Poštnina plačana v gotovini. DoiTv i/.vi 1932 IAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, m 'h leta 90 Din, za ■/. leta 45 Din, mesečno 15 Din; za ino»emswo: 210 Din. - Plato to l|oM m » LlubliaiJ. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici čt. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri požt. hranilnici v Ljubljani žt. 11.953. - Telefon St. 30 Leto XV. V Ljubljani, v soboto, 11. junija 1932. štev. 66. Plenarna seja Zbornice za TOI Položaj našega gospodarstva — Važna gospodarska vprašanja — Aktualni predlogi za izboljšanje položaja Včeraj je zaključila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dvodnevno zasedanje s plenarno sejo, katere so se zbornični člani skoro polnoštevilno udeležili. Plenarno sejo je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je n vodoma pozdravil načelnika banske uprave gospoda dr. Marna, zborničnega dopisnega člana g-dr. Windischerja in vse zbornične člane. Predsedstvena naznanila. V predsedstvenih naznanilih je g. zbornični predsednik sporočil, da je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo zbornični proračun za 1. 1932, razrešilo funkcije zbor. člana g. ing. Oskarja Dračarja in na novo imenovalo za zborničnega člana g. Riharda Skubeca. Predlog g. predsednika, da izreče zbornica pismeno zahvalo g. ing. Dračarju za njegovo požrtvovalno sodelovanje v zbornici, je plenum soglasno sprejel. Nadalje 'je zbornica soglasno odobrila namestitev dveh dnevničarjev gg. Trauna in Seuniga, koijih namestitev je bila potrebna vsled večjega delokroga zbornice, nastalega po določilih novega obrtnega zakona. V zvezi s predsedstvenimi naznanili je predlagal g. predsednik, da odpošlje zbornica pozdravni brzojav ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kramerju, kar so ■vsi zbornični člani z odobravanjem odobrili. Poročilo g. predsednika. Nato je g. predsednik podal obsežno poročilo o poslovanju zbornice od zadnje plenarne seje naprej. V svojem poročilu se je dotaknil vseh aktualnih gospodarskih vprašanj. Njegova izvajanja so vzbudila, posebno, v kolikor se tičejo neprilik v denarnem obtoku in nezaupanju v naš denar splošno pozornost. Zanimiva so bila tudi nadaljnja izvajanja o položaju našega gospodarstva, o davčnih vprašanjih, trgovskih in obrtnih zadeval* Ker bo to poročilo zanimalo tudi širšo javnost, ga priobčimo na drugem mestu v polnem obsegu. V okviru poročila je g. predsednik opozoril na uredbo o zbornicah, ki ohranja naši zbornici skupnost. V zadevi izločitve obrtništva iz skupne zbornice se je bil oster boj, ki je cstal brez uspeha za one, ki so zahtevali izločitev. Sedaj, ko je stvar odločena, je apeliral na vse, ki jim gre za stvar in za vse dobrohoteče, da se /.družimo v skupni fronti pri prizadevanjih za naše gospodarstvo in koncentriramo vse svoje sile, da zboljšamo položaj našega malega obrtnika, ki je našel tudi v skupni zbornici vedno svojega vnetega zagovornika. G. predsednik je nadalje omenil razveseljujoči dogodek, da je narodna skupščina med prvimi zakoni sprejela zakon o gospodarskem svetu, ki bo, kakor čujemo, v kratkem tudi imenovan in bo pričel z delom: Z osnovanjem gospodarskega sveta je postavljena še tesnejša zveza med gospodarstvom in zakonodajo, kar bo brez dvoma za donašanje bodočih gospodarskih zakonov velikeg^ pomena in bodo naši 'zastopniki v gospodarskem svetu lahko Uspešno uveljavili naše zahteve in vplivali, da bodo zakonite določbe v skladu 'z interesi gospodarstva. 'Končno je g. predsednik ocenil velike zasluge zbor. gen. tajnika g. Mohoriča za Daš© gospodarstvo in mu ob splošnem odobravanju izrekel za njegova prizadevanja J6 dobrobit zborničnih interesentov naj-iskrene,'šo zahvalo. Poročilo računskih pregledovalcev ° zborničnem računskem zaključku za 1. 1031 ije podal v imenu računskih pregledovalcev zbornični član gosp. Lavtižar iz Kranjske gore. Zbornica je po njegovem denar predlogu račun za 1. 1931 soglasno odobrila. Zakon o pobijanju draginje. Poročilo o načrtu zakona o pobijanju draginje je podal zbornični podpredsednik in načelnik trgovskega odjeka g. Konrad Elsbacher, ki je izčrpno pojasnil stališče trgovine v tem za naše gospodarstvo jako važnem vprašanju. Poročilo priobčimo v polnem obsegu na drugem mestu. Izvršilne uredbe k obrtnemu zakonu. Zbornični podpredsednik g- Franchetti Engelbert, ki je podal to poročilo, je nanizal v njem želje in zahteve obrtnikov, ki naj bi se upoštevale v pravilnikih, ki jih izda ministrstvo trgovine in industrije za izvajanje novega obrtnega zakona. Posebno je opozarjal na nujno potrebo preureditve cele vrste obrtniških panog in stavil predloge glede odpiranja in zapiranja obrtniških obratovalnic. Izvajanje predpisov o družbenem davku. V okviru te točke dnevnega reda je poročal zbornični član g. Fran Sire iz Kranja o ostrinah davčne prakse pri odmeri »odnosno cenzuri« družbenega davka. Omenjal je pred vsem vpoglede v poslovne knjige, ki se vrše posebno v cenzurnem postopanju in stavil konkretne predloge, v kateri smeri naj bi se praksa pri vpogledih v poslovne knjige Olajšala. Njegovo poročilo priobčimo dobesedno v eni prihodnjih številk. V debati o temi' vprašanju sta zbornična člana g. Lenarčič iii zbornični član ter narodni poslanec g. Krejči navajala konkretne primere trdote sedanje prakse, o kateri dvomi g- Krejči, da je v intenciji odločilnih faktorjev. Radi tega bi bila ■potrebna energična intervencija, da se najde srednja kompromisna pot, ki je edina ne le v interesu družb, temveč tudi finančne uprave same. Socijalno zavarovanje obrtnikov. Poročilo o tem vprašanju, ki je postalo aktualno z uveljavljenjem novega obrtnega zakona, je podal zbornični član g. Josip ltebek. V svojem poročilu je omenjal staro .zahtevo obrtništva v pogledu zavarovanja samostojnih mojstrov in stavil predloge, kako naj bo to zavarovanje urejeno, da bo ustrezalo prilikam v naši banovini. Kot glavno zahtevo je omenjal in utemeljeval načelo, da; se obrtniško zavarovance izvede avtonomno za vsako banovino, organizacija naj bo samostojna in neodvisna od delavskega zavarovanja. V svojem poročilu je g. Rebek podčrtal vse glavne momente, ki pridejo v poštev za organizacijo in izvedbo zavarovanja obrtnikov ter predlagal, da naj uvede zbornica o tem vprašanju pismeno anketo, da se zbere potrebni materijal za izvršilno uredbo, ki se mora izdati. V debato je posegel tudi zbornični podpredsednik g. Elsbacher, ki je sporočil, da je trgovski odsek na svoji seji obširno razpravljal o socialnem zavarovanju trgovcev in se v načelnem izrekel za obligatnost. Vendar pa bo odsek potom; zbornice izvedel pismeno anketo glede vprašanj, ki pridejo v glavnem v poštev za izvedbo zavarovanja, da se tako nudi vsem trgovskim organizacijam prilika, da se izjavijo o organizaciji, načinu in pogojih izvedbe v zakonu predvidenega zavarovanja. Trgovci in novi trošarinski predpisi. Referat o tem vprašanju je podal zbornični član g. Fran Čeh, gremijalni načelnik iz Murske Sobote. V referatu je nanizal vse težave, katere povzročajo novi trošarinski predpisi trgovini in stavil konkretne predloge za njihovo izpremembo. V debati, £i se je vršila, so vsi govorniki -poudarjali nevzdržnost sedanjega položaja. Nadaljevanje na 3. strani Denar je zakonito menjalno, kupcijsko sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode! Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani izplačuje nove vloge, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri. Trgovci, ki drže denar doma, naj to upoštevajo! Položaj in težnje slovenskega gospodarstva (Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina v plenarni seji ZTOl) Naš gospodarski položaj Naše gospodarstvo preživlja v tekočem letu trdo in težko preizkušnjo, ki zahteva od celega gospodarstva pa tudi od poedin-cev, znatne žrtve. Vsa pozornost je obrnjena v prvi vrsti na kritične razmere našega denarnega trga. Težave v denarnem in plačilnem prometu se še vedno kompli-cirajo in priznati moramo, da smo na kritični zaostritvi razmer do gotove mere sami krivi. Vsled vsesplošne psihoze, ki vlada danes v svetu, se tudi pri nas še vedno ni polegla neutemeljena nervoznost vlagateljev, ki imajo svoje hranilne vloge pri denarnih zavodih in ki so bili pred dobrini mesecem ponovno navalili na blagajne denarnih zavodov, zahtevajoč vrnitev svojih vlog. Bili ste dve krizi nezaupanja, ki ste povzročili te pojave. En del vlagateljev je bil zbegan od izmišljenih govoric glede naše valute ter je pričel brez glave dvigati svoje prihranke, nakupovati nepremičnine, blago in tuje valute. V zadovoljstvo nam je, da lahko ugotovimo, da je bil le mali del tako lahkoveren, ker so najodločnejše izjave kraljevske vlade ob priliki proračunske razprave vsakogar, kdor samostojno misli in položaj stvarno presoja, morale prepričati, da je naša gospodarska in finančna politika pravilna, pozitivna in zdrava ter da za našo valuto, dokler se bo vztrajalo na tej poti, ni nikake bojazni. Položaj na denarnem trgu Enako brez stvarne podlage, kakor je bilo nezaupanje enega dela napram valuti, bilo je nezaupanje drugega dela javnosti kapram našim denarnim zavodom. Zmanjševanje zaslužka, vedno ostrejša borba za obstanek, omejitve obratov, o katerih so prinašali naši časopisi dostikrat pretirana poročila in splošna nestalnost gospodarskih razmer brez dvoma psihološko vpliva na posameznika in dovaja nerazsodne k temu, da smatrajo, da ravnajo v strahu za svoje prihranke najpametneje, če dvignejo gotovino pri denarnih zavodih in jo skrijejo doma. Pri tem niti ne pomislijo na lastno škodo, ki si jo povzročajo sami sebi z izgubo obresti, niti se nočejo zavedati tega, da odtegujejo s tem našemu gospodarstvu, trgovini, industriji in obrti plačilna in prometna sredstva, da otežujejo promet blaga in spravljalo industrijo in obrt v brezdelje in povzročajo s tem narodnemu gospodarstvu kot celini nedogledne škode in izgube, ki jih z mnogoletnim delom ne bodemo mogli pozneje nadomestiti. Vsak posameznik, zasebnik, kakor tudi podjetnik in gospodar bi se moral tega zavedati in če bi s6 tega zavedal, bi se nam bilo lahko prihranilo mnogo skrbipolnih dni in .tajita' preizk^ria, ki smo j«? preživeli v zadnjem polletju. 2e lanske jeseni, ko se je pojavila nervoza na denarnem trgu, so bili potrebni zakoniti ukrepi za zaščito denarnih zavodov pred dviganjem hranilnih vlog brez stvarne potrebe, ki ga je bijo treba preprečiti. Saniopomočni ukrepi denarnih zavodov, ki so bili izdani dne 25. septembra 1. 