Jezik in slovstvo, letnik 69 (2024), št. 4 Vesna Žnidar DOI: 10.4312/AEMZ1104 Osnovna šola Kolezija 1.01 ANALIZA POPRAVKOV VELIKE/ MALE ZAČETNICE V KORPUSIH ŠOLAR IN LEKTOR Prispevek obravnava popravke pri dveh oblikah revizije neavtorskih besedil – popravljanju besedil v okviru učno-vzgojnega procesa in lektoriranju. Učitelj in lektor posegata v besedilo, da bi opozorila na odklone od knjižnojezikovne norme, učitelj z namenom razvijanja učenčeve jezikovne (in slogovne) zmožnosti, lektor pa, da bi zagotovil skladnost besedila s knjižnojezikovno normo; za takšen poseg v besedilo uporabljamo izraz popravek. Za primerjalno analizo smo uporabili gradivo iz specializiranih korpusov Šolar in Lektor, in sicer popravke velike/male začetnice, ki jih je v korpusu Šolar 2015 in predstavljajo posebno kategorijo znotraj napak zapisa, medtem ko jih je v korpusu Lektor 1702 in so razdeljeni v šest podtipov, ki se skupaj natančno prekrivajo s kategorijo popravkov velike in male začetnice v korpusu Šolar in so nam služili za oblikovanje tipologije popravkov iz korpusa Šolar. Predstavljamo konkretne pravopisne težave, s katerimi se srečujejo učenci in odrasli avtorji, ter kako napake popravljajo učitelji in kako lektorji, pri čemer presojamo, ali se pri popravljanju strogo držijo kodificirane pravopisne norme oziroma ali prihaja do odklonov in v katerih primerih. Ugotavljamo, da največ težav povzroča ločevanje med lastno- in občnoimenskostjo. S povezovanjem področja raz- vijanja jezikovne zmožnosti pri učencih in področja lektoriranja raziskava predstavlja nov pristop v preučevanju jezika. Ključne besede: besedilna revizija, velika/mala začetnica, lektoriranje, popravek, kodifikacija Analysis of corrections of upper-case/lower-case initials in the Šolar and Lektor corpora The paper examines corrections in two types of non-authored text revision – text correction within the educational process and proofreading. Both the teacher and the proofreader intervene in the text in or- der to correct the deviations from the standard language norms: the teacher with the aim of developing the student’s language (and stylistic) abilities, and the proofreader to ensure that the text complies with the standard language norms, and in this paper the term correction is used for such interventions in the text. The specialized corpora Šolar and Lektor were used for the comparative analysis. As regards the corrections of upper-case/lower-case initials, there are 2,015 such corrections in the Šolar corpus, where they represent a special category within spelling errors, while in the Lektor corpus there are JiS_2024_4-FINAL.indd 51 6. 12. 2024 10:44:42 52 Vesna Žnidar 1,702 of these corrections and they are divided into six subtypes, which together overlap precisely with the category of upper-case and lower-case corrections in the Šolar corpus. They were used to create a typology of corrections from the Šolar corpus for the purposes of this paper. The aim of this paper is to present concrete spelling problems encountered by students and adult authors, and to examine how such errors are corrected by teachers and proofreaders – whether they strictly adhere to codified orthographic norms, or whether deviations occur, and if so in which cases. It was found that distinguishing between proper and common nouns causes the most problems. The paper represents a new approach to language study through the integration of the fields of developing students’ language abilities and proofreading. Keywords: text revision, upper-case/lower-case initials, proofreading, correction, codification 1 Uvod Pravopisna norma je kodificirana, kodifikacija pa se spremeni ob izidu vsako- kratnega novega pravopisnega priročnika. Pravila temeljijo na evalvaciji pred- hodnih pravil ter razprave v strokovnih krogih in z zainteresirano javnostjo (Do- brovoljc in Jakop 2012: 5–11). Usvajanje kodificirane norme poteka predvsem v vzgojno-izobraževalnem procesu (Skubic 2005: 15), usvojena naj bi bila ob zaključku srednjega splošnega izobraževanja. V raziskavi primerjamo besedilno revizijo besedil, (1) ki nastajajo pri usvajanju pravopisne norme in (2) ki jih tvorijo nosilci jezika, ki naj bi pravopisno normo že usvojili (v nadaljevanju: odrasli). Poimenovanje revizija povzemamo po Popič (2014: 5) in Žagar (1995: 302); slednji govori o reviziji spisov. Presojamo konkretne primere v posameznih kategorijah napak in znotraj njih določamo skupine pravopisnih težav. Ugota- vljamo, ali reviziji upoštevata kodificirano normo ali se pojavljajo odstopanja, in če se, v katerih primerih. 