Dqp, S r>kt m |« asV; f*v«H4a« v zavodu, «i& js Barce.č itOLil. Naili 1« ga niso. Rajai }s bll «dini sia in »iini ©Sr»k Bsroevičev. Bil |e jwav©iiavai Hrv&t ali Srb t i&dnjiu Iftik j« bil Tf isan za, Neaoca. Ustrdfl je z r«volverjem z reč str«ll Karel Simma ssdnijski ceoiiec in izvedensc, ^OMstnik aa Brega pri Ptvtja, mladega rojakaRapa, fomestmika grajičinskega ]Msestra >Schseew«iss< pri Sf. Lorrenca na Drarskera polja, znanega «itiu»ikega trgo?ca. R©p jg bii santaja, da ¦• Vočina, Brez-  \ aik, Preli^, Mer^c. Zima, Erženjak rodotn rsi d»  j maci SloT«aci; Karel Sua«a je grozil, da tistreli  \ Ropa, ak<? t« straSae žaiitve ne prekliče česa P» Tedenske noiice« Mariborsko bogoslovje. V mariborskem bogo slovju#je v 4. letni^u 7 bogoslovccv, t 3. 1. eden domači bogoslovec ia 2 franeiškaaa, v 2. letaiku so trije bogoslovci vi t 1. letaiku 2 bogoslovca in sicer g. Plesi:ik ~\z Zdol, abitarient fet. Vidske gimnazije in g Radaaovič iz Kapel, abiturient sems niščan mariborske gimnazije. OgSasilo se je tudi Se več vojakoV za bogoslovje, ki pa še nlso oproščeni Blagoslorljenje zasta»e »Orla* Ą Trbovljah. Va bimo Sioveace \z Posavja ia »osedajih krajev k 3iavao3tis ki se rrfii ob priliki biagoslavljeaja zastave >Orla< v Trbovljah, dae 13. oktobra 1918. : Spored: 1. Ob pol 10 ari zjutraj se zberejo droStva v »Društvenem doiau«, od tam skupao odkorakajo v cerkev. 2. Ob 10. nri blagoslavljaaje nove zastave ia sv. maša aa proatem 6 cerkveaim govorom g. dr. KoroSca. 3. Skupen odhoii v >Društ | tvea donu. 4. Ob pol 2. uri popoldaa večeraice. [ 5 Ob dragi uri popoldaa javea n&3top »Orlor«, \ nato slavaostao zbarovanie. 6. Ljadaka reselica \ na slavaostnem prostora. Navzoči bodo tadi naši j | jugoslovanski posiana Vstopaiaa 1 K. Srira slav- j | na rudaižlca g d>i — Odbor. \ \ Obletaica'dr..Ka*kov2 smrti. V torek, daa 8. j \ oktobra, je niiuuio lelj, k) je v šaatjaaža aa Do- \ j leajskem zatisu). na voicj sroje oSi aaš ae*oartai \ | dr Krp r ^bv^ H' f>tov-nn «-.¦• ¦¦>¦>"¦¦<¦'> i Slovit slovenski franfiiškan r.mil. V .tjubljanskem frančiškans,.vem soi.ncslniui .:o i o daljšera bole hanju izdihnil svojo bla;.-n duSo > i oč. g. o. Stanisl. , Skratec, knnzistorijalr.i 'svctnik goriškc nadškofije , ; dne 0. t. m.,- zvečer ob 5410. uro. Pokoinik je bil ro jen v Ribnici dne 7. jan. 1844; y red je vstopil dne 26. avg. 1863; v 'luliovnikia je bil posvečen dne 3. a- ; vgusta 1807. Po končanih vseučilišfinih Študijah, ki jih jo dovršil z od!iko, je deloval kot profesor na no- [ vomeški gimnaziji, dokler je bila v rokah frančiškanov. Pozneje je vodil kot ravnatelj in profesor doraaeo gimnazi:0 v Gorici. Vse n.iegovo živlien^e je bilo fiosvečeno Bogu in znanosti O Stanislav je bil jezikoslovec slovanskih jezikov s svetovnim glasom in nad vse zgleden redovnik in duhovnik. Dolga letaje o- StanisJav urejeval glasilo slovenskega III. reda ,,Cvetje iz vrtov sv. FranCiška." Pogreb blagega po- i koinika se je vršil v torek, dne 8. t. m., ob šitirih popoldne iz irančišskanskega sajnostana v Ljubljani. — Blag mu spomin! AUddi Boroevič trtonil. Siti ftidoMoeaJa Borotriče, 17 tet »tar, j» bii gojeaec sadnjeg* letnika vojaS ke realke r bivSi kadetaici ˇ Maribora. Due 28. septembra t. 1. j« napravil s trtmi torariii brez \ \ \ \ | \ \ \ \ ' [ \ ! | ; l | \  1 Rop ni Marai storiti, ker ni hotei lagati Ustrelil ga je zrefter v noči na cesti »redi Brega, tam, k|«r se je prič«l pripravljeai aapad aa 6. g. P. Ž. Pr^omnimo, d* hoii Simma seveda prost doma okoli. ker treba Se prej paizvedeti, ali je Simam zftkrivil s tecn um >rom kakšao krivico, ker je bra«  | nil čast [losiiiaemškeg.i Br«gi. DoBtavimo Se tadi  $ sicer dovoij zaaa¦¦> dejstvo, da so vsi zaapai nožje in zoaai živinski prigaajafii — kdo jih je nastaTii?! — ki rekvirirajo okoti Ptuja liviao, aaj\\ kolj strnpeni aasprotatki Jugoslarije. Ako bočej© ;; nekaj