoa (PraSko kapljloo), proti eprijenemu Ulodoa. eiaboj prebavljivoeti itd. I (toki 22 kr. — Angloftkl Audozal balzam, 1 ateklenKa f.O kr. - Fljakarskl proiok, proti kalija itd 1 Ikatljo 36kr., i ftankovano potlljatrijo 60 kr. - Taaaooklnia-poaaada, J. Psorkoforja, na>boljo ar»d»tvo ta poopetevaoj« raali la«. 1 »katljica 2 gld. - Univerzalni obli*, prof. 8 te a dol-a, arediUo primerno ranam, oteklinam itd 1 lonček 60 kr, a frank, poiiljat. 76 kr. - Unlvoraolaa 6Uttln* Nli. V. Ballrlok-a- DomaČe tdrarilo proti poelodioam alabega prebor^anja, 1 pak. 1 gld. Rax«n lokaj omenjenih itdelkov ima ie vae v avatrijakih Aaaopieih uatnanjtao ta- in inoumeka farmaoeUiine ep«ci;alit«to ia ae fai predmeti, ki bi ;fh ne bllo v talogl, na »btevan)e toino in po oonl proekrb« ----------- ------- --------------- —---v- proti pov»»lju. ____ dosti nlAJa, nog« pri p*4UJ«tvoh s povsotjom. _ ... Zgoraj imenovano ipecijalitete dobivajo m Udi v LJublJaal pri O Ploooll-Ja. vil ^iivutuvK, »t ara u* vnv • —"om ——-------—- — r--- m~ Poilljatvo po polti avr«4 >o najhitreje proti prodpotiljatvi toeoka, voijo pa tadi - Oo ao donar aaproj potijo (aajboljo po pottaoj a*ka«nlol), jo pottalaa Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo Je Kaihreiser-jeva Kseipp-a slab kava X okusom navaane kave. Ta kava dajo to oodoiolno predooet, da ao ikodliiroan viivaojs namobna ali • mrogati pomrlane navadne^ kava lahko odrečemo in dobimo okuanello, pri tem po Io zdravojao m rediln«jio kavo - Neprekoaljlva kot dodaja navaial kavi - Pa-naredeb « >krbB. »BOflfbaJ. - % kilo »6 kr. - Dobiva a« povsod. Prlatno aamo v belih zavitkih a podobo iupnlka Knelppa kot varstveno znamko. 10 (24-1) Ij- Koverte s firmo f £ vizitnic« in j trgovske Hbiane ^ ^ priporoio ^ EatoL tiskam '< S ▼ Ljubljani. i Henrik Zadnikar N futr In irabfar J t' LJubljani, Sr. Petra ccsta 17 JJ te priporo* T«1«ča*tlUj duhovni t naprav« in popravo eerirvese kovram« Ii ii H ii krami ia aratra * paljeka* al«t* i »««to»iloni irajn»f«. Ndobr*(r» d«la ia aajnitj« <«n» y Kipntlji aa Ulj« aarkvaaa dala ia plaMs «» »krak« P* U MP^P' M T aalorl bu rtdae raalltea oerkvaaa poaeda, H atatako tali rtretorada. i ♦ t t i Gospodu lekarnarju PlccoUju .ph anprlju' v Ljubljani, Dunajska eeita. PodfHMm ptuljamo s Um, da md po Ha« pnpmijjm rtt>sk turo ta itloelec' tporabili in ta lelodec in ostale prebavne organ« itkusili. A'a pedlft Ufa priporočamo U dd*f*Č4 domače tdratdo vsakemu, tu bt je utegnil potrobovak ♦ Petar Stedaaat. Upnik, Caafaaar«. Ilira, 1891. - likati l't*. tipaik 1*91 - f traka. Upad Vaftrad, J891. — B Itsa Oakrialii. iapn.k, Kali *n»oa. 1*7», 1091. — liaa Kllaa. Upnik, 8v. Slartin pn AlKoni, Iair*. 