2 Korpusnojezikovna analiza popravkov Za korpusnojezikovno analizo smo uporabili gradivo iz specializiranih korpusov (Gorjanc in Fišer 2013: 12) Šolar in Lektor. Korpus usvajanja jezika (Kosem idr. 2012: 19) Šolar vsebuje besedilnozvrstno različne avtentične pisne izdelke učen- cev 3. triletja OŠ in dijakov, večinoma iz šolskega leta 2009/10 (Rozman idr. 2018: 119); ok. 56 % besedil vsebuje učiteljske popravke (Goli 2018: 30). Korpus Lektor pa je specializirani korpus (Popič 2014: 69) lektoriranih neliterarnih prevodov in avtorskih besedil, »pri katerih stilistika ne igra posebne vloge« (Popič 2014: 90), tj. strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil (Popič 2014: 72). V korpusu Šolar je 2125 popravkov velike/male začetnice in tvorijo posebno pod- kategorijo znotraj kategorije napake zapisa, medtem ko jih je v korpusu Lektor 1702 in so razdeljeni v šest podkategorij. Pojem napaka se v učiteljski in lektorski praksi pojmuje kot »odstopanj/e/ od pri- čakovanega, ustreznega in pravilnega« (Pirih Svetina 2003: 18). Toporišič (1992: JiS_2024_4-FINAL.indd 52 6. 12. 2024 10:44:42 53Analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor 121) govori o napačnosti, ki je, »/k/ar ne ustreza jezikovni normi (ali predpisu) /…/, to pa tako izrazno kakor tudi pomensko /…/. Napačnost je seveda lahko tudi vsebinska /…/ in splošno sporočevalska«. Učitelj/lektor torej med popra- vljanjem išče odklone od pravilnega, ustreznega in pričakovanega (tj. skladnega s kodificirano normo in s pragmatičnimi okoliščinami, značilnega za določeno besedilno vrsto in tega, kar ocenjuje kot pravilno oziroma ustrezno). Nasprotno so v korpusih z izrazom napaka poimenovani popravljeni jezikovni pojavi ne glede na njihovo (ne)pravilnost, (ne)ustreznost in (ne)pričakovanost; v tem po- menu ga bomo uporabljali v kontekstih, v katerih ga ne bomo mogli nadomestiti z izrazom popravek. 2.1 Metoda dela Ker sta korpusa različno označena, smo morali pred analizo popravke iz korpusa Šolar ročno razvrstiti. Pri razvrstitvi v podkategorije smo upoštevali kriterije za razvrstitev v korpusu Lektor (Popič 2014: 127–129, 230, 234, 238–239) na za- četnice pri zapisu imen/poimenovanj bitij (ta kategorija v korpusu zajema tudi svojilne pridevnike iz lastnih imen bitij), zapisu zemljepisnih imen, zapisu pri- devnikov (kategorija zajema le pridevnike, ki niso uvrščeni v nobeno od drugih kategorij), zapisu začetnic na začetku povedi (v korpusu poimenovanih stavčne začetnice) ter zapisu stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj. Poleg navedenih obstaja še posebna kategorija, poimenovana zapis stvarnega po- imenovanja, v kateri je le en primer: Sončevo → sončno (svetlobo); v prispevku jo bomo poimenovali Ostalo. Težavo so predstavljali primeri, ki bi jih bilo mo- goče uvrstiti v več kot eno kategorijo; podobno je opaziti že v korpusu Lektor, v katerem npr. popravek Frankovska → frankovska (država) najdemo v kategoriji začetnice pri zapisu pridevnikov, popravek Bizantinskega → bizantinskega (ce- sarstva) v kategoriji zapisa stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj, popra- vek v Vzhodnem, Bizantinskem → v vzhodnem, bizantinskem (cesarstvu) pa pri zapisu zemljepisnih imen. O uvrstitvi popravkov iz korpusa Šolar smo se odločali od primera do primera, upoštevajoč kontekst. Presojali smo, ali se lektorji/učitelji pri popravljanju držijo kodificirane pravopi- sne norme (Slovenski pravopis 2001), ali prihaja do odstopanj, ali pa sledijo t. i. parakodifikaciji, tj. »skrit/emu/ normiranj/u/, ki v določeni meri določa kodifika- cijo« (Popič 2014: 179).1 1 Kot primer Popič (2014: 246) navaja mdr. priporočilo o dolžini stavkov iz lektorskega pravilnika Večera: »/…/ Če se nam zapišejo predolgi, jih razbijemo na dva ali več krajših – stavek naj bi povprečno ne imel več kot 20 besed /…/ predolgi stavki hudo kvarijo naš slog«. JiS_2024_4-FINAL.indd 53 6. 12. 2024 10:44:42 54 Vesna Žnidar 2.2 Popravki velike/male začetnice Primerjava števila in deleža napak začetnice v korpusih je pokazala sledeče: Popravki velike/ male začetnice Št. popravkov v korpusu Šolar Delež poprav- kov v korpusu Šolar (glede na vse popravke rabe velike/ male začetni- ce) (%) Št. popravkov v korpusu Lektor Delež poprav- kov v korpusu Lektor (glede na vse poprav- ke rabe velike/ male začetnice) (%) Imena bitij 337 15,9 53 3,1 Zemljepisna imena 103 4,8 113 6,6 Pridevniki 121 5,4 49 2,9 Začetek povedi 1208 56,8 998 58,5 Stvarna lastna imena in občna poimenovanja 333 15,7 488 28,6 Ostalo 23 1,1 1 < 0,1 Tabela 1: Primerjava števila in deleža popravkov v posameznih podkategorijah napak ve- like/male začetnice med korpusoma Šolar in Lektor Graf 1: Primerjava števila in deleža popravkov v posameznih podkategorijah napak velike/ male začetnice med korpusoma Šolar in Lektor Korpus Šolar JiS_2024_4-FINAL.indd 54 6. 