1., so se kaj kmalu izkazali kot pravno nevzdržni in tudi z gospodarskega stališča v mnogem oziru nezadostni. Zato so bili vsi izredni napori denarnih zavodov zaman in tudi likvidnost, ki so jo pri tem pokazali in ki gre daleč preko mej onega, kar se je moglo od njih zahtevati in pričakovati, ni mogla vliti javnosti trajnega pomirjenja. Od tedaj poteka že deveti mesec. Okrog Velike noči smo dobili zasilno in provizorično odpomoč v obliki zakona o odlaganju plačil za kmečke dolgove, kakor tudi o postavljanu komisariatov pri denarnih zavodih, ki so v svojem jedru zdravi ter so le vsled prekomernega dviganja vlog postali trenotno imo-bilni. Ta odpomoč ni rešila problema v bistvu, marveč predstavlja le začasno izhodišče. Trgovina, obrt in industrija je ostala v sredini ter je vsled tega odkazana na lastno samopomoč. Tako stanje je seveda trajno nevzdržno ter v veliki meri otežuje in podražuje celo poslovanje. Namen uredb, katere se je moral poslužiti naš najstarejši slovenski bančni zavod, leži v tem> da omogoči denarnim zavodom mobilizacijo sredstev brez nepotrebnih potresov in škod za narodno gosopdarstvo, da se more v polni meri zadovoljiti zahtevam vlagateljev in pomiriti javnost. Položaj na mednarodnem plačilnem trgu K neprilikam na notranjem denarnem trgu so se pridružile, počenši od novega leta še velike težkoče v mednarodnem plačilnem prometu. Zastoj pri dodeljevanju deviz, ki se je počel pojavljati posebno od meseca marca in katerega je v veliki meri poostrila pozna in dolgotrajna zima, je izzval velike težkoče pri obračunu v izvoznem in uvoznem prometu. Da se odpo-more težkočam, ki jih povzročajo devizni predpisi tujih držav, je zaključila naša vlada sporazume za ureditev plačilnega prometa predvsem z Avstrijo, Švico in Nemčijo, dočim so se pogajanja za klirinški sporazum s Češkoslovaško baš včeraj uspešno zaključila. Pogajanja za ureditev plačilnega prometa z Madžarsko, ki je posebno za izvoz iz Dravske doline zelo važnega pomena, so bila prekinjena in se dosedaj niso obnovila. Obseg in oblike sporazumov o plačilnem prometu so z ozirojn na različnost odnošajev med posameznimi državami zelo različni. Najširša baza je v tem oziru vzeta v sporazumu s Čehoslo-vaško, ki obsega poleg blagovnega tudi turističen promet, sezonske kredite, javne dobave, finančne kredite denarnih zavodov in železniški promet. Važna določba v dosedanjih klirinških sporazumih je, da vsi omogočujejo z odobrenjem Narodne banke privatnikom kompenzacijski promet, ki zadobiva v najnovejšem času vsled tega čim dalje tem bolj na aktualnosti. Res je, da se s tem vračamo v dobo primitivizma menjalne trgovine, sicer brez naše krivde, marveč nas silijo v to devizne odredbe inozemskih držav, da se moramo tudi mi poslužiti te oblike kupčevanja, ki nam je edino izhodišče v danem položaju. Uvedba kliringa ima velik vpliv tudi na razvoj samih trgovinskih bilanc medsebojnega prometa posameznih držav. Kliring že po svojem bistvu in jedru vodi sam po sebi k uravnotežitvi bilanc, k izjednačenju uvoza z izvozom, kar je za naš odnošaj na-pram srednjeevropskim in drugim državam, ki igrajo dominantno vlogo v naši zunanji trgovini, dalekosežnega pomena. Res je, da je pri današnji nestalnosti razmer, ko se razvijajo odnošaji tako hitro in nestalno, težko vnaprej predvideti in tudi le za najkrajšo dobo* oceniti končni eiekt tega izravnalnega procesa. Vendar je nedvomno jasno, da bo uravnoteženje trgovinske bilance s Cehoslovaško za daljni razvoj prilik odločilne važnosti. Nori sporazum z Italijo V tem oziru predstavlja o Veliki noči sklenjena dodatna trgovinska pogodba z Italijo, ki je stopila s 1. junijem t. 1. v velavo, pravo izjemo. Jugoslavija in Italija ste sedaj skoraj edine na kontinentu, ki še vzdržujete režim svobodnega uvoza in ste se tudi pri zadnjih pogajanjih odrekle vsakega kontingentiranja in drugega administrativnega protekcionizma v medsebojnem blagovnem prometu. Dodatno tarifno pogodbo z Italijo smo sklepali pred neizbežnim dejstvom, da je morala Italija v zaščito svoje lastne pasivne živinoreje povečati uvozne carine na živino in živinorejske produkte. V toku pogajanj je naša država dosegla napram povišanim autonomnim tarifam znatne popuste tako, da je obremenitev uvoza naše živine v Italiji skoro izenačena z ono v Čehoslovaški. Naša industrija za sklepanje te pogodbe ni morala doprinesti nikakih žrtev, marveč so baš nasprotno oljarska industrija in nekatere vrste tekstilne industrije dosegle pojačeno zaščito odnosno popolno osvoboditev od prej veza-nih pogodbenih carinskih postavk. Kar je na! tej pogodbi posebne važnosti pa je to, da je prišlo med obema državama do trajnega in stalnega gospodarskega sodelovanja, ki je v današnjih prilikah in z ozirom na gospodarske interese obeh držav izredno potrebno. V to svrho bo sestavljenih nekoliko gospodarskih komisij, katerih naloga bo, da izgradijo medsebojne gospodarske stike ter sproti odstranjujejo ovire, ki bi se v medsebojnem prometu pojavljale. Notranji položaj V naši notranji gospodarski politiki je bila prvenstvena pažnja posvečena vprašanju razdolžitve kmeta, konverziji dolgov po zakonu o odlaganju dražbenih prodaj kmetskih posestev ter regulaciji obrestne mere. Kakor sem že omenil, je provizorij, ki smo ga o Veliki noči dobili, le delno rešil to vprašanje. Rešitev je radi različnosti stopinje gospodarskega razvoja, sistema kreditne organizacije in kreditnih pogojev v posameznih delih države izredno komplicirana in delikatna. Vse dosedaj predložene solucije se morajo, z ozirom na prilike v Dravski banovini označiti kot nepopolne in zato za nas nesprejemljive. Smo globoko tangirani na pravilni rešitvi tega problema, ki lahko postane za daljši tok razvoja našega denarnega tržišča zelo odločilen. Likvidacija žitnega režima Kot veliko pridobitev za pocenitev prehrane moramo označiti ‘likvidacijo žitnega režima, ki je bila uveljavljena z zakonom o prometu s pšenico z dne 31. marca t. 1. in s katerim je bil obnovljen zopet svoboden promet s pšenico v notranjosti države, nadalje uiknjena poprejšnja kontrola mlevskega prometa ter je bil za kritje primanjkljaja, ki nastaja pri izvozu pšenice, upeljan mlinski pavšal. S tem se je preskrba naše pasivne banovine s pšeničnim kruhom pocenila za preko pol dinarja pri 1 kg, kar je posebno za mesta in industrijske kraje naše banovine v sedanjih prilikah zelo važno. Težave naše trgovine, industrije in obrti. Rastoče število insolvenc, med katerimi se pojavlja tudi znatno število takih, ki spretno izkoriščajo praznine sedanjega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, diktira nujno potrebo noveliranja tega zakona z novimi dopolnilnimi določbami, ki odgovarjajo sedanjim izrednim prilikam. V trgovskih krogih se že davno zahteva povišanje poravnalne kvote, ki je bilo tildi v naši zbornici že ponovno predlagano in sklenjeno, dalje poostritev postopka v primeru najavljene insolvence in končno uvedba moratorija za tvrdke, ki imajo sicer v svoji bilanci polno kritje za svoja pasiva, pa so vsled izrednih poslovnih prilik zabredle trenotno v plačilne težkoče. Porabljam to priliko, da ponovno naslovim na gospoda ministra pravosodja ter ministra trgovine in industrije nujno prošnjo, da predloži še v toku sedanjega zasedanja narodne skupščine parlamentu načrt take novele, za katero smo v sporazumu z zainteresiranimi organizacijami upnikov že ponovno predložili svoje predloge. Razumljivo je, če nas je v dneh, ko se mora trgovina, industrija in obrt boriti s tolikimi poprej neznanimi težkočami, neprijetno dirnilo, da je bil predložen narodni skupščini v poostreni obliki in razširjenem obsegu načrt novega zakona o pobijanju draginje, ki stavlja gospodarske kroge pod poseben policijski nadzor in v položaj, ki nikakor ni v skladu s potrebno gospodarsko avtoriteto iu socijalnim položajem pridobitnih krogov. Naši interesenti imajo sami dovolj uvidevnosti, da ne govorim o prekomernem številu obratov, ki že samo po sebi povzroča skrajno konkurenčnost, da se znajo in skušajo v svojem poslovanju ozirati na poslabšane gmotne prilike odjemalcev ter olajšati z vsemi razpoložljivimi sredstvi nakup blaga in se prilagoditi s cenami najugodnejši ponudbi. V naši industriji je prišlo tekom zimske dobe do znatnih omejitev. Nekateri važni obrati kakor na primer železarne na Jesenicah in združene steklarne so morale za prehodni dobo par mesecev obrate sploh ustaviti. Zbornica si je prizadevali, da izdejstvuje na merodajnih mestih potrebne ukrepe v zaščito domače produkcije, da se omeji uvoz onega blaga, ki ga imamo dovolj v državi, predvsem pa, da se onemogoči uvoz takega blaga brez plačanja carine, kakor se je bilo pričelo v zadnjih letih čisto proti jasnemu besedilu odredb točke 6. splošnih pripomb k XV- delil carinske tarife na škodo naše železarske industrije prakticirati. V to svrho je bilo prirejenih nekoliko konferenc, katerih namen je bil zbližati interese industrije, ki; izdeluje železo, z interesi industrije, ki železo predeluje. Dosedanje konference so dale ugodne rezultate, kar bp na položaj železarske stroke brez dvoma dobro vplivalo. V najširšem obsegu čutimo težavo sedanje dobe v lesni stroki,' ki je mnogoštevilna in porazdeljena preko celega področja naše banovine in ki predstavlja v nekaterih dolinah skoraj edini vir dohodkov tamošnjega prebivalstva. Zbornica je zato budno zasledovala razvoj tega vprašanja na mednarodnih konferencah v Ženevi ter skrbela za to, da so bili na tem mednarodnem forumu naši interesi pravilno tolmačeni in jasno podčrtani. Ženevska konferenca je prišla do logičnega zaključka, da je trajna odpomoč in izhodišče iz sedanje kritične situacije le tako, da se produkcija stavbnega lesa v eksportnih državah porazdeli po gotovem ključu in izvoz prilagodi konzumnim prilikam importnih držav. To ni tako lahka naloga, kakor morda izgleda na prvi mah. Na drugi strani pa zopet vsi dobro vemo, da je izvedba tega sklepa nujna in neodložljiva. Toda stotine interesov igrajo po sredi svojo vlogo pri nas in v inozemstvu, predvsem v naši banovini, kjer je gozdna posest razdeljena med 135.000 malih gozdnih posestnikov in atomizirana v stotine malih in srednjih lesnih industrij, dočim se nahaja v ostalih banovinah združena v velike komplekse v državni odnosno samoupravni posesti in upravi. V to svrho je bilo potrebno osnovati osrednjo organizacijo za gozdno gospodarstvo za celo državo, kar se je zgodilo sredi preteklega meseca tako, da nas na mednarodni konferenci o lesni trgovini, ki bo danes otvorjena na Dunaju, predstavlja enotna delegacija. Danes je že jasno, da bo treba sečnje znatno omejiti, prilagoditi se prilikam na minimum zmanjšanega izvoza ter da bo treba končno tudi v to stroko zavesti disciplino in red. Sedanje stanje pomenja brezglavo zapravljanje narodnega premoženja, ki se pod nobenim pogojem ne sme v dosedanji obliki več nadaljevati. Naša zahteva, da naj se z uvedbo uvoznih prepovedi jačje zaščiti domače tržišče pred inozemskim uvozom, sicer v tej obliki ni našla odmeva na merodajnih mestih, ker se v naši gospodarski politiki še vedno zastopa načelo, da ukrepi o kontingenti-ranju uvoza in dajanju predhodnih deviznih odobrenj