LetO III.	Ljubljana,	1.	avgusta	1931.	ŠteV.	31,
I lia.ii vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stanc letno Din 84-—, polletno Din 42’—, mesečno Din 7-—. Rokopisov no vračamo. Uprava in uredništvo: Aškerčeva ulica štev. 3, telefon štev. 2448. Poštni predal 1(>9. čekovni račun štev. 15.420.
Svoji k
Tega trgovskega gesla nismo postavili mi; prevzeli smo ga od drugih velikih narodov, ki so že davno pred nami spoznali njegov propagandni Pomen za domače produkte. To geslo smo osvojili v času narodnostnih bojev pred osvobojenjem, prevzemajoč s tem samo metodo, katere so se dotlej z velikim uspehom posluževali vsi drugi na trgovinskem polju v konkurenčnem boju z nami.
Z mednarodnostjo trgovine je isto, kar je s tolikokrat poudarjano, a vendar tolikokrat izdano mednarodnostjo drugih gospodarskih, socialnih ali političnih vprašanj. Kadarkoli so morali manjši narodi dvigniti svoj glas pred katerimkoli mednarodnim forumom v svrho zaščite lastnih potreb in koristi, so odhajali razočarani, brez uspeha. Od slučaja do slučaja se je moralo manjšim narodom utrjevati spoznanje, da mednarodnosti ni in da obstoji samo tozadevna skupnost v nekaterih vodilnih, načelnih smernicah.
Neglede na različne državne režice, daje že sam geografski položaj različnim narodom različne življenjske in obstojne pogoje, ter je že na-rava sama gotove dele sveta obdari-la s tem, druge pa z drugim, vsled česar so tudi gospodarski in socialni Interesi posameznih narodov in dr-drugačni.
Mednarodna skupnost trgovine ob-s^oji prav tako samo v načelnih vpra-
svojim!
šanjih, kolikor zadeva to izmeno blaga med posameznimi narodi in deli sveta, regulacijo vezi in običajev trgovanja, mednarodnih zaščitnih dogovorov, izravnave množine produkcije s konzumom in urejevanje sličnih skupnih zadev. V mejah posameznih držav pa je obdržala trgovina svoj narodnostni značaj, kar je povsem naravno in potrebno. V njenih mejah je dana trgovini možnost razvoja in napredka, ker jo ta ščiti pred kvarnimi zunanjimi uplivi, od katerih bi bila sicer odvisna.
Nikakor ne moremo šteti v zlo inozemski trgovini njenega prizadevanja, da skuša na lastnih tržiščih plasirati prvenstveno domače blago in da se v ta namen poslužuje gesla: »Svoji k svojim!« Pravtako pa tudi inozemstvo ne sme obsojati naše trgovine, če podpira domače izdelke ter priporoča konsum domačih proizvodov. Ne samo pravica, temveč dolžnost naše trgovina je to.
Nedavno so trgovci v Zagrebu, Beogradu in drugih večjih mestih priredili propagandni teden za domačo produkcijo pod geslom: »Kupujte domače blago!« Kupujoče občinstvo je bilo prijetno presenečeno, videč, da doma proizvajamo izdelke, o katerih so bili doslej prepričani, da jih nimamo, vsled česar so seveda zahtevali prej pri nakupu različne inozemske znamke, dasiravno je največkrat domači produkt prav tako dober in nič
dražji kot inozemski. Uspehi teh propagandnih tednov niso samo seznanili konsumentov z domačimi proizvodi, marveč beležijo poleg tega trgovci sami lep porast v prometu. Ta uspeh pa ni vse: veliko večjega pomena je dejstvo, da bo po njem marsikdo, ki je prej zahteval inozemski izdelek, odslej kupoval domače blago ter na ta način pomagal domačim producentom in pri njih zaposlenim delovnim močem, kar pomeni za našo trgovino zopet veliko pridobitev: dvig kupne moči konsumentov.
Ze sama povezanost interesov produkcije s trgovino, ker prva povečava kupno moč konsumentov, sili trgov-
ca, da priporoča odjemalcem nakup domačih izdelkov. Otresite se predsodkov, da kupec ne bo zadovoljen, če mu ponudite domače blago, zlasti tako, o katerem ste se sami prepričali, da ni slabše od inozemskega! Znano je, da je sodba kupujočega občinstva podvržena sugestivnemu upli-vu prodaj alca.