12. 2024 10:44:42 55Analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor V korpusih prevladujejo popravki začetnic na začetku povedi, vendar gre večino- ma za posledico drugih popravkov (t. i. povezane popravke). Sledijo popravki za- četnice pri zapisu stvarnih lastnih imen in občnih poimenovanj. V korpusu Lektor ostale vrste napak zavzemajo precej manjše deleže, medtem ko podatki v korpusu Šolar kažejo na težave učencev z začetnico pri zapisu imen bitij. 23 primerov iz korpusa Šolar (Ostalo) nismo mogli uvrstiti v nobeno od kategorij, npr.: Lepo Pro- sim; v tistih časih so bili Pismeni le. Lahko predvidevamo, da gre za lapsuse ali za vpliv pravila o rabi velike začetnice pri ogovornih zaimkih in izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja (SP 2001: § 156). 2.2.1 Popravki začetnice pri zapisu imen bitij V to kategorijo spadajo: nazivi in podobna občna poimenovanja oseb, živalska imena, poimenovanja pasem, živalskih vrst ipd., mitološka bitja in poosebitve (Popič 2014: 128). Z napakami pri zapisu začetnice se učitelji srečujejo približno petkrat pogosteje (15,9 %) kot lektorji (3,1 %). Učenci imajo težave že s preprostimi enobesednimi primeri, npr. z osebnimi ime- ni: črtomir → Črtomir, saloma → Saloma; s priimki: karničniku → Karničniku; s psevdonimi: petek → Petek ’književna oseba‘, kar v korpusu Lektor najdemo le izjemoma in bi zato lahko šteli za lapsuse, ne pa kot posledico nepoznavanja nor- me. Pravilno zapisovanje učencem poznanih enobesednih lastnih imen je standard znanja že v 1. triletju OŠ, v 2. triletju pa spoznajo pravila za zapis večbesednih imen (UN OŠ 2018: 49, 53), zato si napak pri učencih 3. triletja in dijakih ne razlagamo kot posledico nepoznavanja kodificirane norme, ampak kot posledico premajhne av- tomatiziranosti zapisovanja oziroma premajhne zbranosti/skrbnosti pri zapisovanju. Popravke tujih imen s predložnimi sestavinami najdemo v obeh korpusih: Don Kihota → don Kihota (Šolar), De Saussurja → de Saussurja (Lektor). V korpusu Šolar (tako v besedilih s popravki kot v tistih brez njih) se pojavljata obe varian- ti: don Kihot (184-krat) in Don Kihot2 (20-krat). Popravkov don Kihota → Don Kihota ni, pač pa se je trikrat (pri več kot enem popravljavcu) pojavil obraten popravek: Don Kihota → don Kihota. Začetnice Don učitelji sicer praviloma niso popravljali. 14-krat se je pojavila tudi varianta Don kihot, ki nakazuje, da učenec/ dijak ne prepozna večbesednega imena. Skladno s SP 2001 (§ 46, § 1092) »/t/uje predložne in podobne dele priimka (t. i. predimke) pišemo citatno«, v tem primeru z malo začetnico, vendar v slovarskem delu pravopisa najdemo iztočnico Don Kihot |oseba iz Cervantesovega romana|. Takšne primere prepoznavata kot pro- blematične tudi Dobrovoljc in Jakop (2012: 64–65) ter predlagata, da bi bilo pra- vopisnemu pravilu, po katerem ta imena pišemo citatno, dodan abecedni seznam predimkov; najdemo jih tudi med problemskimi sklopi ePravopisa (Dobrovoljc in Lengar Verovnik 2020: 142). 2 Upoštevane so pojavitve, ki niso na začetku povedi in so lastno ime bitja (ne pa stvarno lastno ime oziroma naslov romana). JiS_2024_4-FINAL.indd 55 6. 12. 2024 10:44:42 56 Vesna Žnidar V korpusu Lektor opažamo popravke pri ločevalnih dodatkih za imenom glede na rodovno zaporedje, npr.: Plinij Starejši → Plinij starejši, torej skladno s SP 2001 (§ 129). Dobrovoljc in Jakop (2012: 64) opozarjata, da se je pri starejših imenih brez priimka »pogosto zgodilo, da je ločevalni dodatek /…/ dobil funkcijo priimka. Postal je stalni pridevek, ki ga ni mogoče krajšati in se zato piše z veliko začetnico; taka imena so: Plinij Starejši /…/«. V obeh korpusih najdemo napake pri zapisu poimenovanj za osebe, ki opravljajo določen poklic, oziroma poimenovanj po družbeni pripadnosti, npr.: Župnik → žu- pnik, Baronica → baronica (Šolar), Cesarja → cesarja (Lektor), ter poimenovanj pripadnikov narodov in narodnosti, npr.: nemci → Nemci (Šolar), špartanci → Špartanci (Lektor). Učenci imajo tudi težave z zapisovanjem poimenovanj za pri- padnike gibanj, nazorov, ver ipd., npr.: Komunisti → komunisti, torej s kategorijo, ki jo zlahka zamešajo