za uvoz blaga v praksi, ki jo opažamo pri sosednih državah, niso dali zadovoljivih rezultatov, marveč da je nasprotno na primer v Čehoslovaški pod uti-som dekretiranih omejitev uvoz mnogih predmetov brez povoda napram lanskoletnemu celo narastek Priznati moram, da statistični podatki o naši trgovski bilanci za prvo četrtletje tekočega leta navidezno potrjujejo to teorijo in naziranje, toda le navidezno, ker je treba vpoštevati, da gre za periodo pozne zimske sezone, ko Vlada v poslovnem prometu popolno mrtvilo in se je vsled plačilnih težkoč uvoz omejil na minimum. Zbornica je radi tega posvečala prvenstveno skrb, da se naši industriji zasigurajo plačilna sredstva za nabavo uvoza tujih surovin ter je v tem oziru finančno ministrstvo našim predlogom v polnem obsegu ugodilo. Za znižanje javnih dajatev Nujni potrebi, da se javne finance, državne in samoupravne, prilagodijo zmanjšanemu narodnemu dohodku in zmanjšani davčni moči prebivalstva, se je v tekočih proračunih ugodilo v kolikor se je pač v prvi etapi to dalo praktično izvesti, ne da bi se s tem ogrozila kontinuiteta v administraciji in izvedba že započetih, a še ne dovršenih del. Vendar je to komaj prva etapa. Štednja v javnem gospodarstvu se mora z vsemi sredstvi nadaljevati, dokler ne dosežejo proračuni onega razmerja, ki odgovarja današnjemu nivoju naše gospodarske aktivnosti in zmanjšanemu obsegu zaslužka. Štednja je potrebna v vseh panogah javne uprave, ona naj se izvede na racionalen način s tem, da se predvsem neproduktivni izdatki do skrajnosti omejijo in uprava državnih gospodarskih podjetij preuredi. Za naše samouprave, ki ječijo pod bremenom visoko naraslih dolgov, postaja tudi vprašanje konverzije posojil na nižjo obrestno mero skrajno aktualno, da bi se omogočila znosnejša porazdelitev njihovega bremena. Javne davščine se morajo prilagoditi zmanjšani davčni moči vseh slojev, kajti davčna reforma* ki je bila uvedena v zvezi z letošnjim proračunom, je ;bila dokaj enostranska* ker ni niti delavstvu niti obrtništvu, katerega položaj je brez dvoma enako težak, kot je položaj poljedelca, prinesla nobene olajšave in razbremenitve. Nasprotno se je nastop novih obrtov, snovanje novih podjetij z noveliranjem taksnega zakona v mnogem oziru z novo uvedenimi taksami še otežilo in podražilo. Z dnem 9. marca je stopil v veljavo nov zakon o obrtih, ki prinaša v naše vrste mnogo novotarij, ki poverava zbornici nadzor nad strokovnimi organizacijami in prenaša nanjo tudi glede podeljevanja obrtnih pravic razširjen delokrog. Izvedbi tega zakona, h kateremu bo treba izdati okrog 75 pravilnikov in uredb, posveča zbornica pojmljivo največjo pažnjo. Zbornica je zbrala izčrpno gradivo za sestavo pravilnikov za izvedbo posameznih določb obrtnega reda, dala ministrstvu trgovine na stavljena vprašanja predloge in načrte pravilnikov, svoje pripombe in mišljenja ter skrbela za to, da se specijalne prilike, v kolikor se v naši banovini pojavljajo in je njihovo vpoštevanje v okviru zakonitih določb mogoče in utemeljeno, tudi v pravilnikih dejansko uveljavijo. Novi ustroj zbornic Med raznimi uredbami, ki bodo izdane k novemu obrtnemu redu, omenjam posebno uredbo o zbornicah, ki bo za na-daljne delovanje in organizacijo naše pomembne institucije v bodoče edino merodajna in ki bo kakor čitamo izšla te dni. V tej uredbi bo naši zbornici zavarovana skupnost in sinteza sodelovanja vseh treh glavnih pridobitnih panog, trgovine, industrije in obrti, ki so bile doslej zastopane v zbornici, tudi v bodoče v okviru samostojnih odsekov, katerih število se bo lahko pozneje še pomnožilo in je s tem dana trdna podlaga uspešnemu sodelovanju glavnih predstaviteljev našega gospodarstva. Tudi lahko ob tej priliki sporočam zbornici, da je odločitev glede skupnih ali deljenih zbornic za naše področje v okviru določb § 393 zakona o radnjama s pretežno večino rešena v prilog skupnosti ter da je zmagalo trezno spoznanje in stvarna ocenitev tihega, pa zato tembolj koristnega dela naše zbornice na polju zaščite in pospeševanja naših gospodarskih interesov. (Dalje prihodnjič.) &wctu Deficit Dunajskega Kreditnega zavoda se zelo različno ocenjuje, od 500 do 800 milijonov šilingov; zavod sam ga ceni celo na 880 milijonov. Narodni banki je zavod dolžan 690 mil. šilingov. Grške državne železnice je vzela v zakup neka francoska finančna skupina; prešle so torej v zasebne roke. Podjetje škoda ne bo izplačalo letos nobene dividende; lam je bila dividenda 28V2 odstotkov ali 90 Kč. Bosanska d. d. za lesovino in obratovanje parne žage v Banjaluki je odpovedala službo in delo vsem delavcem in uradnikom in bo s koncem avgusta prenehala obratovati; 100 uradnikov in 700 delavcev bo izgubilo kruh. Vzrok prenehanja je popolni zastoj v lesni trgovini. Brezposelnost v Nemčiji je padla v drugi polovici maja za 92.000 oseb na 5,583.000, s čimer je bila za ca poldrugi milijon nad isto lansko dobo. Obtok - bankovcev v Italiji v znesku 13.137 milijonov lir ima za 5650 milijonov lir zlatega in za 1436 mil. polnovrednega deviznega kritja. Plovbna družba Hamburg—Siidameri-ka bo znižala delniško glavnico od 30 milijonov mark na 10 milijonov. Bančno kontrolo tudi v Švici naznanja švicarski finančni minister; zadevala bo zlasti manjše in srednje zavode. Nova petrolejska konferenca bo sklicana za 29. t. m. v Pariz; okvir konference bo razširjen. Poleg dosedanjih udeležencev se je bodo udeležili tudi Rumuni. Nova organizacija angleške železne in jeklene industrije se pripravlja. Pripravljalni odbor šteje doslej 22 direktorjev težke industrije. Wanderer, avtomobilna nemška tvrdka, bo veliko število delnic vzela iz prometa, ostale bo pa v razmerju 2 : 1 znižala na 7,818.000 mark. Londonska avkcija volne je prinešla ob razmeroma dobrih cenah skoraj popolno razprodajo. Francija h« dovolila Rumuniji pri dobavljanju žita prednostno postopanje in bo krila 10 odstotkov svoje uvozne potrebe v Rumuniji. Enake ugodnosti ima, kot znano, tudi Jugoslavija. vanilin ;]o6hOT° 6d;no pruvj ir? zaneil/tv/ Petrolejska konferenca v Newyorku ni prišla do nobenega zaključka; to je zadnje poročilo od tani. Sicer se pa ne izve nič natančnega in se vse drži strogo tajno. Sklenjeno je, da se bodo posvetovanja nadaljevala v Evropi. Obtok bankovcev v Avstriji je bil po zadnjem izkazu Avstrijske Narodne banke v znesku 995 milijonov šil. krit z 19-5°/o proti 20-6°/o dne 23. maja. Turčija bo izdelala trilctko (triletni načrt), po vzorcu ruske petletke; s produkcijo vsega doma potrebnega blaga naj postane Turčija neodvisna od inozemstva. Pri Poštni hranilnici« Jugoslavije so se hranilne vloge v maju zvišale na 384'6 milijonov Din, število vlagateljev na 192.056, število kontov na 21.121, vloge na tekoči račun na 873-8 milj. Din. Tovarna stekla v Pančevu, zgrajena s francosko, belgijsko in češkoslovaško udeležbo, bo pričela obratovati v drugi polovici julija. Delo na domu svetla točka v kriči. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj >Regentin< daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma «a' tančne prospekte. Naročajte in Sirite »Trgovski list«! Nadaljevanje članka: Plenarna seja Zbornice za TOI Posebno so kritizirali, da se ipo novih predpisih pobira trošarinska taksa po točilni taksi, glede katere tvorijo trgovci posebno skupimo, tako da so višje obremenjeni nego ostali tožilci. Poročilo g. Čeha priobčimo na drugem mestu v polnem obsegu. Kaj je glavni vzrok naše premogovne krize? O tem -vprašanju je podal ob splošni pozornosti sivoje s statističnimi podatki utemeljeno poročilo zbornični član generalna direktor Trboveljske premogokopne družbe g. Skubec. Poročilo priobčimo dobesedno, hočemo pa tudi na tem mestu povdariti, da je glavni vzrok premogovne krlize v naši banovini zapostavljanje slovenskih rudnikov pri državnih dobavah. Pri teh dobavah se smiejo upoštevati izključno državni (rudniki, ki pa, kolikor jih je v naši banovina, ne morejo izpolniti vseh zahtev. Radi tega dobavljajo premog za državo v prvi "vrsti rudniki iz Bosne. Ker rabi država aa vse sivoje naprave okoli 60% celokupnega konzuma v naši državi, je jasno, da zapostavljanje vpliva na našo premogovno industrijo, in da jo sili, da reducira produkcijo in s tem tudi delavstvo. S tem postaja vprašanje otbčega pomena za vse gospodarstvo v naši banovini. Karakteristična je bila v tem poročilu tudi iigotovitev, da dolguje država našim rudnikom za dobavljeni premog okoli 90 milijonov Din, ki bi bili v stanu, da vsaj delno olajšajo sedanje težave v obtoku Samostojni predlogi. Na koncu plenarne seje so stavili zbornični člani številne predloge. >1. g. Fran Kavčič: o točenju vina pod vejo, o prodaji vina po vinogradnikih in o novih trošarinskih predpisih. 2. g. Engelbert Framchetti: o decentralizaciji delavskega zavarovanja. 3. g. Jakob Zadravec: o izterjevanju davč. nih zaostankov, o mlinski tarifi 34/13, o obdačenju obrtnikov in o prometnih razmerah na progi Pragersko-Kotoriba. 4. g. ing. Joško Kobi: o uradni ugotovitvi produkcijske moči lesne industrije, o deviznih predpisih in o konkurznih in poravnalnih upraviteljih. 5. g. Andrej Oset: o trošarinskih taksah, o točilnih taksah kavarnarjev in o prodaji vina po vinogradnikih. >6. g. Josip Rebek: o elektrifikaciji Dravske banovine in o izvrševanju rokodelskih del po državnih kaznilnicah in privatnih zavodih. 7. g. Ivan Bahovec: o izletniškem vlaku na progi Ljubljana—Metlika ob nedeljah in praznikih. 8. g. Anton Stergar: o kmetskem mora-toriju. 9. g. Josip Holy: o zmanjšanju davčnih bremen podeželskih obrtnikov in o izterjavanju zavarovalnih prispevkov za delavsko zavarovanje. 10. g. Ivan Vrečar: o pobijanju šušmar- stva. 11. g. Fram Čeh o mlinskih taksah. O posameznih predlogih se je vršila debata, predvsem o predlogih g. ing- Kobija. V debato sta posegla gg. dr. Rekar in gen. tajnik Mohorič, ki sta obrazložila povode in vzroke krize v naši lesni industriji. Pred odobritvijo predloga g. Čeha je gen. tajnik g. Mohorič podal sliko o razvoju žitnega režima in o kriterijih, po katerih se je določevala kapaciteta naših mlinov. Pri tem so nastale gotove trdote, katere, upa, da bode odpravila uradna komisija banske uprave, ki bo na pritožbe posameznikov na licu mesta ugotovila kapaciteto mlinov. Nekatere sprejetih predlogov bomo' objavili v prihodnjih številkah našega lista. iKo so bili vsi predlogi sprejeti in s item izčrpan dnevni red, je g. zbornični predsednik zaključil plenarno sejo. URADNI DAN ZBORNICE TOI V CELJU Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela po svojem zastopniku uradni dan za stranke iz Celja in okolice v torek 14. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici mestnega Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8. Za decentralizacijo delavskega zavarovanja u e ič 0. : *• i-: v ; iti I m o- aj se ; li-! )6, )či . s ; le- lo- PO- la- ta- i 2. litti na- Na plenarni seji Zbornice TOI je stavil podpredsednik g. Engelbert Franchetti na-,,slednji samostojni predlog: Decentralizacija delavskega zavarovanja Vse naše gospodarske organizacije in korporacije zahtevajo že leta decentralizacijo delavskega zavarovanja. Ta zahteva se ponavlja že od prvih začetkov izvajanja delavskega zavarovanja, ko je že pr\a praksa pokazala, da do skrajnosti izveden centralizem v organizaciji tega zavarovanja, ni koristen niti interesentom, niti zavarovanju samemu. Enotna organizacija, ki obsega vso državo, je postala vse prekom-plicirana, preokorna in skrajno birokra-tična. Taka organizacija je ubila tudi vsak interes nas vseh na usodi zavarovanja in če danes čujemo pritožbe proti zavarovanju, so to pritožbe ne proti zavarovanju samemu, ampak proti načinu, kako se izvaja. Brez vsakih pomislekov smem trditi, dav naših vrstah ni načelnih nasprotnikov socijalnega zavarovanja. Vsi smo prepričani o potrebi socijalnega zavarovanja, ki naj zasigura našim delavcem eksistenco v primerih nezgod in ki naj obolelim delavcem nudi pomoč, da se zdravi vrnejo na svoje delo. Prav gotovo ni med nami, tudi če so socijalna bremena visoka in ogrožajo danes celo eksistenco mnogih obrtnikov, nobenega, ki bi zahteval demontažo zavarovanja. Vse pritožbe gredo le za tem, da se uprava zavarpvanja decentralizira po načelih popolne stvarne in teritorijalne avtonomije po banovinah. Z izvedbo zahtevne decentralizacije bo postala vsa uprava zavarovanja mnogo enostavnejša, bolj gibčna in se bo dala mnogo bolje prilagoditi potrebam zavarovanja in željam interesentov. Da bo taka uprava tudi mnogo cenejša, o tem ni dvoma. Naša banovina nudi zadostno bazo, na kateri bi moglo zavarovanje s samostojnim nosilcem vseh panog zavarovanja dobro uspevati. Tiidi v drugih banovinah ne bi bilo v tem oziru nobenih težav. Pa če bi se smatralo Za potrebno in koristno, bi se moglo v te svrhe združiti dve ali več banovin v eno ^varovalno enoto. Taka organizacija zavarovanja bi omogočila ožji kontakt z interesenti, vzbudila bi večje zanimanje do zavarovanja in s tem bi se zavarovanje *amo tudi populariziralo. Prav ta odtujitev uprave zavarovanja od interesentov, škoduje v največji meri zavarovanju samemu. Lokalnim faktorjem je treba prepustiti pri socijalnem zavarovanju najširšo pravico samoodločevanja, pravico inicia- tivnosti in najširšo možnost udejstvovanja. Omogočiti jim je neposreden vpliv na upravo in prepustiti, da sami odločajo o prispevkih in o načinu uporabe prispevkov. Le s pritegnitvijo lokalnih faktorjev k sodelovanju se bo prenesla odgovornost za usodo zavarovanja na interesente same in s tem se bo vzbudil tudi interes in ljubezen do zavarovanja. Naše korporacije in organizacije pošiljajo od svojih sestankov in shodov konstantno resolucije, v katerih se poudarja gornja utemeljena zahteva, pa je po mojem mnenju prav sedaj, ko vodi resor ministrstva za socijalno politiko naš rojak g. minister Ivan Pucelj, ugodna prilika, da se pošlje z naše plenarne seje g. ministru ponovno spomenica s predlogom, da se čimprej izvede reorganizacija zavarovanja po načelih najširše avtonomije po banovinah. Predlog g. Franchetti ja je bil i velikim odobravanjem soglasno sprejet. Ob priliki velesejma obiščite Avtomat-buffet »DAJ — DAM« na Aleksandrovi cesti, palača »Viktoria« Smotreni trgovci in indmtrijci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! KONFERENCA MEDNARODNE TARIFNE KOMISIJE V NOVEM Od 24. maja t. 1. dalje zaseda v Novem mednarodna komisija za tarife, ki ima nalogo izdelati prevozne tarife za blago med našo državo in Nemčijo v tranzitu preko Madžarske, Avstrije in Češkoslovaške. V komisiji so zastopane vse te države po svojih delegatih. Ker je Nemčija izredno velike važnosti za naš izvoz, zato je pričakovati, da bodo novo izdelane tarife mnogo pripomogle k povečanju našega izvoza, ker bo s tem možna natančnejša kalkulacija in odpravljeno vsako posredništvo. Komisija bo predvidoma zaključila svoje delo tekom tega meseca. UGODNEJŠI KORUZNI TRGI V DONAVSKIH DEŽELAH Iz Bukarešte javljajo: Za eksport določene množine koruze v Donavskih deželah so mnogo večje kot so bile lani. Pridelek v Rumuniji, Jugoslaviji in Bolgariji je znašal leta 1930 le 88 mil. stotov proti 108 milijonom v preteklem letu 1931. A skupni eksport kaže doslej v primeri z eksportom preteklega leta le srednjeveliko zvišanje. Množina v teh deželah razpoložljivih eksportnih množin bo torej ono iz leta 1931 bistveno prekoračila. A eksport iz Donavskih dežel ne bo mogel nadomestiti zmanjšanega eksporta iz Argentine, če vpošte-vamo še dejstvo, da pridelek Južne Afrike skoraj gotovo ne bo večji kot je bil lani, je verjetno, da so razpoložljive množine koruze v deželah severne poloble mnogo pičle j še kot v odnosni dobi preteklega leta. Od 1. novembra 1931 do 28. februarja 1932 od devetnajstih velikih konsumnih dežel vpeljane množine so večje kot njih import v isti dobi zadnjih sedem let. Te okoliščine in zvišane cene za oves in ječmen nas opravičujejo do sklepanja, da bo na trgu koruze nastopilo zboljšanje. Med. univ. dr. Leo Savnik specijalist za ienske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6, I. - Telelon št. 2614 i J ordinira od danes naprej od 9.—11. in od 2.-4. ure TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN TURČIJO V prvem letošnjem četrtletju je po turški statistiki izvozila Jugoslavija v Turčijo za 25.300 turških funtov blaga in ga je dobila od tam za 3000 funtov. Lani so bile številke iste dobe 57.000 in 92.800 iuntov. Vidimo, da je izvoz Turčije v Jugoslavijo izredno padel. Ves izvoz Turčije je padel v isti dobi od 30,940.000 funtov na 25,340.000, uvoz pa od 35,350.000 na 16,780.000 iuntov. Največje dobaviteljice Turčije so Nemčija, Anglija, Italija, Francija in Rusija, največje nakupovalke turškega blaga so pa Italija, U.S. A., Grčija, Anglija, Nemčija, Francija in Belgija. »Službeni list« kraljevske banske uprave dravske banovine je priobčU v svoji številki z dne 8. junija 1932, 45. kos pravila za združbo trgovcev. List se kupi v upravi »Službenega lista«, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Javni notar Hafner Mate je preselil svojo pisarno iz palače Ljudske posojilnice v Tavčarjevo ulico štev. 6 (pisarna pokojnega notarja Hudovernika) forolaui VELESEJM V BUDIMPEŠTI IN JUGOSLAVIJA Uprava mednarodnega velesejma v Budimpešti javlja, da je posetilo v desetih dneh sejma prireditev 20.000 inozemskih obiskovalcev in da jih je bilo iz Jugoslavije 11 odstotkov ali ca 2200. Iz češkoslovaške Jih je bilo 39 odstotkov, iz Rumunije 27. Med drugim so se fcanimali Jugoslovani zlasti za tekstilno blago, dalje za različne predmete železne in’strojne industrije, za stavbne stroje, za furnir ln za posodo, ki Je varna pred ognjem. Načrt novega zakona o pobijanju draginje in naše trgovstvo (Poročalo zborničnega podpredsednika g. Elsbacher Konrada v plenarni seji Zbornice za TOI dne 9. t. m. IV težki borbi za obstoj je vse naše gospodarske krcge nemalo presenetila vest, da se nameravajo uzakoniti nova določila za pobijanje draginje. Kakor moramo iskreno pozdraviti vsako stremljenje za znizanje oen življenskih potrebščin, ker mora redukciji plač neobhodno slediti tudi zmanjšanje izdatkov, tako moramo odločno protestirati proti temu, da se hoče za pobijanje draginje uvajati sredstva, ki so' se že v zadostni merii pri nas in drugod izkazala za popolnoma brezuspešna in s katerimi se hoče brez vsake potrebe in koristi izpostavljati naše trgovce, obrtnike in industa-ijce samovolji oblastev in navaliti na nje vso odijoznost javnosti radi sedanjih težkih .gospodarskih prilik, ki jih ti niti v najmanjši meri niso zakrivili. Zato je poslala naša zbornica, čim je zaznala za vsebino načrta, daljšo spomenico ministrstvu trgovine in industrije, pa tudi vsem merodajnim faktorjem, v kateri je opozorila na težke posledice, katere pretijo naši trgovini, obrti in industriji, ako se uzakoni nameravani načrt. Kakor znano, je sprejela narodna skupščina načrt brez bistvenih izprememb in čim ga je predložila senatu, je naša zbornica taikoj brzojavno intervenirala pri vseh senatorjih Dravske banovine, da sa ako ne bi bilo mogoče preprečiti uzakonitev celega načrta, omilijo vsaj najhujše ostrine. Senat ni sprejel načrta, ampak ga je predal posebnemu odboru, ki razpravlja o njem prav te dni. Novi zakon o pobijanju draginje se ima uveljaviti namesto dosedanjega zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin Sn brezvestne špekulacije od 30. decembra 1921. V načrtu novega zakona so deloma recipirana določila sedaj veljavnega zakona deloma pa vsebuje novosti, ki sedaj veljavna določila asnatno poostrujejo in bodo imela za razvoj trgovine, obrti in industrije v naši državi težke, ako ne katastrofalne posledice. Praktično izvajanje sedaj veljavnega zakona je pokazalo, da mi imel zatkon prav nikakeg« učinka niiti na znižanje cen niti na aprovizaeijo trgov. Zakon je ostal mirtva beseda na papirju. Celo takrat, ko so 'bili mogoče potrebni protidraginjski zakoni radi veimžnikov, ki so kupičdli blago in ga cdtegovali trgom, niso rodili taki zakoni nikakih pozitivnih uspehov. Danes pa, ko imamo vsega blaga v izobilju na razpolago, je izven vsakega dvoma, da bo proti-draginjskii zakon, tudi če je še tako dobro zamišljen, popolnoma brez uspeha. Razburjal bo po nepotrebnem javnost proti gospodarskemu svetu, dajal povode za preganjanja in šikane, koristil pa ne bo nikomur. Gospodarski in socijalna pojavi so zelo resne in komplicirane nravi, pa jih' je zato proučevaitii s potrebno resnostjo im strokovnostjo. Vsa ostrina sedanje gospodarske kriz« obstoji baš v tem, ker imajo kmetski pridelki tako nizko ceno, da se kmetovalcu njegovo delo že skoraj več ne izplača. Radi ti težke krize so na vseh domačih trgili padale cene živilom in draginja je na teni polju prenehala čisto sama od sebe, ne da bi >jo bilo treba pobijati z zakoni. Isto velja tudi glede večine drugih življenskih potrebščin. Konkurenca med trgovci je danes tako ostra, da sama do skrajnosti odmer-, ja najnižji zaslužek. Položaj je danes tak, da išče blago kupca in ne nasprotno, zato bi bila vsaka namera, ki bi v času tako ostre konkurence med prodajalci šla za tem, da se cene umetno navijajo, brezuspešna. Kadi splošnega obubožan j a in padca kupne meči najširših konsumentskili krogov, je danes obrtništvo brez vsakih naročil, a industrija, ki ima nakopičene zaloge že izdelanega blaga, ustavlja postopoma obratovanje. Stalno naraščan je brezposelne-’ ga delavstva v državi ilustrira, jasno naš' gospodarski položaj, pa je zato uprav nepojmljivo, da se išče izhod iz tega težke-' ga položaja z ukrepi, ki so se v vseh državah, pa tudi pri nas, v polni meri po-‘ kazali za brezuspešne. Načrt novega zakona ne prinaša