Trgovec naj bo eden prvih pijonir-jev za dvig domače produkcije in naj ne opusti nobene prilike, da tem potom izboljšuje tudi položaj trgovine same, zato naj vedno priporoča strankam prvenstveni nakup domačega blaga!
Pomagajte tudi nežitorodnim krajem!
Zakon o monopolizaciji žita in zakon proti zelenjaštvu je izdatno pomagal žitorodnim krajem v naši državi, ki so bili njene pomoči tudi v resnici potrebni, zato jim tega tudi nikakor ne zavidamo.
Vendar pa naj ob tej priliki omenimo težki položaj drugih gospodarskih panog, zlasti v Dravski banovini, ki mora žito in moko uvažati.
Socijalno stanje pri nas je zopet poslabšano. Industrijski obrat se omejuje, mezde se nižajo in kupna moč večine pada. Istočasno pa bodo morali sacijalni sloji plačevati svoje glavno živilo — kruh po cenah visoko iznad svetovne paritete, da na ta način pomagajo boljše stoječim, žitorodnim krajem.
Živinoreja, ki je ena glavnih gospodarskih panog Dravske banovine, se vsled padanja cen, ki so danes že tako nizke, da niti ne krijejo vzrej-nih stroškov, nahaja v obupnem stanju ter bo vsled podražitve močnih krmil utrpela še večjo škodo. Meso pa je pri vsem tem še vedno drago ter so cene padle komaj za dinar pri kg, dočim so istočasno padle cene živine za 3—6 Din. Isto je z mastjo. Ne gre, da bi si posamezniki kovali dobiček iz bede drugih in s tem otež-kočali življenske pogoje večine in
manjšali njeno, že itak na skrajni minimum potisnjeno kupno moč.
Pomagati je treba živinoreji ter ustvarjati znosne pogoje, ki bodo omogočali življenje njej, pa tudi neposrednim konsumentom, da vmesna posredovanja ne bodo požrla .vsega dobička.
V istem težkem položaju se nahaja druga naša važna gospodarska panoga: vinogradništvo. Naše vino ne najde odjemalca v državi in smo navezani na ožji domači konsum ter na malenkostni izvoz v severne srednjeevropske države. Dočim vino na debelo nima nobene cene, je obremenjen konsum z visoko trošarino, poleg tega pa so cene v gostilnah tako močno povišane, da niso (vštevši tudi trošarine) v nobenem razmerju s cenami, ki jih dobi vinogradnik za svoj pridelek. Visoke cene vina v nadrobni prodaji in poleg tega težka konkurenca dalmatinskih in bana-ških vin, ki so deležna velikih uvoznih olajšav, onemogočajo življenje našemu vinogradniku in istočasno zmanjšuje vinski konsum na najnižjo mero.
Zaščititi je treba tudi koristi našega vinogradnika z odredbami, ki bodo povečale domači konsum doma-
čega vina, da se mu omogoči življenje in pojača njegova kupna moč.
Naša lesna trgovina, ki je glavna gospodarska panoga pri nas, peša in umira, a ne najde nikogar, da bi ji pomagal. Pogled v bodočnst je vse prej kot razveseljiv, in celo v sezonski dobi moramo beležiti nazadovanje izvoza, na katerega smo vsled ■ majhne domače porabe navezani. V zvezi s tem se omejuje obratovanje na žagah in v lesni industriji, kar ima zopet za posledico zmanjšanje kupne moči večine.
Interesi posameznih gospodarskih
panog so tako tesno povezani, da podpiranje ene same vedno oškoduje drugo, kar se vse prevali zopet na kon-sumenta in kar ima za posledico raz-drapanost v trgovini, ki danes preživlja vsled padanja kupne moči najtežje dneve, poleg tega pa je obremenjena z naj višjimi davčnimi bremeni.
Samo enostranska pomoč ne bo dvignila narodovega blagostanja; misliti je treba na vse, ki so zaščite potrebni ter doseči uravnovešenje zaslužka na vseh gospodarskih in soci-jalnih poljih.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanj©.)