s podobnimi kategorijami, ki se pišejo z veliko začetnico, in nanjo pravopis (SP 2001: § 136) posebej opozarja. Pri veroslovnih, bajeslovnih, domišljijskih ipd. imenih tako pisci kot popravljavci včasih težko določijo, ali poimenovanje sodi med lastna imena ali med vrstna poimenovanja bitij (Kiklop/kiklop, Bog/bog), pri veroslovnih imenih pa je zapis začetnice včasih odvisen tudi od vrste besedila (primeri, ki se pišejo z veliko za- četnico v teoloških besedilih, npr. Sveti Duh). Do popravkov tako prihaja v obeh smereh: Kiklop → kiklop in kiklop → Kiklop (Šolar), kar je lahko posledica ne- enotne norme v jezikovnih priročnikih; v SSKJ tako najdemo: kiklóp (tudi ciklóp) kot občno ime, v Slovenskem pravopisu 2001 kot osebno ime (ob tem pa, v prene- senem pomenu ‚močen človek‘, kot občno ime), v ePravopisu pa je geslo Kiklop med imeni bitij: |grško bajeslovno bitje, enooki velikan|. Kljub jasno določenima pomenoma občnega in lastnega imena je v praktičnih primerih meja med njima včasih težko določljiva. V korpusih so v isto kategorijo uvrščeni raznorodni popravki, in sicer popravki lastnih imen bitij in popravki svojilnih pridevnikov iz njih, npr.: hamletovim → Hamletovim (Šolar), napoleonova → Napoleonova (Lektor). Pozornost zbuja po- pravek iz korpusa Lektor, neskladen s kodificirano normo: Doktorjeve → doktor- jeve (ukaze), pri čemer je Doktor v konkretnem primeru domišljijsko osebno ime. V korpusu Lektor najdemo v kategoriji zapisa začetnice pri imenih bitij popra- vek Homo sapiensa → homo sapiensa. Slovenski pravopis 2001 (§ 108) uvršča pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinska ali polatinjena imena ži- valskih in rastlinskih vrst ipd., npr. Gyromitra esculenta (pomladanski hrček), med stvarna lastna imena, a tako v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 kot v SSKJ najdemo zvezo homo sapiens zapisano le z malo začetnico.3 3 V predlogu Pravil novega slovenskega pravopisa se, nasprotno, pojavlja zapis z veliko začetnico. JiS_2024_4-FINAL.indd 56 6. 12. 2024 10:44:42 57Analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor 2.2.2 Popravki začetnice pri zapisu zemljepisnih imen V to kategorijo so v korpusu Lektor uvrščeni lektorski popravki pri zapisu ze- mljepisnih imen (Popič 2014: 129); za primerjavo smo uporabili ustrezne primere iz korpusa Šolar. Kategorija zajema večji delež v korpusu Lektor (6,6 %) kot v korpusu Šolar (5,3 %). V korpusu Šolar se pojavljajo napake že pri enobesednih primerih, npr.: v ajdov- ščini → v Ajdovščini, tromostovje → Tromostovje; napake pri zapisu večbesednih imen pa najdemo v obeh korpusih, npr.: Novo Mesto → Novo mesto (Šolar),4 Zidani most → Zidani Most (Lektor). Zapis neprve sestavine je problematičen, kadar je ta občno ime in ne sodi v nabor izjem, ki jih pišemo z malo začetnico. Zanimiv je primer iz korpusa Lektor: Cape town → Cape Town. Avtor besedila bodisi ne pozna izvornega zapisa ali pa prevzeto krajevno ime zapiše po analogiji z domačimi imeni tipa Novo mesto, kar lektor popravi. Med nenaselbinskimi imeni se v obeh korpusih pojavljajo imena držav, npr.: dan- ske → Danske (Šolar), Slonokoščena Obala → Slonokoščena obala (Lektor). V korpusu Lektor najdemo tudi popravek: v Vzhodnem, Bizantinskem cesarstvu → v vzhodnem, bizantinskem cesarstvu (saj gre za opisno poimenovanje, ne za de- jansko ime). Zapis bizantinsko cesarstvo ipd. z malo začetnico nekatere jezikov- ne uporabnike moti (je v nasprotju z njihovim občutkom za jezik), kar dokazu- jejo vprašanja v Jezikovni svetovalnici na portalu Fran5 (temi Mala ali velika začetnica v imenih oz. poimenovanjih meddržavnih ali upravnih zvez in Imena zgodovinskih državnih tvorb: »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«). Na jezikovno dilemo lahko vplivajo primeri, podobni po strukturi, ki so v SP 2001 kodificirani z veliko začetnico, kot je Otomansko cesarstvo. Podobno kot pri imenih bitij meja med občno- in lastnoimenskostjo včasih ni jasna; v praksi namreč težko ločimo, ali gre za lastno ime ali za del »obdajajo- če nas predmetnosti« pri: Z/zemlja, S/sonce, npr.: Kajn in Abel sta bila sinova Adama in Eve, ki sta bila prva človeka na zemlji → Zemlji (Šolar). Popravek je skladen s pravilom o zapisu imen nebesnih teles (SP 2001: § 67), vendar bi bilo lahko uporabljeno tudi pravilo iz Slovenskega pravopisa 2001 (§ 141), da z malo začetnico pišemo »besede luna, mesec, sonce, večernica, gostosevci ipd., kadar z njimi ne mislimo na nebesna telesa, temveč jih pojmujemo kot dele obdajajoče nas predmetnosti«.6 Nasprotno je v korpusu Lektor popravljena začetnica v pri- meru: … vire energije, kot na primer energijo vode, Sonca → sonca in vetra ter utekočinjen plin … 4 V predlogu Pravil novega slovenskega pravopisa najdemo veliko začetnico pri vseh neprvih sesta- vinah krajevnih imen razen predlogov, torej zapis Novo Mesto. 