nikakih' novih misli in nobenih določil, od katerih bi ibilo pričakovati kak pozitiven rezultat", razen da se sedaj že veljavna določila po-, ostrijo tako, da bo imel zakon za posamez-* ne podjetnike uprav usodne posledice. Kakor sedaj veljavni zakon, vsebuje tudi načrt novega zakona določilo, da mora vsa-ikdb, ki prodaja življenjske potrebščine, označiti cene tako, da jih moro vsakdo lahkot) in jasno videti in razumeti. Prav to zakonsko določilo bo dalo, kakor nam dokazuje desetletno praktično izvajanje sedaj veljavnega zakona, nešteto povoda za preganjanje trgovcev. Saj je n. pr. trgovcu z mešanim blagom, ki ima v svoji trgovini na stotine predmetov, absolutno nemogoče označiti cene vsakemu predmetu tako, >da jih more vsakdo lahko videti in razumeti«, kakor pravi dobesedno načrt novega zakona. Poleg drakonske zaporne in denarne kazni za kršitve tega določila, ki ni v nobenem razmerju s sedanjim premoženjskim stanjem trgovcev in obrtnikov, vsebuje načrt še novo strogo določilo, da se ima obsojencu odvzeti tudi vsa količina blaga, ki je bila predmet kazenskega dejanja in prodati v korist »Fonda za prehrano siromakov«. Mi vemo. iz prakse, da izostaja označba prodajnih cen običajno samo iz nepazljivosti, radi malenkostne vrednosti prodajnega predmeta, ali pa, ker je cena dotič-pega predmeta že itak splošno znana. Vse to pač ne upravičuje uvedbe kazenskega postopanja, obsodbe, zaplembe blaga in žigosanja dottiČnega trgovca, odnosno obrtnika potom objave v Uradnem listu in javne razglasitve v občini, kakor je to nanovo določeno v načrtu. Skrajno je rigorozno in prepotrebni) določilo, da se mora vsaka obsodba, tudi za majneznatnejšo kršitev zakona, objaviti in popularizirati na škodo ugleda dotičnega trgovca. Ako se hoče na vsak način obdržati tako določilo, bi se moralo predpisati, da se obsodba javno razglasi le v primerih, ko sodišče to izvedbo zahteva in to samo v primerih ponovnih kršitev zakona. Po načrtu novega zakona veljajo gornja določila tudi za trgovce na veliko in fabri-kante, dasi je notorno, da trgovci na veliko in fabrikanti sploh ne izlagajo blaga, ampak držijo bjago po skladiščih, v katere ne prihajajo konsumenti, ker prodajata trgovec 'na veliko in fabrikant svoje blago samo preprodajalcem in ne neposredno konsumentu. Nesmiselno je zato, da bi morala trgovec na veliko in fabrikant označiti in izobešati cene za vse blago, ki je v skladiščih, v katera konsumenti sploh ne prihajajo. (Gornje določilo se bo zlasti lahko zlorabljalo za šikano, ker predpisuje zakon označbo cen za vse življenske potrebščine, razen za luksuzne in ne določa -meje, ki bi ločila luksuzno 'blago od življenskih potrebščin. t*o(jm, luksuzno blago, spada prav gotovo med najbolj relativne pojme. Vsled tega se jih mora opustiti in to zlasti v zakonodaji. IV tem oziru prinaša načrt le to novost, da so (iz pojma življenskih potrebščin izvzeta zdravila, ki so spadala po dosedanjem zakonu med življenjske potrebščine. Ako je v) načrtu napravljena izjema za eno vrsto 'blaga, bi bilo še (bolj potrebno, da se točneje precizira, kaj spada pod luksuzno bla go in kaj pod zaščito zakona. Ta vprašanja morajo biti v zakonu jasno precizirana, ako nočemo, da se bodo zlorabljala za šiktfne, dci se v pravni državi ne bi smele dovoliti. • iV rihčrtu je novo tudi določilo, da se bo do v vsaki občini (postavili »odbori za določanje cpn življenskih potrebščin,« kateri 'fcpdo nadzorovali in po potrebi tudi maksimirali cene, ki jih bo objavljala (pristojna policijska oblast. Ne glede na to, ali je ^snovanje takih odborov umestno in potrebno, moramo ugotoviti, da je to določilo v nasprotju z določilom § 150 zakona o obrteh, v smislu katerega predpisuje maksi nialne cenovnike (Itairife) prvostopno obče upravno oblastvo po zaslišanju občine, prisilnega udruženja in zbornice. Vprašam se, ali je potrebno, da se dldločilo zakona o obr tih, ki je jedfva stopil v veljavo, na ta način že razveljavlja. Ali ne bo trgovec, obrt-nik in (induistrijalec izgubil zaupanje v za- Mednarodne borze vendar enkrat prijaznejše iV kupčiji nti mednarodnih efektnih trgih je Ibila v tednu od 28. maja do 4. junija tendenca, najprvo slaba, nato se je pa obrnila na bolje. V Ameriki započeta oporna akcija je newyarški trg modno poživila, kar je dobilo na evropskih borzah močen odmev. Posebne vrste gibanje je imel v omenjenem tednu Berlin; najprvo je prišlo do prenagljene hausse, čemur je sledila v zvezi s pobit r jen jem primerna reakcija. iKonec tedna o relacijah: 1928/29 % 1929/30 % Državni rudniki 537.041 28-0 589.193 27-9 Slovenija 834.888 43-5 931.657 44-2 Hrvatiska in Slav. 108.296 5-6 83.358 4-0 Srbija 390.386 20-3 401.633 19-1 Rosna nriv. rud. 28.328 1-5 51.473 2-4 Dalmacija 21.178 1-1 44.442 2-1 Inozemstvo — — 6.984 0-3 Skupaj 1,920.117 2,108.740 Rekapitulacija Budžetsko leto po relacijah: 1930/31 % 1931/32 % Državni rudniki 669.244 38-7 630.434 37-5 Slovenija 540.391 31-3. 507,867 30-2 Hrvatska in Slav 91.608 5-3 98.137 5:8 Srbija 350.429 20-3 362.674 21-6 Rosna priv. rud. 50.531 2-9 58.331 3-5 Dalmacija 26.103 1-5 23.848 1-4 Inozemstvo — — — — Skupaj l;728’.3ll8 1,681.291 Nazadovanje naših premogovnikov v železniških dobavah oziroma favoriziranje državnih rudnikov najde svoj izraz seveda v stalnem padanju oziroma povečanju deleža na celotni produkciji v naši državi tako-le: Leto % m . a -e io c tj ^ > o <1) > ■o 0.2 ■3 S S. o > a o O — a -O, > > "o • .2 •*-* G o cC u O. 1929 1,663.390 29-5 40-6 1930 1,862.343 35'3 33'2 1931 1,786.291 35-6 31-2 Z drugimi besedami pomenijo ti podatki, da so naši premogovniki v celotni produkciji v primeri z razmerjem v letu 1929 prikrajšani za 440.000 ton, kar pomeni izpadek v denarju od 90 miljonov dinarjev, od katere vsote znaša samo izpadek na železniških dobavah 50 miljonov dinarjev, za kar je Slovenija v dotoku javnih sredstev občutno prikrajšana. Ce bi bila dana možnost producirati gornji količinski izpadek, bi takorekoč vsaka kriza v naših rudarskih revirjih — gospodarska in socijalna — prenehala. Tako pa so naši rudniki prisiljeni stalno odpuščati znatno število delavstva (Trboveljska družba sama je bila primorana v zadnjem letu reducirati 2000 delavcev), ki je primorano iskati zaslužka v rudnikih v vzhodnih delih naše države, kjer so mezde mnogo manjše in tudi druge socijalne razmere za nivo našega delavstva neznosljive. Če bi bila državna podjetja enakomerno porazdeljena po vsej državi ne pa večinoma v Bosni, ne bi to vprašanje za-dobilo obče-javni pomen zapostavljanja enega dela države v korist drugega. Poleg skrbi za održavanje produkcije in zaposlitvijo delavstva pa imajo premogovna podjetja še velike finančne težkoče, ker se državne dobave sploh ali zelo neredno izplačujejo; državne železnice so našim rudnikom dolžne še dobave iz meseca oktobra lanskega leta. Če bi se ti dolgovi države, ki se bližajo znesku od 90 miljonov dinarjev, likvidirali, bi bilo ne samo zasigurano nemoteno obratovanje rudnikov, temveč bi ta dotok blagodejno poživil vse naše denarništvo ter v znatni meri ublažil sedanjo krizo na denarnem trgu. Upam, da se mi je posrečil dokaz, da bi kriza v naših premogovnih podjetjih mogla biti mnogo milejša, če bi se pri javnih dobavah vsi rudniki enakomerno upoštevali; saj so tudi naši rudniki prav tako enakopraven in v vsakem oziru enakovreden del državne gospodarske celote. V stremljenju in zahtevi po pravičnem tre-tiranju seveda naša premogovna industrija ne more uspeti brez podpore vseh gospodarskih in političnih činiteljev. Zato smatram za svojo dolžnost, da pred tem javnim forumom opozorim na vse težke posledice za celo naše gospodarstvo, če bi se taka politika nadaljevala. Predlagam, da Zbornica sklene sledečo resolucijo, ki se naj bi dostavila na vsa kompetentna mesta: Z ozirom na občutno in stalno nazadovanje premogovne proizvodnje dravske banovine, s katerim niso težko prizadeta samo premogovna podjetja in rudarsko delavstvo, temveč vsa ostala industrija, obrt, trgovina, denarni zavodi in javne finance: z oziram na dejstvo, da padanje proizvodnje ni samo posledica zmanjšane porabe premoga vsled gospodarske krize, temveč je povečano vsled tarifne politike državnih železnic, pretirane obremenitve z javnimi in socijalnimi dajatvami, neoviranega uvoza inozemskega premoga in drugih pogonskih sredstev, končno pa zlasti vsled neopravičenega privilegiranja državnih rudnikov in zapostavljanja premogovnih podjetij banovine pri javnih dobavah, predvsem železniških, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo apelira v interesu celokupnega gospodarstva banovine na vse njene gospodarske in politične predstavnike, da z aktivnim vplivom podpro zahtevo premogovne industrije za enakopravnim in pravičnim upoštevanjem. TRGOVCI! Sirite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe. Kdot ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in ikodi skupnim interesom trgovstva* Trgovci in trošarinska taksa (Poročilo zbor. člana g. Frana Ceha iz Murske Sobote na plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani dne 9. junija 1932.) Gostilničarji so že na številnih zborovanjih zavzeli svoje stališče napram novim trošarinskim predpisom. Resolucijam, sprejetim na teh zborovanjih se sicer priključujemo in jih podpiramo tudi trgovci, vendar pa imamo v pogledu novih trošarin-skih taks še svoje specialne želje in zahteve. Izvor vseh pritožb glede trošarinskih taks je dejstvo, da so se trošarinske takse mehanično naslonile na točilno takso, ne da bi se to predhodno reformiralo v smislu ponovno stavljenih predlogov gospodarskih krogov. Obe taksi, točilna in trošarinska imata značaj pavšala, prva za točilno pravico, druga za odpravljeno trošarino na vino in žganje. Vsak pavšal je že samo na sebi krivičen, ker se ga ne more prilagoditi dejanskim razmeram, posebno če je tako malo gibljiv, kakor je točilna taksa. Točilna taksa se v okviru štirih skupin, ki obstoje za vsako treh kategorij, ne more v polni meri prilagoditi pridobitnim prilikam posameznikov, ki imajo točilno pravico. V praksi se je to izkušalo doseči na ta način, da se je interno porabljal poseben ključ, ki naj v ozkem okviru štirih skupin in treh kategorij izenači neenakosti, ki bi sicer neizogibno nastale. Dočim so gostilne in njim slične obratovalnice uvrščene v tri kategorije in vsaka kategorija v štiri skupine, pa tvorijo trgovcj, ki točijo pijačo, svojo posebno kategorijo, razdeljeno v 3 skupine, v katerih znaša točilna taksa ne glede na kraj obra-tovališča v prvi skupini Din 1.500, v drugi Din 1000 in v tretji Din 750. V prvo skupino spadajo po ključu trgovci, ki stočijo nad 150 hi pijač, v drugo skupino oni, ki stočijo 80—150 hi in v tretjo skupino oni, ki stočijo do 80 hi pijač. Trgovska točilnica, ki proda nad 150 hi pijač plača torej takso Din 1.500, medtem ko znaša taksa za