Račun produkcije v glavni knjigi pa, kamor smo ob zaključevanju vpisali skupno vrednost vseh inventiranih zalog pri posameznih produkcijskih odsekih, nam naznača skupno vsoto kosmatega dobička pri produkcijskem računu, ki je izražen v razliki, za katero je Inventurna vrednost skupnih zalog pri yseh produkcijskih odsekih večja kot izkazuje saldo v računu produkcije v glavni knjigi, ki obenem predstavlja terjatev centrale nasproti vsem odsekom skupaj. To razliko vpišemo pod dobiček za označbo:	kosmati	dobiček
Pri računu produkcije.
Račun denarnih zavodov nam daje lahko dvoje podatkov za sesta-v° računa zgube in dobička, če namreč Pismo že med letom, oziroma v predbi-lančnem postopanju vzknjižiii v P. N. ^bresti, in jih na ta način pripisali k glavnici, bodisi kot naš debet (pri dolgovih) ali kredit (pri naložbah).
Obresti, katere so banke koncem leta Pripisale k našemu dolgu (kapitalizira-1°), spadajo pod izgubo, če že niso v glavni knjigi in vsled tega v račun denarnega prometa vknjiženi. Nasprotno Pa predstavljajo obresti, ki so nam jih koncem leta denarni zavodi v dobro pi-Sali radi naših naložb, podatek za vpis Pod dobiček.
®azne manipulacijske stroške smo itak
med letom knjižili v P. N. vsled česar so izkazani pod računom režije.
Ra č u n nepremičnega inventarja nam daje v vrednostnem odpisu številko za vpis pod izgubo. V redkejših primerih, ko gre za nove cenitve, ki izkazujejo višjo vrednost kot je bila prejšnja bilančna označba, je presežek nad staro cenitvijo dobiček.
Račun premičnega inventarja je povsem enak računu nepremičnega inventarja in veljajo zanj ista navodila.
Račun investicij, če jih ne vodimo že skupno pod premičnim (ali tudi nepremičnim) inventarjem, je podvržen istim navodilom.
Račun vrednostnih papirjev ima lahko postavko pod dobičkom, če je vrednost papirjev koncem leta večja od one, ki isano jo izkazali v prejšnji (otvoritveni) bilanci, oziroma večja od naših nakupnih cen pri tistih papirjih, ki smo jih med letom nabavili. Če pa se je vrednost med letom vsled novih kurzov znižala, je razlika kurzna izguba.
Razlika, za katero je skupna vsota vseh, pod dobičkom vpisanih postavk večja od skupne vsote izgub, predstavlja čisti dobiček, ki mora biti popolnoma enak onemu, katerega izkazuje račun bilance.
V celoti bodo tedaj tvorili račun izgube in dobička sledeči vpisi:
A.	Izguba:
1. Račun dolžnikov: izgubljene in odpisane terjatve.
2. Račun upnikov: obresti, če jih že nismo posebej izkazali.
3. Račun blaga: eventuelni odpisi na vrednosti ali tudi kosmata izguba.
4. Račun produkcije: isto kot pri računu blaga.
5. Račun blagovnih stroškov: v celoti po odbitku eventueluih povračil.
6. Račun denarnih zavodov:	obresti od naših dolgov in razni bančni stroški, v kolikor niso izkazani v računu režije in drugod.
7. Račun nepremičnega inventarja: običajni 2% odpis na vrednosti in even-fuelne razlike pri cenilnem zmanjšanju vrednosti.
8. Račun premičnega inventarja: 10% odpis in poleg tega drugi morebitni cenilni odpisi.
9. Račun investicij: odpisi vrednosti, kolikor niso zapopadeni pod 7 in 8.
10. Račun vrednostnih papirjev: morebitne izgube.
11. Račun režije: v celoti po odbitku eventuelnih povračil med prejemki.
12. Račun blagovnih stroškov: isto kot pod 11.
12. Račun vrednostnih papirjev: e-ventuelne kurzne izgube.
Če smo imeli med letom še kak poseben slučaj, ki je zmanjšal vrednost kateregakoli premoženjskega računa, moramo tako izprememlbo izkazati posebej pod izgubo, ako ni izkazana že v kakem drugem znesku pri onih računih, ki so že knjiženi v račun zgube in dobička kot izguba.
Kot zadnja postavka zaključuje stolr pec »izguba«: čisti dobiček v poslovnem letu.
B.	Dobiček:
1. (Račun dolžnikov: obresti, v kolikor niso izkazane drugje, dalje zopetna pridobitev že prej odpisanih terjatev.