5 Gl. Dobrovoljc in Mirtič (2016) in Dobrovoljc (2017). 6 V SSKJ2 najdemo ob geslu zemlja v pomenu ’tretji soncu najbližji planet osončja‘ primere z obema začetnicama, pri čemer je velika začetnica značilna za strokovno rabo: »oddaljenost lune od zemlje; nastanek življenja na zemlji; satelitski posnetek zemlje; star kot zemlja zelo star// vznes. mati zemlja / v astronomiji Zemlja kroži okoli Sonca.« JiS_2024_4-FINAL.indd 57 6. 12. 2024 10:44:42 58 Vesna Žnidar V korpusu Lektor v obravnavani kategoriji prevladujejo popravki poimenovanj de- lov celin/imen regij, npr.: Jugovzhodne Avstralije → jugovzhodne Avstralije; južne, srednje in vzhodne Evrope → Južne, Srednje in Vzhodne Evrope (včasih je napačno zapisana neprva sestavina, npr.: Srednjega Vzhoda → Srednjega vzhoda). Jezikovni praktiki se v takšnih primerih znajdemo pred dilemo, ali poseči v besedilo, saj je prva sestavina v geografski literaturi praviloma pisana z veliko začetnico (češ da ne gre za del celine, temveč za regijo).7 Podobno je z občnimi poimenovanji zemlje- pisnih pojmov, npr.: ob Jantarjevi cesti → ob jantarjevi cesti. Dobrovoljc in Jakop (2012: 71) navajata podobno kategorijo med še ne standardiziranimi imeni prostor- skih enot, in sicer: imena pešpoti, gorskih, turističnih, romarskih poti in plezalnih smeri, kot so: Soška pešpot, Trmasti stolpič, Gorska roža. V korpusu Šolar so pogosti popravki začetnice pri imenih pokrajin, ki so posamo- staljeni vrstni pridevniki, npr.: na dolenjskem → na Dolenjskem. 2.2.3 Popravki začetnice pri zapisu pridevnikov Kategorija Začetnica pri zapisu pridevnika ne zajema pridevnikov iz predhodnih kategorij; uvedena je bila med nastajanjem korpusa Lektor, saj določenih prime- rov (2,9 % popravkov začetnice) ni bilo mogoče uvrstiti v obstoječe kategorije (Popič 2014: 238). Večji delež tovrstnih popravkov (5,4 %) je v korpusu Šolar. Najpogostejši so popravki pri vrstnih pridevnikih iz nenaselbinskih zemljepisnih lastnih imen oziroma poimenovanj pripadnikov narodov in narodnosti, npr.: Grški → grški (Šolar), Harvardska → harvardska, Avstro­ogrske → avstro­ogrske (oblas- ti) (Lektor), mdr. pridevnikov v poljudnih poimenovanjih držav ipd.: Turškega → turškega (cesarstva), Atenski → atenski (zvezi) (Lektor). V pravopisu zapis določa splošno pravilo (SP 2001: § 124): »Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po prej navedenih pravilih. Posebej je treba opozoriti na občna imena in njihove zveze, ki se glasijo enako kot lastna imena (Vipavec – vipavec) /…/«. Kot v prejšnjih kategorijah je v praksi včasih težko določiti, ali gre za uradno ime ali za vrstno poimenovanje, še posebno, če se pridevnik pojavlja v obeh rabah, npr.: Škofijska → škofijska (gimnazija) (Šolar), katoliške → Katoliške (cerkve) (Lektor). Ob tem se pojavljajo tudi popravki, neskladni s kodificirano normo, npr.: olimpijske → Olimpijske (igre) (Šolar). Pisci se pogosto odločijo za zapis velike začetnice, kjer bi pričakovali malo začetnico, v besedilih z versko tematiko, npr. pri Sveti → sveti maši (Šolar), Katoliška → katoliška (akcija) (Lektor). Poseben primer je pridevnik Božji/božji. Prevladuje mala začetnica, ki je skladna s SP 2001. Vendar SP 2001 v teoloških in bogoslužnih besedilih dopušča tudi zapis Božji,8 ki očitno vpliva tako na (nekatere) avtorje kot popravljavce, saj se 7 V Jezikovni svetovalnici zaradi nedorečenosti predlagajo zapis z malo začetnico (Kladnik 2014). 8 Podobno v ePravopisu najdemo med predlogi za pravopisno komisijo obe iztočnici: božji in Božji. JiS_2024_4-FINAL.indd 58 6. 12. 2024 10:44:42 59Analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor v korpusih pojavljajo popravki v obeh smereh, npr.: naj ne zapusti Božje → božje vere, da prideš v božje → Božje kraljestvo (Šolar). Weiss (2017) pojasnjuje, da je v prevodih svetopisemskih besedil in torej v verskih besedilih pridevnik Božji izenačen z v rabi neobstoječim pridevnikom Bogov, »medtem ko ostaja mala za- četnica v pridevniku božji za z Bogom kot osebo le še rahlo povezane reči (božja pot = romanje), kletvice (v božjo mater) ipd.