ostale obratovalnice, ki stočijo enake količine v Ljubljani Din 750, v krajih do 2000 prebivalcev Djn 1.000 in v krajih izpod 2000 prebivalcev Din 750. Trgovske točilnice so torej v večini krajev obremenjene s 100°/o višje nego ostale obratovalnice. Gospodarske korporacije so na to razlikovanje, katero smatrajo za stvarno neupravičeno, že ponovno opozorile ministrstvo za finance in stavile predloge, da se odpravi. Finančna uprava teh predlogov ni upoštevala, vendar pa je odprava razlikovanja med raznimi točilnicami na škodo trgovine postala posebno aktualna sedaj, ko se je odpravila trošarina na vino in žganje in nadomestila s pavšalom, ki se tesno naslanja na izmero točilne takse. Po predpisih naj bi namreč vsi točilci iz 4. pripombe k tar. post. 62 taksnega zakona v kolikor nimajo svojih obratovalnic v Ljubljani, Mariboru ali v kakem kopališču, plačali isti pavšal za odpravljeno trošarino, kakor točilci v mestih z več nego 20.000 prebivalci. Mi podeželski trgovci naj bi torej plačevali k polletni taksi 1.500 Din (celoletno 3000 Din) celoletni pavšal za odpravljeno trošarino Din 18.000, k pol- letni taksi 1000 Din (celoletno 2000 Din) celoletni pavšal 12.000 Din in vsi ostali pa 9000 Din ali 6000 Din. Taka razvrstitev trgovskih točilcev ni pravična. To izhaja že iz dejstva, da bi po tej razvrstitvi plačal trgovec na vasi najmanj 6000 Din pavšala za odpravljeno trošarino, dasi bi je najboljša obratovalnica druge vrste plačala samo Din 3000. Razvrstitev v tej obliki pa tudi ni v skladu z objavljenimi navodili ministrstva za finance, po katerih bi se morali trgovski točilci razvrstiti v skupine po krajih, v katerih se nahajajo. V smislu teh navodil bi moral trgovec na vasi z izpod 2500 prebivalci, če plačuje celoletno Din 3000 točilne takse, plačati samo Din 3000 celoletnega pavšala za odpravljeno trošarino, ne pa 6000 Din. Pobiranje pavšala za odpravljeno trošarino od trgovcev torej ni docela zadovoljivo. Zadovoljivo ni iz razloga, ker se pavšal pobira po točilni taksi, ki je za trgovce višja nego za obratovalnice, zadovoljivo pa ni tudi iz razloga, ker se hoče trgovce navzlic temu, da so prizadeti že z visoko točilno takso, v praksi prizadeti še s tem, da naj plačujejo isti pavšal kakor mesta s preko 20.000 prebivalci. Ta praksa naravnost sili trgovske to-čilce, da opustijo točenje, ki je v večini krajev važen del trgovine, sicer ne bistven, vendar pa potreben. Poleg tega pa je prizadeta z novimi predpisi tudi trgovina, ki prodaja vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah. Plačevala naj bi se v Ljubljani in v Mariboru za to prodajo letna taksa Din 4000, v krajih s preko 2000 prebivalcev Din 3.600 in v ostalih krajih Din 1.200. Prodajanje pijač v originalno zaprtih steklenicah je oproščeno plačila točilne takse, zato je trgovstvo tembolj iznenadilo, da se mu je za prodajo pijač v zaprtih steklenicah naložil pavšal za odpravljeno trošarino. Trgovstvo sicer uvideva, da je položaj spričo dejstva, da prodajajo originalno zaprte steklenice tudi kavarnarji in gostilničarji, kolikor toliko kompliciran, ker je treba preprečiti dvojno obremenitev, vendar pa ne more biti dvoma, da je ta taksa za vse trgovine, ki se ne pečajo izključno s prodajo vina in žganja v zaprtih steklenicah, vsekakor jako visoka. Trgovine ne prodajo tem potom toliko vina in žganja, da bi nadomestilo za trošarino ustrezalo koli čini na ta način prodanih steklenic, ker je notorično, da se originalno zaprtih steklenic proda jako malo. Konkretno predlagam: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo se obrni na Ministrstvo za finance s prošnjo: 1. da se trgovske točilce uvrsti za pobiranje nadomestila za trošarino po krajih, v katerih se obratovališča nahajajo; 2. da se ob prvem noveliranju zakona o taksah razveljavi prvi odstavek pripombe 4. k tar. post. 62 zakona o taksah; 3. da se taksa po pripombi 2. točke 4. člena 72 zakona o državni trošarini za prodajo pijač v zaprtih steklenicah in za konzum izven obratovalnic zniža v primeri s količinami za tak način potočenih pijač najmanj na Lho sedanje izmere. Žalostna kronika Društvo industrijeev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza ža čas od 21. maja do 31. maja 1932. A. 0TV0RJENI KONKURZI* Dravska banovina: Perkič Franc & Polak, Maribor; Posojilno društvo Sv. Duh r. z. z o. z., Vurmat, p. Selnica ob Dravi; Preinelč Ivan, Zagorje ob Savi; Rant Anton, Zgornja Zadobrova, p. Devica Marija v Polju; Repatec France, Marenberg; Re-patec Marija, Marenberg; Škerlj Josip, Ljubljana, Šolski drevored; Zorc Ivan (zapuščina), Ljubljana, Dunajska cesta. Savska banovina: Bodalija Franjo, Viro-vitica; »Bonboniera«, Jelena Bleicher, Zagreb; Ilič Ante, Gospič; Kinert P., Zagreb; Narodna industrijska preduzeča, Zagreb; »Peklenica« k. d., Mursko Središče in lastnik Vargazon Karl, Čakovec; »Piretrin« d. d., Zagreb; Prevendar Aurel (zaostav-ština), Zagreb; Štern i Neumann, Zagreb; Strenger Držislav, Virovitica. Primorska banovina: Smetana Josip, Senj; šeškič i Hasankovič, Travnik; Žurič Šime, pok. Marka, Betina. Drinska banovina: Cerimovič Ferid, Sa-rajavo; Feleki E., Sarajevo; Lukiš Teodor-Tešo, Mačvanska Mitroviča. Zetska banovina: Deljkovič Brahič Husein, Plevlje. Dunavska banovina: Iršaj Josip Petro-varadin; Milin & Lampel, Curug; Tiefen-bach Petar i Karolina, B. Palanka. Moravska banovina: Kočič M. Taso, Pro-kuplje; Kostič Stevanka ud. Stojanče, Pirot, Lukovič L. Vojin, Kuršumlija, Pavlovič Vojislav, Niš, Taušanovič Vasa, Niš. Vardarska banovina: Miševič Hadži Mi-hajlo, Štip. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA. Dravska banovina: Bizjak Anton (Julija), Šmartno ob Paki, Grilc Alojzij, Novo-mesto; Kunstek Pavel, Maribor; Lepadat Zdenka roj. Pavlovič, lastnica hotela »Erika«, Kranjska Gora; Turad H. I. Maribor. Savska banovina: Andres Ivan, Crikve-nica; Arhanič Ljudevit, Ogulin; Berkovič, Zagreb, Nikoličeva 17; Letoni Vilim, Križevci; Herlinger, Zagreb; Hrvatska seljač-ka gosp. zadruga, Prelog; Meder Izidor, Sušine, Novak Josip, Zagreb; Spitzer Arnold, Kustošija, Šalkovič Ivan, Grančar srez Zlatar; Vukovič Gjuro, Bokšič; Zuzel Franjo, Cakovac. Vrbaska banovina: Kuruzovič N. Sveto- Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Mokronog. Besedilo: Mpkronoška tovarna usnja, pre-ie F. Penca, družba z o. z. Besedilo firme se glasi: Mokronoška tovarna usnja, družba z o. z. Obratni predmet: neizpremenjen. Izpremenili sta se točki »Prvič« in »Petič« družabne pogodbe. Za namestovanje upravičeni: Družba ima enega ali več poslovodij. Dokler ima družba samo enega poslovodjo, zastopa ta družbo samostojno ter Podpisuje tvrdko družbe, ki je lahko od kogarkoli napisana, s strojem ali s štampiljko vtisnjena ali natisnjena, na ta način, da pristavi pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak. — Če je več poslovodij imenovanih, zastopata družba in podpisujeta tvrdko kolektivno po dva poslovodji na ta način, da pod gori navedeno besedilo tvrdke pristavita skupno vsak svoj lastnoročni znak. Postavljen prokurist za celokupno podjetje podpisuje tvrdko, če je postavljen samo eden poslovodja, samostojno, če pa je postavljenih več poslovodij, pa vedno kolektivno z enim poslovodjo na isti način, kakor je gori izražen, samo da pristavlja prokuro označujoči pristavek., Izbriše se poslovodja Franc Penca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. maja 1932. Firm. 73/32. — Reg. C I 106/4. * Sedež: Novo mesto št. 77. Besedilo: A. Kržišnik & C«. Izstopila je družbenica Hrovat Hermina. Odslej besedilo firme: Anton Kržišnik. Okrožno sodišče v Novem mestu, oldd. It.> dne 4. junija 19j&. Fiim. 87/ai - Reg. A II 49/2. Priporoča «e GREGORC & Ko. UUBUAIM TELirc*y|«| Br*ojav1 Zahtevajte špeoljalne ponudbe! Savska banovina: Beck Lavoslav, Nova Bukovica; Bekavec Ante, Humnjane; Bren-nera F. sin, Pitomača; Fuchs Marija, Flora, Zagreb; »Gradivo«, Hinko Mann, Zagreb; Herljevič Ivan i sin, Nova Gradiška; Ja-nušič Tomo, Sisak; Kohn B., Zagreb; Ko-sanovič Ilija, Bunič srez Korenica; Oberer Valent, Slatina; Posarič Tomo, Zlatar; Spitz-muller Antun, Jasenovac; Štern Arnold, Puconci; Schrenger i drug, Zagreb; Vidic Valent, Zagreb. Vrbaska banovina: Subotič S. A., Bos. Gradiška. Primorska banovina: Drezga Marija, Šibenik; Jurčič Rafael, Senj; Weissberger E., Šibenik. Drinska banovina: Freiman Josip, Vin-kovci, Rothmiiller Herman, Sr. Mitroviča. Zetska banovina: Padovan Niko, Du- brovnik. Dunavska banovina: Brankov Laza, Vršac; Grigorijevič Simo i Danica, Despot Sv. Ivan; Pavelič Grga, Senj; Schonberger i drug, Novi Sad; Schwarz Samuel, Bez-dan; Turčanji Rozalija roj. Futo, Bačka Topola; Vugrin Stevan i Fanika, Novi Sad. Moravska banovina: Antič K. Sava, Ne-gotin. Vardarska banovina: Kusinkovič Adži Mita, Dževdželija. Beograd, Pančevo, Zemun: Ilič S. Blago-je, Beograd. * (Mali podatki, n. pr. kdaj ie ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni), upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. Ižpr. trž. nadzornik Hugon Turk. III. Mešanice jedilnih tolšč. V splošno trgovino prihajajo iz te skupine jedilnih masti: margarina, margari-n-ino maslo in umetne jedilne tolšče, katere si hočemo na kratko ogledati. 1. Margarina. To vrsto tolšč izdelujejo umetno ali iz oleomargarina (gl. tozadevni članek) ali iz temu sličnih živalskih in rastlinskih tolšč ali iz njihove mešanice ter s primesjo kravjega mleka. — Izdelek je po svojih svojstvih precej podoben naravnemu surovemu (presnemu) maslu ali putru. Pri-mesek mleka, pa za izdelavo margarine ni bistven. Pred kakimi 45 leti so izdelavah margarino iz živalskih tolšč, pred vsem iz oleomargarina in »premier (jius«-a, pozneje, eo zelo souporabljali cenejša rastlinska olja, katerim so dodajali radi 'večje gostote iz- zar, Banja Luka; Malinac Antun, Bosanska | delka iztisnem (izžeti) in jedilni loj. Kostajnica. Primorska banovina: Calie Mato, Prozor; Jelič Jakov, Murter; Meisner Artur i Kle-mens, Travnik; Torre E. Petro ph. mr., Šibenik. Drinska banovina: Baris Rebeka sopr. Altera, Zavidoviči; Eleazar Samuel, Sarajevo; Jakovljevič Mladen, Vukovar; Miškovič Milan, Sremska Mitroviča; Papo D. Albert, Sarajevo; Šiljkut Drago, Pazarič. Zetska banovina: Lisičič Jovo, Podgorica; Sirbubal Ahmet, Foča. Dunavska banovina: Gross Jovan, Bela Crkva; »Jevrejska knjižara« Ehrman Samuel, Subotica; Lovinger Vilim, Novi Sad; Ples Natan, Padina; Rona Mikša, Subotica; Tatarski Žarko, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: Petrovič Mi-hajlo, Beograd; Popovič Mile, Zemun; Špli-hal Josif i Jarolimek O., Beograd. aDeo C. ODPRAVLJENI KONKURZI.