2. Račun upnikov:	popusti in slične razbremenitve, ki niso izkazane v drugih prometnih računih.
3. Račun blaga: kosmati dobiček.
4. Račun produkcije: kosmati dobiček.
5. Račun denarnih zavodov: obresti od naložb, če niso vštete v posebnih prometnih računih.
6. Račun nepremičnega inventarja: eventuelni poveški nad staro cenilno vrednostjo.
7. Račun premičnega inventarja: isto.
8. Račun investicij: isto.
9. Račun vrednostnih papirjev: kurzr ni dobiček.	(Dalje sledi.)
Reševanje nemških financ.
Londonska konferenca, ki je proučevala Hoovrov načrt za enoletno od-goditev nemških plačil iz naslova reparacij ter o podelitvi večjega mednarodnega posojila, je zaključena.
Pred to konferenco se je vršila že konferenca v Parizu, o kateri smo poročali. Ta konferenca sama je že pokazala, da izvršitev Hoovrovega načrta ni tako enostavna, ker bi bile težko prizadete zlasti evropske države upnice Nemčije, ki se same nahajajo v dušeči gospdarski krizi.
Da kratko resumiramo potek dogodkov ;
Upniki Nemčije so zlasti vsled javne revanžne politike izgubili zaupanje v njene finance in v njeno go-
spodarstvo ter že pričeli zaporedoma odpovedovati kredite, Temu nezaupanju v inozemstvu se je pridružilo še notranje nezaupanje in povzročilo visok odliv denarja, vsled česar so banke zašle v finančne težkoče in seveda morale tudi odtegovati svoje kredite nemški industriji. Vsled finančne panike so se pričeli vrstiti polomi velikih in manjših bank, kakor tudi težke nemške industrije. Vlada je bila prisiljena proglasiti bančno zaporo, zapreti borze in izdajati še različne druge ukrepe za omejitev odtoka kapitala iz Nemčije.
Vsi ti ukrepi pa niso mogli zausta' viti nemških financ, ki so drvele liki plaz navzdol in grozile pokopati pod
seboj velik del nemškega gospodarstva, zlasti industrije. Neizprosno se je približeval rok za izplačilo zapadlih kratkoročnih kreditov, ki dosegajo bajno vsoto okoli 69 milijard dinarjev. Odliv kapitala iz Nemčije je onemogočil izvršitev plačil. Položaj je postal tako nejasen, da so prenehale svetovne borze notirati nemško marko, obenem pa so bili težko ogroženi tudi interesi vseh držav-upnic, d&, celega sveta.
Tu je prišel Hoover s svojim, uvodoma opisanim predlogom;
Dasiravno niso sprejeti sklepi londonske konference, katere so se udeleževali delegati sedmih držav, povsem zadovoljivi in so zlasti optimiste razočarali, vendar predstavljajo vsaj zasilno rešitev Nemčije za nekaj časa.
Nemčiji je dovoljeno trimesečno podaljšanje plačila njenih kratkoročnih dolgov v omenjeni ogromni vsoti okoli 69 milijard dinarjev, od katerih odpade približno 40 na ameriške, 24 na angleške in 5 milijard dinarjev na francoske upnike.
Obenem je konferenca določila, naj Posebna komisija potom banke za niednarod. posojila prouči takoj glav. ne vzroke nemške krize in poišče sredstva in poti za njeno odpravo. Posebno naj se prouči možnost konverzije njenih kratkoročnih dolgov ter izpremenitev istih v dolgoročne, kakor tudi pogoje za nabavo novih kreditov.
Predlog za takojšnjo podelitev novega kratkoročnega posojila Nemčiji Je konferenca zaenkrat zavrnila, ker bi to pomenilo zanjo novo obremenitev, in bi novoprevzete obveze ob Zapadlosti še težje izpolnila.
Dočim predstavlja odgoditev plačila zapadlih kreditov prvo, zasilno pomoč Nemčiji, je še veliko važnejši drugi sklep, ki naroča komisiji pokanje sredstev za trajno izboljšanje.
Ze sredi avgusta se vrši nova konferenca državnikov v Berlinu, od katere Nemčija pričakuje več kot je dosegla v Londonu.
Londonska konferenca pa pomeni Poleg tega še prvi važni korak, stor-
jen v smeri političnega in s tem tudi gospodarskega zbližanja med Francijo in Nemčijo. Zb prihodnje idni se vrši v Baden Badenu sestanek nemških in francoskih državnikov, na katerem se bodo obravnavala razna medsebojna vprašanja. Nemški kancler Curtius je izrekel Francozom svoje priznanje in zahvalo za naklonjenost, s katero je ta — ne brez žrtev — omogočila vsaj zasilno rešitev.