koč aa Bregu rekvinrati za v*eaemške vtež\ nje, slob dao, le »love.iska zenlja,, na kateri s» | postavlj-ae posiliaemške hiše, ostasa — y Jago| slaviji! Pripravtte ia resvi/irajt« torej nekaj vag»| nov za ti?ta koče ia z\ — sebe! SreCnopot! Mo \ r»>bit. v*t»tii tudi O n«' Sloveuskim lauetojn! Slovenski delavci, vini¦Jarji, obrtnikia dninarjl in najemniki so kri naŽB lo^ vi. jUnogi trpijo veliko }XMnaiijka»je. Niih otroci u mirs^o kar za.poredoma radi pomaTillotnja EiviL Slnv«r!skl kraef«, pomagajte fim, kjer le »orcte. Ko ?e pride Slovenec prosit živfl, pritrgaj si vsaj malo tn mu i*>maŁaj. Slovenski delaveo ]e ravtifli tako -vBega spoštovanja vreden, kakor slovenski jkmet«. Oba sta iravezana člrug na drugega. Po končani TOjni bodo kmet.;« fcrvavo potrebovali delavslrih moSl, O* Boste s«d.a) pomagali trpeCemu dela^kemu stanu, vam ft) ohranil hvaležnost ia vara bo poznej«, ko boste nujno rabili delavcev, 9al svo]« rooK na ranpolago. SlDvenski kmet in slovenski delavec morata Iti ramo ob rami in se dnig drugega po bratski podpirati. SloTinski kmet, lajgaj t teh težklh časlli usodo trpe5ega slovenskega delavca! Vinslca trgatev. Ta teden se je splošno pričelo s trgatvio. Kjer je razsa]ala grozdna plesnoba, tam je grozdje zelo slabo. Kjer pa je ostalo grozdje z dravo, tam bo letina dobra. Vina bo splošno — vsaj v Slovenskih goricah — ve6 kot leta 1917. Glede kar lcovosti ]>a bo letošnji vinski mošt mnogo zaostal za lanskim, posebno tam, kjer so začeli prezgodaj trgaii. V mariborski okolici ima dosedanji \-inski mošt 14—17 stopinj sladkorja. Trgoviaa 2 vinskim raoštom je letos ma-i; živahnakot lausko leto. Vinotržci narareri so razbobnali v svet, da bo cena vinu v kratkem' padla, kar pa je seveda samo ribarerre gotovili ljudi, ki bi 86 radi mastili z vinogradnikovim trudom. MoŠt se plaSuje danes liter po6 do 10 K. Živll niti do Januar]a! List ,,Neues Wiener Journal" je priobčil od strokovnjašVili krogov poro čilo, (ianezadostuje lotošnja letina d o p r v e g a m e s e c a p r i h o d n j e g a 1 e t a . Brez tuje poraoiii n e ra . r e v z d r ž a t i A v s t r i j a n i t i s k r u h o m n i t i z moko. A ker je pa letina na Ogrskem /.^.dovnljivi, racarin ;jičunati z^agrsko {)Omo6jo. Tz Nomči e ali ';?. /.assdonih ruskili, oziroma rumunskili krnfev ne nio^c.no pričnkovati uifiesar, ker porabi armada sania vsn letiuo. \ dovoljeaja noCni uskod 5«r zid klfub Tojaiki Btra j l{ p^j polno<q M M ^^ ^ obiska rMnih | noCnih zabavifič po starem drarskem mostu domov.  j Sr«di moaUc je pa I«s«n plot, da ljadje ne bi ho \ dili po tem mosta. Boroevič }« plezal ob roba «o ; sta č«z ta plot in pri tem padel v Dravo ia j« o| ginil y valovih. •Sž» &. y.m *$* 5**^^ Kar se tifie Ogrske, si ne srnemo pr,evo5 obljubljali, Ogrski prehranjevalai minister Vindišgreo Je izjavU, da more Dgrska dati Avstrip v najboljšem slu6aju samo nekaj koruze — pfeenice, rži ali ja&meaa pa nam no&oio dati Madžari ae zraa* Zaplemba Rož. Poslanec flr. VBrstovSek je imel dae 3. t. m. daljSi posvet e trgovinBkim mmistrom b^» ronom Wieserjem q raznib gospodar^kih zadevali . Zlasti je predložil pritožbe Jugoslovauskega kluba radi zaplerabe ko? ponesroCenth živali, Zaliteval je odloSno, da se kože izroče gospoaatrjem, ker le na ta nafiin morejo obuti svoje družiae. Wieser se je izgovarjal, da vojaška oblast ne privoli v to. Ko ga je dr. Verstovšek opozoril, da lanko nastane polom na deželi, je Wieser obljubil, da bo stopil v stik z voj nim ministrora in skušal rešiti teleCjo kože. Poučlte nevedne. Mnogo naših ljudi ima čisto trive pojme o Jngoslaviji. Izobražencem priporočamo, da poučijo nevedne o jugoslovanskem vprašan .iu. V naSi tiskarni se dobi kniižica ^Jugoslavija Juftoslovanom" in stane 50 v. Rnzdelite to deloe med liudstvo. Za Nemce pa je jzšla v Katoliški Bukvarnd v Ljubljani knjižici ,,Um die Jugoslavija."