** Savska banovina: Nikolič i Jandrič, Osijek; Seitz Dragutin i Boško, Dugoselo. Zetska banovina: Lekič Gj. Mitro, Cetinje; Tubič Gojko, Sjenica. Dunavska banovina: Bata Karl i dru-govi, Stara Kanjiža; Cižovski Samuel, Bačka Topola; Dimitrijevič Aleksander, Kragujevac; Lazarevič Božidar, Smederevo; Lekovič Vidoj, Arandjelovac, Marinkovič Milovan, Arandjelovac; Nešič B. Dušan, Kragujevac, Stanojevič Dimitrije, Poža-revac. Moravska banovina: Jovičič Milan, Pa-raČin; Milojevič Vičentije, Kruševac, Vio-rovič Pavel, Bigrenica. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAJTE. Dravska banovina: 'Breznik Gabriel, Ljubljana, Florjanska ul.; Damisch Ervin, Ptuj; Štefan, Maribor; Grobelšek Franc, bfH NedOg Frafc, Ptu|; Traptman It S ^cun’ 7onz ar., Fala prt Mariboru. Danes se pa uporablja od živalskih tolšč: oleomargarinn, »premier jus«, jedilni in izžeti loj in svinjska mast. Od rastlinskih tolšč pa: mast kokosovih orehov, tolšča palmovih jederc, olje iz semen boinba-ževca, sezamovih zrn, zemeljskih oreškov (arašida), pa tudi koruzno olje in o'ja solnčnih rož, maka, repice itd. Izdelava margarine je precej zamotana: poleg mleka — ki je navadno posneto in pasteurizovano — se dodavajo Še umetna barvila, aromatične kulture bakterij, jajčni rumenjaki, sladkor, cholestearin, lecithin, kazein, potem pa še tolšča kokosovih orehov in tej podobne masti. Tudi se sedaj napravlja margarina brez mleka iz saimih rastlinskih tolšč; v trgovini imenujejo margarino te izdelave »rastlinsko margarino«. Ker sta prvotni materijal in vsa nadalj-na izdelava zelo različna, je razumljivo, da so margarine v trgovini silno različne po svojih lastnostih: imajo 80—92% tolšče, 0-05—0'8—l-OOVo beljakovine, 5—18®/o vode in nekaj pepelnih delov; dodatek sezamovega olja je navadno predpisan po zakonu radi tržne kontrole. Velike pažnje je treba pri izdelavi margarine iz živalskih tolšč: le-te morajo biti iaključno od neoporečno rdravih šivati, ker drugače nastane prav lahko nevarnost za zdravje ali celo življenje potrošnikovo ih težke kazenske posledice za prodajalci. Zato morajo izvršiti živino- in mesogJed pri zakolu živali, kateriih tolšča se uporablja za izdelovanje jedilnih tolšč, v vsakem slučaju edino Je diplom, veterinarji. Da se preprečijo zamenjave, goljufije in zlorabe v trgovskem prometu z .margarino, predpisujejo državne oblasti vsepovsod vidne označbe posode, zavojev i. dr., v katerih še razpošilja margarihtoJšča, tako n. pr. rdeče proge z barvo, rdeče papirne proge z vtisnjenim imenom tvrdke (tovarne), točno označenje (deklaracija) blaga itd. Nedopustna ih IcataJIVa ravnanja s' to mešanico jedilnih tolšč so: uporaba strupenih tolšč pri izdelavi (n. pr. cardamon olja); ne od dipl. živinozdravnikov oglodani surovi materijal; dodatki mineralnih olj in tolšč; primeski voska, škroba, moke, lojevca in podobnega; vmesitev vode ali soli; pridodatki kemijskih snovi radi konzerviranja (vključno salpetra); uporaba prepovedanih barv; odprodaja onesnaženega, lisastega, žaltavega in obče neužitnega blaga. V trgovski promet pride margarina v sodih, kockah (zavitih in nezavitih) v teži .po K, Vi in 1 kg, pa tudi več in je pri zavitem blagu treba paziti na materijal ovojnega papirja, ki lahko vpliva na margarino, ki se potem lahko in hitro skvari. Predajajo jo tudi v bedhjih, škafih in banjah, katere posode so navadno iz mehkega lesa napravljene. 2. Margarinino maslo. Kot nadomestek kravjega kuhanega masla izdelujejo iz mešanice margarine tako-zvano >margarinino maslo« in sicer s tem, da domešavajo še ovčji ali gorgonzolski ali podoben sir in druge aromatične dodatke ter puste vse skupaj stati, da se polagoma strdi. — V nekaterih bolj redkih krajih prknešavajo tudi mleko, kar seveda izboljša kakovost blaga in mu podeli naravni mlečni okus. Vse kar smo navedli glede margarine (pod t.) velja tudi za margarinino maslo in to tembolj, ker ste si obe vrsti blaga zelo podobni in se jih nemore vedno strogo ločiti. 3. Umetne jedilne tolšče. Izdelovanje teli jedilnih tolšč je precej enostavno, navadno se zmešajo olja in tolšče svitfe ali umetno ubeljene barve, ki se zgoste do čvrsfote svinjske masti. Skušajo pa tudi umetno napraviti okus po naravnem blagu in to na najrazličnejše načine kot n. pr. s praženim kruhom, s čebulo in raznimi začimbami. Najpogosteje se uporablja za napravo umetne jedilne tolšče sezamovo in drugo rastlinsko olje, dalje tudi iztisneni loj, tol-šča kokosovih orehov, bombaževea i. dr.; vsebina vode ne sme presegati 0-5%, V trgvini na veliko se prodajajo te vrste tolšč v lesenih sodih iz trdega lesa v teži 100 kilogramov. 4. Izpremenjcne tolšče. Iz najrazličnejših živalskih in rastlinskih tolšč oziroma olj napravljajo še tako-; zvane »izpremenjene tolšče«, katere pa za človeško hrano niso vselej porabne, zato moramo biti pri njih zelo, zelo oprezni, ker se kaj lahko zgodi, da pride kupec in trgovec v neprilike, slednji tudi v nasprotje z veljavnimi zakoni. Na tigih se prodajajo pod najrazličnejšimi, dostikrat izmišljenimi imeni kot »arašidov oleo«, »sezamova ,margarina», »Cri-sca« itd. Reelna trgovina odklanja vse te razne produkte po vsej pravici; vsekakoT je vedno potrebna kemijska preizkušnja po poklicnih strokovnjakih, živilskih kemikih. Dunajsko finančno pismo M. piše v »Tiageaposk-i: Zopet enkrat nas v Avstriji uči skušnja, da so vsi oni, ki se strogo držijo predpisov, oškodovani. Odredbe Narodne banke in določbe deviznih predpisov zahtevajo od vsakega, ki ima tuja plačilna sredstva, da jih odda. Za to dobi uradno določeni tečaj. Ta je sicer mnogo prenizek, a Narodna banka zastopa stališče, da se ne sme dovoliti prostost v ocenjevanju tujih plačilnih sredstev. Dosledna bi bilo, če bi se bili prepovedali tudi zasebni kliringi. Tako pa dobiš v zasebnem kliringu pravilne tečaje, ki so bistveno višji koit oficielne motacije. Avtomatično se manjša število oseb in tvrdk, ki oddajajo devize Narodni .banki. S tem pa še nikakor ni rečemo, da je bila napaka, če se je zasebni k lir ing dovolil; hočemo samo povedati, da so bile s tem oficielne notacije deviz popolnoma prelomljene. Slednjič bo treba napraviti korak naprej im plačati tudi v uradnem prometu primerno ceno, to • se pravi za ona tuja plačilna sredstva, ki se oddajo Narodni banki in drugim bankam. Na borzi se je nekoliko zasukalo, efektni tečaji so se nekaj zvišali. Tb vidimo tudi sicer na mednarodnih efektnih trgih, kakor poročamo na drugem mestu. .Državnih finančnih rešilnih možnosti še zmeraj niso. dobili. Jasno se vidi stremljenje, da se javnost polagoma navadi na poslabšanje položaja. Pri Zveznih železnicah se je majprvo govorilo o deficitu 30 do 40 milijonov šilingov, nato o 60 do. 80, in sedaj se že namigava, da jih .bo najbrž 100. Pri tem tarifno zvišanje ne more nič pomagati; kajti ekspert; pada, import se mora omejiti, in potovalni promet se krči. Pri davkih so .razmere podobne. Nosilna zmožnost prebivalstva je prekoračena. Če se govori sedaj o. zvišanju samskega davka, o zvišanju blagovnega poslovnega davka, o vpeljavi zaposlitvenega davka po nemškem zgledu, so vsi ti predlogi sicer dobri za obogatenje diskusije, a ne morejo kriti primanjkljajev, ki bi se po tein zvišanju in vpeljevanju avtomatično pojavili na drugih poljih. : Kriza se zaostruje celo v onih panogah, ki jim. je dolgo časa prizanašala. Omenimo gostilniško in kavarniško obrt. Gostilna za gostilno, kavarna za kavarno zaide v težr koče, in načrti spojitve obeh obratov v kavarniške restavracije, kot je to sedaj, na Dunaju običajno, števila gostov nič ne pomnožijo. Kvečjemu da iti načrti povzročijo nove investicije, ki pomagajo rokodelcem in se borijo proti brezposelnosti, ki pa odvzemajo glavnico. Zadnji ultimo pri Narodni banki je pokazal zelo veliko potrebo po denarju, celo tedaj, ko je vodstvo Narodne banke cenzuro poostrilo in marsikakšno prošnjo ali zahtevo odklonilo. Ta pičlosrt v šilingih je preprečila doslej vsako dviganje cen in pretvorbo v nakupni moči. Tako se naprej likvidira, nanovo izenačuje in prihranjena glavnica uporablja. deti nobenega pomnoženega industrijskega delovanja. O stavbnem delovanju se komaj splača govoriti, in s tem vred trpijo tudi vse industrije, ki so s stavbarstvom v zvezi, zlasti železna industrija. Tudi borza ne kaže nobenega posebnega okrepljenja. Številne vodilne delnice so daleč pod njih knjižno vrednostjo in v večini slučajev celo nižje kot na posamezne delnice odpadajoči obratni kapital. Zlasti močno so prizadeti fondi tujih držav. Vsega skupaj je investiranih v U. S. A. za 18 milijard dol. inozemskih posojil, kojih vrednost se je skrčila na ca. 8 milijard. Zelo neugodno vpliva tudi veliki deficit v državnem gospodarstvu, za kar doslej še nimajo popolnega kritja. — »Trgovski list« je že večkrat na kratko omenil, kako hočejo ta deficit kriti. — Deficit ni nastal saimo všied močno padlih dohodkov, temveč tudi vsied velikega naraščanja upravnih stroškov. Upravne blagajne so postale velik problem, lin zahteva po primerni redukciji je vedno glasnejša. Amerika, ki je bila dolgo časa ponosna na to, da ima relativno najmanj uradnikov, je prevzela napako marsikakšne evropske države in je iz političnih i. dr. vzrokov število uradnikov stalno pomnoževala; to se v času pro-speritete ni dosti poznalo, a se v trdih časih depresije ne da spraviti v sklad z ekonomsko uvočjo javnih upravnih korporacij. Skupni izdatki uprav zveze, držav in občin so narasli od leta 1913 do 1929 za 347 odstotkov! V isti dobi je naraslo narodno premoženje za 148 odstotkov, prebivalstvo pa samo za 25-9. Narodni dohodki U. S. A. za leto 1931 so cenjeni na '52 milijard, izdatki za upravo na 14 milijard; ito se pravi: več kot četrtino dohodkov mora dati prebivalstvo za stroške javne uprave. Na glavo je prišlo leta 1913 30.24 dol. upravnih stroškov, sedaj jih pride 119'07 dol. wr Gospodarski položaj v Ameriki O gospodarskem položaju v U. S. A. imamo dve dobri poročili. Prvo pošilja iz New-yorka v maju dr. Kaufmann, drugo od konca imaja pa Simon Lehr. I. Mesec april je prinesel Ameriki nova razočaranja; upanja na poživljenje konjunkture 'se niso izpolnila. Ena zadnjih nad, dvig avtomobilne produkcije, tudi ne obeta prida, čeprav so se cene na novo izredno znižale. — Po poročilu banke National City so znašali čisti dobički 170 industrijskih družb v prvem letošnjem četrtletju 21 mibjonov dolarjev proti 107 milijonom v prvem .lanskem četrtletju, po odpisu vseh bremen vključno izplačila dividend. Ker je znašal v zadnjem lanskem četrtletju čisti dobiček onih družb le 9 anil. dol., bi se dalo letošnje zvišanje smatrati kot barometer za zboljšanje gospodarskih razmer; a to ne gre, ker so bili lanski dobički močno skrčeni po velikih odpisih. Deficiti v znesku 49 mik dol. so bili priglašeni od 43% družb proti 28% s 27 milijoni v letu prej. Dostavljanje vagonov za blagovni transport pada od tedna do tedna. Nove zvišane tarife bodo dak.komaj polovico pričakovanih 125 mili Jonov dolarjev. Letošnji januar je bil najslabši mesec železniškega prometa po letu 1920. Nič manj kot 169 železniških družb dela z zgubo. Tendenca po »lajšanju kreditnega položaja zadeva tudi v Ameriki na ostro kritiko. Pravijo, da kreditno olajšanje samo na sebi ne more vrniti zaupanja, ki je v prvi vrsti potrebno. II. Drugo poročilo pravi: Nič ni bolj značilno za gospodarske razmere v Zedinjenih državah kot ogromno razvrednotenje, ki se je izvršilo v posestvih in na delniškem trgu. Tisoči posestniških lastnikov ne morejo plačati obresti za hipoteke in so veseli, če morejo svojo težko priborjeno posest za hipoteko prodati. Realitetni trg je popolnoma zapuščen, povsod se prodajajo objekti po prav nizkih cenah, a kupcev ni. Zavirano doseljevanje in pomnoženo odseljevanje ovira povpraševanje po stanovanjih; v vseh mestih in občinah dobiš prazna stanovanja in prazne trgovske lokale — vsled ustavitve obratov —, dobiš zapuščene tovarne, in ni vi- Dobave. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov železnih ventilov; do 22. junija t. 1. pa glede dobave ventilov, 20.000 kg apna, 6000 kg katrana, 40.000 kg železa in 30.000 kom. opeke. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. Junija t.l. ponudbe glede dobave azbestnih tesnil; do 23. junija t.l.pa glede dobave 20.000 kg pšenične moke in 400 kg cikorije. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 19. junija t. 1. ponudbe glede dobave 20 plošč črne pločevine in 26 kg borovih semen; do 26. junija t. 1. pa glede dobave 10.000 kg karbida. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 7. julija t. 1. ponudbe glede dobave 600 m» jamskega lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bučnega olja, 1000 kg koruznega zdroba, 300 kg surove kave, 1000 kg riža, 1000 kg svinjske masti in 300 kg ječmenove kave. — Minerska komanda v Kumboru sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (laneno olje, sikativ, terpentin, razna strojna olja, barve, lak, karbolinej, bombaž, milo, špirit, petrolej, bencin itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi oodatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) J.jttlilptpha tnrit Tečaj 10. junija 1932. Fovpra Sevanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2274 27 2285 63 Berlin 100 M........... . 1329 84 1340-64 Bruselj 100 belg 782 96 786 89 Budimpefita 100 pengS . . Ourib 100 fr....... 1097-35 H°2 86 London 1 funt........ 20579 20739 Newyork 100 dol., kabel _____ Newyork 100 dolarjev . . 5588-13 661639 Pari* 100 fr............... 22124 222 36 Praga 100 kron............. 166 34 167 20 Stockholm 100 »ved. kr . 1046 59 1076-69 Trst 100 Ur................ 287 67 289 97 Druga svetovna konferenca za socialno delo. Vršila se bo ta konferenca od 11. do 14. julija v Frankfurtu a. M. Udeležilo se je bo okoli 1000 delegatov, od katerih bo 200 delegatov iz Nemčije, 800 pa iz 31 ostalih evropskih in prekomorskih dežel. Iz USA je prišlo 360 priglasov, iz Anglije doslej 150, iz češkoslovaške 25, iz Švice 15 itd. Poleg večine evropskih dežel in USA bodo prišli tudi zastopniki iz Turčije, Ceylona, Indije, Japonske, Kanade, Chile, Uruguaya, Peru, Avstralije, Južne Afrike itd. V zvezi s konferenco se bodo vršila študijska potovanja raznih skupin po Nemčiji in drugih državah v svrho ogleda vzornih socialnih naprav. Ustanovitev Zavoda za konjunkturno raziskovanje v češkoslovaški je tyila predmet velike debate v Pragi, iz katere se je razvidelo, da za tak zavod v češkoslovaški ni zadostne podlage in da bi ustanovitev v sedanjih razmerah ne bila na mestu. Vclctržne cene. Narodna banka je ugotovila za maj sledeče indekse veletržnih cen (v oklepaju so indeksi za april 1932 in za maj 1931): rastlinski produkti 73-5 (74-3, 80-5), živalski produkti 53-5 (53-6, 73*2), mineralni produkti 75-8 (76-4, 77-6), industrijski produkti 65-0 (66-2, 73-0), skupni indeks 65-4 (66-1 in 75-4), indeks izvoznih predmetov 61-9 (63-1, 74-5), indeks uvoznih predmetov 67-7 (68-2 in 70-4). Od lani na letos opazimo zlasti velik padec pri živalskih produktih, za celih dvajset točk. Organizacija upnikov. V Novem Sadu je imela Zveza upnikov svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo mnogo članov iz Novega Sada in Belgrada. Zveza se bo zavzela za spojitev vseh obstoječih upniških zvez v Jugoslaviji ali pa za ustanovitev Centralne zveze upnikov. Govorilo se je tudi o ustanovitvi podružnice v Beogradu. Gospodarsko zborovanje v Skoplju. Zborovanje vseh trgovskih zvez in bančnih zastopstev Vardarske Banovine je sprejelo dolgo resolucijo. Izreklo se je za carinsko zvezo z Grčijo ali pa vsaj za’ olajšanje pšeničnega izvoza iz Jugoslavije v Grčijo, dalje za revizijo in znižanje direktne tarife v Grčijo, za dodelitev predujmov od strani monopolne uprave za posajeni tobak in za raztegnitev tobačnih nasadov namesto opi-jevih kultur, za prodajo obstoječih zalog opija oziroma maka, za zopetno vpeljavo zaščitne carine na oljna semena, za boljšo kreditno politiko Hipotekarne banke, za milo postopanje davčnih oblasti pri pobiranju davkov, itd. Barve za dušik. Na občnem zboru I. G-Farben je bilo izjavljeno, da se je samo trgovina z barvami obdržala na gotovi vi-šimi, da je pa v trgovini vonjav, fotografskih predmetov, umetne svile in dušika kupčija nazadovala; nazadovanje je na pr. v domači nemški prodaji dušika 12 odstotno. Inozemska trgovina je pa normalno potekala. Produkcija dušika za tehniške namene je padla v prvem letošnjem četrtletju proti povprečnosti leta 1931 na novo za ca 20 odstotkov, in sicer tako glede Nemčije kot glede inozemstva. Dividenda družbe je določana s 7 odstotki proti 12 odstotkom v preteklem letu. Petrolejska konferenca v New Yorku. Dečku so vesti o sporazumu z Rusi de-mentirane, se je predsednik evropsko-ameriške petrolejske skupine Amott izrazil o poteku pogajanj optimistično. Poleg načrta o nakupu 5,300.000 ton ruske nafte za dobo 10 let po letnih 65 milijonov dol. hočejo odkupiti Rusom še nadaljnje petrolejske množine, če bo povpraševanje zadovoljivo. Dalje so menda Rusom obljubili, da njih razdelitvene organizacije v Angliji, Nemčiji in Turčiji ne bodo razpuščene. Optimistično je poročilo Novosadske Zveze za zaščito kreditorjev; število in-solvenc v prvih petih letošnjih mesecih je bilo manjše kot lani, trgovina se stabilizira, bodočnost se kaže v lepši luči. Cena tiskovnega papirja v Češkoslovaški je bila na novo znižana, in sicer za 5 do 8 odstotkov; s tem se izvršuje prilagoditev na inozemske notacije. Mednarodna zveza surovega jekla poroča, da je razen v Franciji v vseh drugih deželah produkcija v aprilu narasla. Konkurzov v USA je bilo priglašenih v aprilu 2534, V maTcu 2593. Pasiva aprilskih konkurzov znašajo ca 85 milijonov dolarjev. Češkoslovaški parlament in gospodarski zakoni proti krizi Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu nekaj zakonov, ki naj bi ublažilno vplivali na obstoječo gospodarsko krizo; iz med teh so najvažnejši zakon o kreditni pomoči poljedelstvu, zakon o ustanovitvi centrale obrtnega zadrugarstva in o ustanovitvi centrale kmetskega zadrugarstva. Prvi zakon predvideva pomoč za največ osem let vsem onim poljedelcem, ki ne morejo odplačevati obresti svojih dolgov. Po- moči bodo deležni le oni poljedelci, pri katerih je kaj izgleda, da bi jim taka pomoč tudi res koristila. V to svrho bo ministrstvo poljedelstva prevzelo državno garancijo do 200 milijonov Kč za dobo 15 let. Istočasno bo dala država za poljedelski kredit tekom 8 let 100 milijonov Kč letno. Ravno tako bo dala država obrtnim zadrugam ‘20-7 milijonov Kč kredita, razen tega pa bo trgovinsko ministrstvo vlagalo letno še po 2 milijona Kč. Tretji zakon predvideva novo centralo vseh zadrug, katera centrala bo uživala državno pomoč. Velik interes vlada tudi za stanovanjski zakon, ki je že v celoti izdelan in ki bo sedaj predložen parlamentu, da ga odobri in reši še nekatera sporna vprašanja. Zakon predvideva redne in izredne mere, te slednje bodo veljale le začasno. V zakonu so tudi določbe o pospeševanju gradbene delavnosti. Kakor poroča nadalje »Jugosl. Lloyd« bodo predloženi parlamentu tudi zakon o pomoči brezposelnim in o podaljšanju zakona o uvoznem kreditu. Končno pa je izdelana tudi novela k rudarskemu zakonu. Povod k tej noveli je dal zadnji štrajk rudarjev v severovzhod- nih revirjih. Tu so namreč podjetniki odpustili delavce samo za to, da bi zmanjšali kapaciteto produkcije in tako povišali cene. Ce bi se v bodoče pojavili taki primeri predvideva ta novela k rudarskemu zakonu, da sme država na stroške podjetnika imenovati upravnika rudnika, ki bi imel nalogo spraviti rudnik v normalno poslovanje. Tudi vse parlamentarne komisije intenzivno delajo na izdelavi raznih gospodarskih in socijalno-političnih zakonih, iz česar vidimo, kako veliko skrb posveča češkoslovaški parlament tem danes tako perečim vprašanjem. „Slaviia 99 JugcsZovansZta zavarovalna banka v Ljubljani Gosposka ulica 12, ieleion štev. 2176, 1216. Beograd, mu&veb, Sora/cvo, Csi/cfe, SVovi Sad in Split Na drobno in debelo! Oglejte si našo zalogo! Kompletno kuhinjo: kuhinjsko posodo, porcelan, steklenino, železnino, pločevino, štedilnike, kompletne kopalnice in stranišča, nosilke, cement. Vse vrste orodja dobite pri S Ljubljana Dunajska cesta 11, poleg Figovca Razstava na velesejmu paviljon „H‘ Papirogralija II ■ sss družba z o. z. Ljubljana, §osp©svctsfea cesia sl. ZO Telefon interurban štev. 2747 En gros prodaja papirja I Konkuren6ne tvornlške cene! j Stalna zaloga papirja vseh vrst! Nov poklic KASTELIC «. DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9, pritličje levo Glavno zastopstvo za Slovenijo: ji Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in H Sladkogorske tovarne papirja in lepenke dr. z o. z., Sladki vrh. za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ea. 1500 Din __________________ mesečno, | ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje lh dostavimo v Izdelajo prejo. Pišite še danes pi brezplačne prospekte na Dottiača Pletarska ldustrija, 1 št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. V CARINSKIH ZADEVAH storite še najboljše, če se obrnete na carinskega posrednika Kvaut Štefan ~ a ki je odprl svojo lastno carinsko-posredniško pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 63 Pojasnila dobite brezplačno! Telefon 2408 MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Glavno zastopstvo in samo* prodata za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir • • L BRATJE PIATNIK, RADEČE LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3 TISKARNA MER kil ik. Lih bi im Tiska knjige, časopise, (a- Q|uw||||ifj7AW'| ) 5 Baiun poštne hranilnice bele natoUlnice, plakate, VTCgOrUtC V« š<. 13.108. Telelon 25-52 lepake, cenike, vizitke itd- „■ _ , Vse tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah Lastna knjigoveznica Motvoz Grosuplje (loma* sloTcmld izdelek -s- Svoji k svojimi Tovarna motvoza in mama cL