Nemška javnost je sprejela sklepe z različnimi občutki. Trezni gospodarski krogi priznavajo uspeh ter se nadejajo končne rešitve od bodoče berlinske konfeerence. Istočasno pa pozivajo vlado, naj z notranjimi ukrepi ublaži finančno in gospodarsko krizo. Zlasti naj se v interesu industrije dovoli zopet svoboden bančni promet, obenem pa naj bi se povišala ofici-jelna diskontna mera na 15%, da bi se na ta način omejilo najemanje kratkoročnih posojil, ki težko obremenjujejo finančni trg.
Vlada je že deloma popustila od nekaterih dosedanjih varnostnih ukrepov ter je zopet omilila bančni promet v toliko, da je dovolila mesto 10% izplačilo 30% vlog pri bankah in tudi izplačilo do 10% iz tekočih računov.
Industriji namerava vlada pomagati s tem, da se bavi z načrtom za podaljšanje delovnega časa, znižanje mezd in socialnih dajatev, da tako svojo industrijo zopet usposobi za konkurenčni boj z inozemstvom.
Nemčija je tedaj vsaj za tri mesece rešena preteče nevarnosti in ji tudi nova berlinska konferenca nedvomno prinese novih olajšav.
je pri nas in c inozemstvu najbolj »riljubljena
krema za čevf/e
Trgovinska pogodba z Avstrijo.
Dodatno k našemu tozadevnemu poročilu v zadnji številki naj priobčimo še nekateree najvažnejše carin-sko-tarifne spremembe in ugodnost-ne dogovore, ki jih prinaša nova trgovinska pogodba.
Ker je Avstrija povišala carine na poljske pridelke tako občutno, da smo bili skoraj potisnjeni iz njenega tržišča, je seveda morala tudi Jugoslavija povišati carine na nekatere predmete avstrijskega uvoza. Da bi pa povišane naše carine ne škodovale še bolj avstrijski industriji, nam je ponudila Avstrija za gotove množine uvoza kmetskih pridelkov prednostne carine, vsled česar ni prišlo do še večjih tarif za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo.
Tako nam je Avstrija dovolila za množino do 10.000 glav klavne goveje živine ugodnostno carino 9 zlatih kron za 100 kg (doslej 8-50 oziroma 10). Kolikor bomo uvozili nad dovoljenim kontingentom, bo carina seveda veliko višja. Za delovno živino znaša carina 70 (doslej 50) zl. kron, za mlado živino 50 (doslej 45) zl. kron in za teleta 8 (doslej 4) zl. kron od komada. Svinje preko 150 kg teže so proste kot doslej. Za lahke svinje 40—110 kg smo dobili kontingent do 21.000 komadov letnega uvoza po ugodnostni carini 18 zl. kron od 100 kg, kakor doslej. Kolikor bomo izvozili svinj preko dovoljenega kontingenta, bo treba plačati visoko avtonomno carino 45 zl. kron.
Za žito smo dobili preferenčne ugodnosti za 5000 vagonov pšenice proti ugodnostni carini po 6-80 zl. kron (sicer 10 zl. kron) od 100 kg. Vendar bo ta odločba uveljavljena šele po odobritvi od strani drugih držav, ki imajo ugodnostne dogovore z Avstrijo, če bi te pristanek na to odklonile, bo seveda morala dati Avstrija kompenzacije v drugi obliki.
Od ostalih avstrijskih pogodbenih carin naj omenimo še:
Carino na moko in zdrob od pšenice, ki je določena sedaj v obliki dodatka od 3-50 zl. kron k carini za 100
kg pšeniqe. Namizno sadje: češnje
5 zlatih kron, jabolka, hruške, marelice 5 zlatih kron, breskve 8 zlatih kron, breskve 8 zl. kron, na običajna jabolka od 1. julija do 15. novembra 2 zl. kroni, od 15. novembra do 15 decembra 3 zl. krone in od 15 decembra naprej 5 zlatih kron. Sveže slive so carine proste, prav tako hmelj (doslej 20 zlatih kron). Carina na suhe gobe znaša 10 zl. kron, na mast 30, na slanino 22, na slivovko do 50% 75 zl. kron, na salamo in kranjske klobase 60 zl. kron, na sita z leseno rešetko 25 zl. kron, pri premeru preko 40 cm 30 zl. kron, na suho robo iz mehkega lesa 8 zl. kron, na zobotrebce 6 zlatih kron. Carine prost je uvoz bučnega olja, tanina in ekstraktov za strojenje ter kalcijevega cianamida.