« V to kategorijo so uvrščeni tudi raznovrstni primeri, ki niso mogli biti uvrščeni ni- kamor drugam in jih je premalo za samostojno kategorijo, npr.: Očetovemu → oče- tovemu vajencu, do Mladega → mladega (Sirijca), Lirski → lirski (subjekt) (Šolar), Zaščitniki poudarjajo, da je bil Robespierre Brezmadežen → brezmadežen (Lektor). 2.2.4 Popravki začetnic na začetku povedi Kategorija zajema več kot polovico popravkov začetnice v obeh korpusih (Lektor: 58,5 %, Šolar: 56,8 %). Kategorija je bila v korpus Lektor uvedena, »da bi zajela vse pojavitve lektorskih popravkov začetnice, ki niso vezani na leksikalne pojav- nosti, temveč na skladenjske ali pragmatične položaje v besedilu« (Popič 2014: 236–237, 129). V korpusu Lektor prevladujejo popravki v povedih brez končnega ločila, npr.: 2. korak: Imenujte → imenujte vodjo zelene pisarne in njegovo ekipo; priloga → Priloga 1. Pojavljajo se tudi v korpusu Šolar, npr.: 1. Šolska → šolska naloga. Popravki zaradi združitve/razdružitve povedi so povezani popravki, praviloma je hkrati zamenjano ločilo, veznik ... npr. (primeri so iz korpusa Šolar): Kot sem že v uvodu napisala, je bil Polikarp trd kot hlod ; → . že → Že v samem Tavčarjevem opisu, kako … (podpičje je zamenjano s piko); nihče ni gledal kakšna oblačila no- simo … za → Za to nam je bilo preprosto vseeno (popravljena začetnica za tremi pikami, ki tako postanejo končno ločilo); Kljub temu so priseljenci, prišleki, velik problem . → , Saj → saj se večina ljudi do njih vede drugače, kot do … (združitev povedi). Pogosto jih ne moremo utemeljiti s kodificirano normo, ampak so slo- govno motivirani (npr. razdruževanje »predolgih« povedi) in morda sledijo pripo- ročilom v (tudi starejših) priročnikih, kot so lastnosti dobrega jezikovnega sloga (po: Trdina 1971: 10–27): slovniška pravilnost /kar pravzaprav ni lastnost sloga, ampak kodifikacija oziroma norma/, besedna čistost, natančnost, besedna uglaje- nost, jasnost izražanja, jedrnatost, lahkotnost izražanja, naravnost, ustreznost.9 S popravki začetnice na začetku povedi so lahko povezani popravki besednega reda, npr.: Vse to se je spraševal → Spraševal → Spraševal se je vse to in razmi- šljal ali … (Šolar); odprava odvečnega protivnega veznika: Na nek način postane celo svobodna. Toda ta → Ta svoboda pa ji ni prinesla notranjega miru …« (Šo- lar); popravki besedišča, npr. Pripomočki: → Učni pripomočki: (Lektor). 9 Gl. opombo 1. JiS_2024_4-FINAL.indd 59 6. 12. 2024 10:44:42 60 Vesna Žnidar Napake pri premem govoru najdemo predvsem v korpusu Šolar; prevladujejo pri- meri s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom, npr.: Takrat se mi zazdi, kot da bralec oz. gledalec v sebi razmišlja: »mu → Mu bodo dovolili? Je to sploh mogoče? Se to sme? Bi lahko tudi jaz to storil?«. V korpusu Lektor so se pojavili tudi popravki velike začetnice za neskladenjsko piko (v zgodnjih 70. Letih → letih), ki je najverjetneje posledica avtomatičnih popravkov v urejevalnikih besedil. 2.2.5 Popravki začetnice pri zapisu stvarnih lastnih imen in občnih poime- novanj »Kategorija zajema /…/ poimenovanja vrst ter konkretnih/individualnih stvari, snovi in pojmov /…/ tako da so znotraj te kategorije zajete tako zamenjave velike začetnice v malo kot tudi obratno« (Popič 2014: 127). Z razlikovanjem, ali gre za stvarno lastno ime ali za občno poimenovanje, ter z zapisom začetnice v (predvsem) večbesednih lastnih imenih imajo težave tako učenci (15,2 % popravkov začetnice) kot odrasli (28,6 % popravkov začetnice). V korpusu Šolar so pogosti primeri napak zapisa začetnice pri enobesednih po- imenovanjih (v korpusu Lektor najdemo le posamezne primere): napačen zapis jezikov, npr.: Slovenščina → slovenščina, praznikov, npr.: Božič → božič, mese- cev, dni v tednu, letnih časov, npr.: Jesen → jesen; pri zapisu imena igre je vidna negotovost, ki se kaže v tem, da je učenec ime zapisal s samimi velikimi črkami: LOV NA MORSKE KAČE. Na zapis Božič lahko vpliva raba v besedilih, zlasti na voščilnicah, lahko pa spreminjanje kodifikacije v preteklosti: zapis z veliko zače- tnico sta predpisovala SP 1899 in SP 1935, SP 1937 ga je dopuščal v dvoumnih primerih, SP 1950 pa kot varianto. Po drugi strani pa je zapis z malo začetnico, poleg v aktualnem SP 2001, predpisan v SP 1920, SP 1937, SP 1950 (ob zapisu z malo začetnico), SP 1962 in SP 2001 (Dobrovoljc in Jakop 2012: 33). O negoto- vosti med uporabniki pričajo vprašanja, ki jih ti naslavljajo na Jezikovno svetoval- nico portala Fran (npr. temi: Kako pišemo »božič« in Velika začetnica pri pisanju praznika Božič). Popravke v drugo smer pogosto najdemo pri naslovih knjig, npr.: hlapci → Hlap- ci, Hiša Marije Pomočnice → Hiša Marije pomočnice. Zadnji popravek ni ustre- zen, saj ne le, da je v naslovu romana Pomočnica večinoma pisano z veliko začet- nico (v sistemu COBISS je relevantnih (tj. slovenskih) zadetkov s tem naslovom 36, od tega je beseda Pomočnica/pomočnica 30-krat pisana z veliko, 6-krat pa z malo začetnico), ampak je zapis Marija Pomočnica tudi skladen s kodifikacijo v SP 2001 (§ 47). JiS_2024_4-FINAL.indd 60 6. 