1891 — a Aatee Utaiaai. ke«p«ra»r m katekat. Rs-*asai«a pn Stkani*«, Dalaacja. UM. - OCaprtai Upnik ia dtkaa. Urim. Tir«l«k«. 18411 - Fard« laki«, Urnik In Uoamk. BtTiiagorm Hrraiko. 1691. - F. BaaaalL Upnik. Dr»U«K Kra«jak«. 1891 - toij KUi| Upnik Jfa VioiH (W«ioiu). kirinjako, 1881. _ D Lak« Rakav«*. kaplan. Ginn.h, P»ra«to, D« 1 matija, lbS»l. - A.gutt Žaaar, Upnik. Kipjak. Hrvaiko. 1891. - Štefan Jtnk« vikar, t Podkraiah I lirika Bistrica, 1892. — Jaaip HtUvar, kao-mk t Nov«m MmU. Kranjtk« 1898. - Alte« Vttfral kaplan » I.iieb«. pri UudejtTicak, 'viko, 18V1 (J* J) % i : N T iMdnfr oe»> R. Jfliklauc v LMaoi. ^NtaUki ulic« it«v. 5. Zakige vsake bal« gvantnega blaga za možke In ženske n 9« kakor tudi vae vrsfc koče lertre. srajce »«tM4ce, stlleie In cajgaate mte itd. -pO »lajiiiiji oenl. w Anton Kersnik 8 m ključavničar v Hrovači pri Ribnici, a« prlporo6a pra«a»t dakevtttal la al. eMlaatra u pravo dobrtk la trp. talil »tedilnlb offajlM (tpark.rt.n oko* sa vaakovrstn« atavb«, aa popravo vaakt Uli atrojav »a kmaajaero ta «va*J«, te tenaklh ur, naprej tabtalo (vat). Poprovi tedl eUra prelakk« utaU m, lota rrobaa omrekja (Orabglttar) p« naftrtth. u ttZ o«rkv«na v to atroko spadajada dala v palj«b*h «Uau Oaae >• alaka, dale akaiao. apneno-fAol««ii nurup piiuja laktnUu JaZU Harbabsj m »saaJL Ta i« 12 l*t 1 nan«č;im rablj*nu »d aiBnrk idrit- niktv na;b«lj« p - , t nam m jrtpoiafaai prati alrap raaUplJa alas, npokajaj« kalaU. poaaaaiAaJa pdt daj« alaat do J« d 1 poapaloje pr«bavljaaj« I a radlUoit, ulo JaM ia kr«fi 7»*u>. il )« » »"«« » bak« m pri«<»j«i oMiki. j« »ko fc«ri«Mra ia aan>aa}a krrt, rmUfif^ tm-faraa-apaaM eaU, ki m i ■,«•. p* p«mim« prt elabakdb otrvalk pwp«Uri6 IU<|M|« ka^lj Osaa *•«>«• m Ur Ka*>nT«T»fa apiHni t«l——— iimpa ft l *U U kr., p* paki JO kr. »«* «• sMtjaaj«. (P«ta«itaae Oktave al) araTfeJl^br-iHKTt fiTfferil«! ia— ** ' 11 t^ri »^TBril«. narfdlaaii. ki« pojavl^t pod >Uak;ai ali aiuM ia>«ai. a m vaadar »ofT^l aaatevl te avajaa a Maka ^ p«ln«aia ratl^o« «d nai (t »1-t -aafn^r* tt l«t pod- •« t«r»j larv^a« Barbabmjr-Jav apaaao- t« 1 Stal ■trap. Paai naj a« tudi aa t* te Ja amvea eta)afe oblaatveao protokoltraaa varatvaoa aaamka aa vsaki atakUalot in pr««iiao. a« dajt« aa aap«l)att alti a altje o«no. alti a d roji ml pratvaiaad, da M kupili kaka poaar«dbel 473 80-6 M »4 <">«T»dr;a r»i««« jalntra ta piatiAMj* - aa DaSMja. U kanu , aar Baraakaralfk«lt" JULIJA SEUA1-rr>. Iiakaa KaU«ratraaaa 7». IV.d^a « r» fH.« tekarniiarjt. V l.jabljMi i, Htob^a Hab. Pl««li. TTi»l'