Važnejša povišanja naše carine na uvoz avstrijskih izdelkov pa so sledeče (v oklepaju stare tarife):
Gorčica 50 zl. Din (30); dežniki, solnčniki iz tarifne postavke 367 a): svileni ali polsvileni s finim držajem
6 zl. Din (6); b) z okrašenim držajem 6 Din (5); običajni ,4-50 zl. Din (3 50); deli zabojev za razpošiljanje sliv: se ukine vezava in stopi v veljavo avtonomna carina od 10 zlatih Din (3-40); letve za pohištvo, profilirane 110 (90), z instrukcijami 130 (100), politirane ali barvane 130 (100); leseno pohištvo 200, 300, 360 zl. Din (75, 110, 200); sirova lesena tra-nsmisijska kolesa in lesene škatlje 120 (50), lužena lakirana 240 (50); papir za zavijanje 15 (14); svileni papir 50 (40); železne osovine 30 (27); bati kladiva nad 1 kg 28 (25); pod 1 kg 40 (35); lopate, motike, krampi neobdelani 30 (27); grablje 35 (27); obdelane 37 odn. 45 (32); vijaki, matice: preko 14 mm 30, 7— mm 40, do 7 mm 70 (doslej 30 in 70); izdelki od kovnega železa la 25 (22), lb 30 (27), lc 35 (32), ld 45 (36), 2a 35 (32), 2b 40 (37), 2c 50 (42), in 2d 70 (56); iz tar postavke 637: izdelki iz bakra: 2b 200 (170), 3b 250 (210); električne svetilke 400	(350).
Gospodarske beležke.
Fakturiranje davka na poslovni promet.
Z ozirom na proteste trgovskih in dragih gospodarskih organizacij proti zaračunavanju davka na poslovni promet v fakturah je finančno ministrstvo izdalo pojasnilo, da so osebe in podjetja, katera so zavezana plačevanju davka na poslovni promet, tega zaračunavati celoma ali deloma kupcem (tedaj trgovcem). Isto-tako so upravičeni dobavitelji -skalk;i-lirati poslovni davek pri ceni blaga za državne dobave.
O tej zadevi smo že precej pisali in se prihodnjič zopet povrnemo k temu vprašanju.
Zborovanje hmeljarjev.
Jutri se vrši v Žalcu ob pol 9. uri dopoldne zborovanje Hmeljarskega društva za Slovenijo, na katerem se bo razpravljalo:
1.	o svetovnem stanju hmeljskih nasadov; 2. o začetku obiranja hmelja; 3. o mezdi hmeljskih nabiralcev in 4. o slučajnostih. Zborovanja se lahko udeleži vsak hmeljar.
Modernizacija poštne službe.
Kralj je podpisal enotni zakon o poštah, telegrafu in telefonu, ki je zgrajen na principih moderne poštne službe v velikih, naprednih državah. Doslej smo imeli v državi pet različnih zakonov, ki so že vsi zastareli, tako da tudi različni dodatki in iz-premembe niso veliko zalegli, vsled česar je trpela služba in so nastajala tudi različna nesoglasja.
Zopet poslabšanje stanja v premogovniških revirjih.
Trboveljska premogokopna družba je znižala dnine rudarjem za približno 5 odstotkov, poleg tega pa povišala stanarine za 50 odstotkov. Ker je delovni čas že dolgo omejen tako, da znaša komaj 1<3 dni v mesecu in je že dosedanji položaj rudarjev neznosen, bodo nova znižanja njihovih prejemkov tem težje odjeknila.
Maksimiranje cen za živila.
Osješka Zbornica TOI je na ponovna vprašanja odgovorila trgovcem, da upravna oblastva v nobenem slučaju niso upravičena določiti maksimalne cene za prodajo živil, pač pa jim pristoji pravica nadzorovanja in dolžnost, da prijavijo sodišču take slučaje, ki običajni trgovski dobiček presega 25 odstotkov nabavne vrednosti.