12. 2024 10:44:42 61Analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor Pri poimenovanjih šolskih predmetov so učitelji v korpusu Šolar ravnali različno, npr.: (k izbirnemu predmetu) sodobna priprava hrane → Sodobna priprava hra- ne, vendar: To → To nalogo sem dobila pri izbirnem predmetu sodobna pripra- va hrane → Pri izbirnem predmetu sodobna priprava hrane sem dobila nalogo (popravljeno je le zaporedje stavčnih členov, začetnica pa ne), (uro) Nemščine → nemščine in (študira) Ekonomijo → ekonomijo. Dobrovoljc in Jakop (2012: 77) navajata, da se »/p/oljudna poimenovanja npr. osnovnošolskih predmetov /…/ pogosto pišejo z malo začetnico«. Na zapis oziroma popravek torej vpliva občutek pišočega o tem, ali gre za lastno ali občno ime.10 V korpusu Lektor so pogoste dileme, ali gre za lastno ali vrstno poimenovanje oziroma kje se začne lastno ime npr. organizacije: Organizacije Združenih na- rodov → Organizacije združenih narodov, uradnega besedila, npr.: sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine → Sporazum o trgovinskih vidi- kih pravic intelektualne lastnine, društev: bralnega društva Slovenije → Bralne- ga društva Slovenije. Poleg slovenskih so popravljena tudi tujejezična (citatna) poimenovanja, npr.: Human development index → Human Development Index, vendar: angl. Attention­Deficit Hyperactivity Disorder → attention deficit hype- ractivity disorder. V korpusu Šolar je takšnih primerov manj, npr.: akademija za likovno umetnost → Akademija za likovno umetnost. Zanimiv je primer zapisa imena igre s samimi velikimi črkami v korpusu Šolar, kar kaže na negotovost: LOV NA MORSKE KAČE. Učenci v 6. razredu usvojijo zapis z malo začetnico (Čuden in Gregorčič: 2022: 10), v komercialni rabi pa so pogosti zapisi z veliko začetnico, npr.: Goliath družabna igra Opica hop.11 Do- brovoljc in Jakop (2012: 85) pojasnjujeta, da pišemo imena iger z malo začetnico, zapis z veliko začetnico pa je »upravičen le takrat, ko se nanašajo na ime industrij- skega izdelka oziroma znamke«. 3 Sklep Pregled in analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor sta – pričakovano – pokazala manjšo pravopisno zmožnost pri učencih oziroma dijakih; v korpusu Šolar je bil namreč velik del popravkov potreben zaradi napak v preprostih, enobesednih primerih, medtem ko teh v korpusu Lektor skoraj ni. Iz vseh kategorij popravkov, razen popravkov začetnice na začetku povedi, v obeh korpusih so razvidne težave piscev (in včasih tudi popravljavcev) pri razločeva- nju med lastno- in občnoimenskostjo. Te so največkrat povezane z (ne)poznava- njem ubesedene pojavnosti, npr.: Doktorjeve → doktorjeve, z nejasno ločnico med lastnim imenom in občnim poimenovanjem, npr.: prva človeka na zemlji/Zemlji, s homonimijo, npr.: Bog/bog, ter z rabo opisnega poimenovanja, npr.: bizantinsko 10 Podobno velja za vse vrste stvarnih lasnih imen. (SP 2001: § 104.) 11 Naziv izdelka v spletni trgovini BabyCenter. JiS_2024_4-FINAL.indd 61 6. 12. 2024 10:44:42 62 Vesna Žnidar cesarstvo, škofijska gimnazija, namesto dejanskega lastnega imena. V takšnih pri- merih pride do nasprotujočih si popravkov. Popravki, predvsem v korpusu Šolar, so pokazali tudi težave pri zapisu vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz lastnih imen, npr.: Grški → grški. Na zapis začetnice lahko vpliva rabna norma,12 značilna za določena področja rabe, npr. v geografiji: Jugovzhodne Avstralije/jugovzhodne Avstralije, in v teolo- ških besedilih: Sveti Duh/duh. Popravki začetnice na začetku povedi so pogosto povezani s skladenjskimi po- pravki, ki niso utemeljeni v kodifikaciji, ampak so motivirani slogovno. Nanje bi lahko vplivala priporočila v slogovnih priročnikih. Pri pregledu popravkov se je izkazalo tudi, da gre za obsežno problematiko, zato bi bilo smiselno podrobneje obravnavati popravke iz vsake posamezne kategorije posebej. Viri COBISS: https://www.cobiss.si/. (Dostop 24. 7. 2017.) ePravopis: www.fran.si. (Dostop 7. 7. 2023.) Jezikovna svetovalnica: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/. (Dostop 31. 7. 2023.) Korpus Lektor: http://ssj.slovenscina.eu/korpusi/lektor. (Dostop 31. 7. 2023.) Korpus Šolar: http://ssj.slovenscina.eu/korpusi/solar. (Dostop 31. 7. 2023.) Slovarski portal Fran. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: www.fran. si. (Dostop 31. 7. 2023.) SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika: www.fran.si. (Dostop 31. 7. 2023.) SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja: www.fran.si. (Dostop 31. 7. 2023.) Toporišič, Jože (ur.), 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU. www.fran.si. (Dostop 31. 7. 2023.) 12 Uzusna ali rabna norma je norma, »kakršna se /v določenem trenutku/ uveljavlja v sočasni kultivira- ni rabi« (Müller 1982; Lengar Verovnik 2012: 17); izraz uporabljamo, da bi opozorili na razliko s kodificirano normo, torej predpisom. JiS_2024_4-FINAL.indd 62 6. 12. 2024 10:44:42 63Analiza popravkov velike/male začetnice v korpusih Šolar in Lektor Literatura Čuden, Milena in Hočevar Gregorič, Mateja, 2022: Slovenščina 6. Samostojni delovni zve- zek za slovenski jezik v 6. razredu osnovne šole. 2. del. Ljubljana: Mladinska knjiga. Dobrovoljc, Helena in Jakop, Nataša, 2012: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana: Založba ZRC. Dobrovoljc, Helena in Lengar Verovnik, Tina: 2020: Pravopisne kategorije ePravopisa 2019. Ljubljana: Založba ZRC. https://fran.si/Search/File2?dictionaryId=177&name=ePra- vopis%20PK%202019.pdf. (Dostop 18. 7. 2023.) Dobrovoljc, Helena in Mirtič, Tanja, 2016: Mala ali velika začetnica v imenih oz. poime- novanjih meddržavnih ali upravnih zvez. Jezikovna svetovalnica. https://svetovalnica.zrc- -sazu.si/topic/1742/mala-ali-velika-za%C4%8Detnica-v-imenih-oz-poimenovanjih-med- dr%C5%BEavnih-ali-upravnih-zvez. (Dostop 7. 7. 2023.) Dobrovoljc, Helena, 2017: Imena zgodovinskih državnih tvorb: »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«. Jezikovna svetovalnica. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2196/ imena-zgodovinskih-dr%C5%BEavnih-tvorb-sveto-rimsko-cesarstvo-nem%C5%A1ke- -narodnosti. (Dostop 8. 7. 2023.) Goli, Teja, 2018: Na napakah se učimo: kategorizacija učiteljskih popravkov v korpusu Šolar 2.0. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Gorjanc, Vojko in Fišer, Darja, 2013: Korpusna analiza. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Kladnik, Drago, 2014: Zemljepisna imena pokrajin in označevanje lege znotraj celin. Jezi- kovna svetovalnica. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/ (Dostop 7. 7. 2023.) Kosem, Iztok, Stritar, Mojca, Može, Sara, Zwitter Vitez, Ana, Arhar Holdt, Špela in Rozman, Tadeja, 2012: Analiza jezikovnih težav učencev: korpusni pristop. Ljubljana: Tro- jina, zavod za uporabno slovenistiko. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610603535. Lengar Verovnik, Tina, 2012: Pravopisna norma proti normam drugih ved in področij člo- vekovega delovanja, ravnanja. Jakop, Nataša in Dobrovoljc, Helena (ur.): Pravopisna stika- nja: Razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. 17–25. Müller, Jakob, 1982: Jezik kot vrednota ali kot resničnost. Naši razgledi 31/10. 294–296. Pirih Svetina, Nataša, 2003: Napaka v ogledalu procesa učenja tujega jezika. Jezik in slov­ stvo 48/2. 17–26. Popič, Damjan, 2014: Korpusnojezikovna analiza vplivov na slovenska prevodna besedila. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Pravopis 8.0 (predlog): Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo: https:// fran.si/pravopis8. (Dostop 26. 7. 2023.) Rozman, Tadeja, Arhar Holdt, Špela, Pollak, Senja in Kosem, Iztok, 2018: Kolokacije v korpusu Šolar. Jezik in slovstvo 63/2–3. 117–128. Skubic, Andrej E., 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba. Toporišič, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Trdina, Silva, 1971: Besedna umetnost II. Ljubljana: Mladinska knjiga. JiS_2024_4-FINAL.indd 63 6. 12. 2024 10:44:42 64 Vesna Žnidar UN OŠ 2018 = Poznanovič, Mojca, Cestnik, Mojca, Čuden, Milena, Gomivnik Thuma, Vida, Honzak, Mojca, Križaj, Martina, Rosc-Leskovec, Darinka, Žveglič, Marica in Aha- čič, Kozma, 2018: Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt (posodobljena izdaja). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf. (Dostop 28. 7. 2023.) Weiss, Peter, 2017: Raba velike oz. male začetnice v zvezi »Božji Sin«. Jezikovna svetoval- nica. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/. (Dostop 20. 7. 2023.) Žagar, France, 1995: Komentiranje in revidiranje spisov. Jezik in slovstvo 40/8. 301–302. JiS_2024_4-FINAL.indd 64 6. 12. 2024 10:44:42