Likvidacija agrarne reforme.
Glasom novega pravilnika za razlastitev gozdnih pravic veleposestniških gozdov je rok za vlaganje prošenj podaljšan do 18. t. m.
Nove dvotirne proge.
V železniškem ministrstvu se proučuje načrt za zgradbo dvotirne proge Beograd — Niš in Zagreb — Novska.
Državni dohodki iz taks in trošarin.
Pravkar objavljeni podatki o državnih dohodkih iz taks in trošarin za mesec junij izkazujejo, da so znašali tekom prvih treh mesecev tekočega proračunskega leta dohodki iz taks 290-6 (lani 302-8) milijona Din, dohodki iz trošarin pa 187-7 (lani 197) milijonov dinarjev. Skupni letošnji dohodki so tedaj v primerjavi z lanskim letom za 21-5 milijona Din manjši.
Bakarska luka.
Takoj po otvoritvi proge Bakar—Baker luka je prometni minister odobril kredit uadalnjih dveh miljonov dinarjev za izpopolnitev pristaniških prometnih in obrežnih naprav. Luški sistem: Sušak — Martinščica — Bakar stoji tedaj pred udejstvitvijo.
Novi tovorni listi.
Generalna Direkcija železnic obvešča, da pridejo 1. avgusta v promet novi tovorni listi in stari z istim dnem izgubijo svojo veljavo. Odredba se nanaša na vozne liste za navadni lokalni tovorni promet.
Občni zbor konjiškega gremija.
Dne 2. julija je imel Gremij trgovcev v Konjicah svoj lepo uspeli redni občni zbor. Iz poročila vodstva posnemamo, da so v pretečenem letu znašali dohodki 24.721 Din in se je gremijevo premoženje povečalo na 41.268 Din. Izdatki za tekoče leto so proračunani na 17.000 Din ter se pokrijejo iz članskih gremij alnih doklad po 40 Din, oziroma po 10 Din za člana in 10 Din za vsakega pom-čnika. V gremiju je včlanjenih 165 trgovcev, ki zaposlujejo 56 pomočni-.kov in 34 vajencev,
' Kranjske čebele za Egipt.
Egipt je naročil večje množine naših domačih čebel. Banska uprava ima od poljedelskega ministra nalog, naj oskrbi čimprejšnji nakup in odpremo istih.
Pri dobivajie nove naročnike!
SPREMEMBA ZAKONA O 1
Vlada jed ne 27. julija odobrila nekatere spremembe uredbe zakona o davku na poslovni promet, ki pa ne zadeva nadrobne trgovine ter urejuje predvsem vprašnje; kdo se smatra za proizvajalca in je kot tak obvezan plačilu davka na poslovni promet — in kdo se smatra za predelovalca, ki mora plačati poslovni davek od vrednosti izvršene usluge.
Pri konfekciji se od vrednosti konfekcij oniranega blaga (obleke itd.) zaračuna prometni davek od prodajne cene gotovega izdelka, po odbitku 25°/o. Pri pleteninah in mrežastih konfekcijoniranih izdelkih znaša ta odbitek 30%>. Od teh vrednosti je plačati 1% prometni davek.
Pri izdelavi čevljev in drugih predmetov iz usnja se zaračuna 1% prometni davek od velikoprodajne cene porabljenega usnja.
V vsakem slučaju pa se plača davek šele po onem mesecu, ,v katerem je izvršena prodaja gotovega izdelka.
Ugodnosti, katere je dajala uredba zadrugam, ki so bile največkrat opro-
Razstava perutnine v Ljubljani.
V okvirju razstave za pospeševanje tujskega prometa v Dravski banovini, ki se vrši v času 29. avgusta do
9.	septembra t. 1. na jesenski prireditvi Velesejma v Ljubljani, bo razstavljena odbrana perutnina, ki se goji pri nas. To razstavo priredita perutninarska reg. zadruga v Ljubljani in odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe s pomočjo kralj, banske uprave.
Perutninarska razstava bo z ozirom na omejen prostor razstavila zares le prvovrstno selekcionirano pe-rutnino najboljših rejcev naše banovine ter bo pokazala, kako se mora reja perutnine smotreno voditi. K razstavi bodo pripuščene namreč samo živale rejcev, ki vodijo natančno rodovnik in izkaze nesnosti. Zadnji čas priglasitve na razstavo je dolo-če na 5. avgusta t. 1. in sicer na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
IVKU NA POSLOVNI PROMET.
ščene davka na poslovni promet, so omejene v toliko, da kmetijske zadruge državnih nameščencev ne plačajo prometnega davka od tistega uvoženega blaga, ki je namenjen izključno za prodajo članom, a le v tem slučaju, če se dotično blago v mejah države ne proizvaja.
Posebne olajšave so dovoljene za uvoz poštnih paketov, kar priobčujemo posebej.
Tudi pri lesni trgovini so nekatere spremembe, ki jih objavljamo v lesnem oddelku.
V kolikor se novi dodatki nanašajo na trgovca, jih objavimo v prihodnji številki. Nove uredbe stopijo v veljavo s 1. avgustom.
..TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles in ■HBHHHHHHHNB	otrofikih	vozičkov
Ljubljana, Karlo ■ %Km cesta 4
Prodaja na obroke
Nogavice, rokavice, volna in bombai
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PR E L O O, Lfublfana Zidovska ulica	—	Slarl	t	ra
POŠTNE POŠILJKE IZ INOZEMSTVA IN DAVEK NA POSLOVNI PROMET.
Kakur smo že poročali, je bilo prvotno plačevanje skupnega davka na poslovni promet pri poštnih paketih iz inozemstva odmerjeno z desetkratno in kasneje znižano na petkratno višino carine. Ta odmera pa je močno obremenila večino poštnih pošiljk, ker vsebujejo te navadno take predmete, ki so obremenjeni z najvišjo (60 do 100-odstotno) carino. Tudi znižani davek na poslovni promet (v izmeri petkratne višine carine) je ob 60-odstotni carini znašal ogromno vsoto 600% ali trikratno nakupno vrednost blaga, kar so naši trgovci, zlasti manjši, ki ne naročajo blaga iz inozemstva v tako velikih množinah, da bi se ga uvažalo po železnici, težko občutili.
Na prizadevanje naše Zbornice za TOI, zlasti njenega predsednika g. Jelačina pa je finančno ministrstvo to določbo omililo v toliko, da se od poštnih paketov zaračunava prometni davek v petkratni izmeri carine samo takrat, če uvoznik ne predloži računa ali ne označi vrednost blaga in v tistih slučajih, ko je naznačba vrednosti očividno prenizka. Za vse druge slučaje pa je od 25. julija naprej v veljavi običajna odmera prometnega davka pri uvozu poštnih paketov, kakor je določena za uvoz istega blaga po železnici ter se računa odslej prometni davek od cene na debelo z dodatkom carinskih in drugih državnih dajatev ter uvoznih stroškov.
ŽETEV V JUGOSLAVIJI.
Ravnokar je kmetijsko ministrstvo izdalo poročilo o stanju letošnje žitne letine, iz katerega posnemamo, da izkazuje pridelek v Dravski banovini sledeče množine žita (v vagonih), katerim v primerajavo dodajamo podatke pridelka za lansko in predlansko leto:
Dravska banovina 1929	1930	1931
pšenica	6260	6010	5681
rž	2790	3440	2706
ječmen	1940	1570	1750
Z izjemo ječmena smo tedaj letos pridelali manj pšenice in rži kot lansko in predlansko leto.
Skupni pridelek žita v državi pa kaže boljšo letino pri pšenici in ječmenu ter nekoliko slabšo pri rži in ovsu.
V primerjavi z zadnjimi leti izkazuje žetev sledeče množine vagonov po 10
ton:
1926
1927
1928	281.100	19.100	39.400	36.600
1929	258.600	21.100	41.200	35.100
1930	218.300	19.900	40.400	28.500
1931	230.600	20.600	37.100	27.700
Po posameznih banovinah se pridelek (v vagonih) razdeli sledeče:
Banovina
Vardarska
Drinska
Dunavska
Moravska
Savska
Dravska
Vrbaska
Primorska
Zetska
pšenica ječmen 19.100 8.100
29.900
94.200
27.000 36.500
5.700
12.000 3.800 2.400
400
600
2.100
4.200
2.700
1.100
600
1.000
rz
7.800
3.100
5.200
4.000
5.900
1.700
2.300
4.700
2.300
oves
2.300
5.000
2.100
2.800
5.100
2.900
7.000 500
1.000
pšenica ječmen rž oves 194.400 18.900 37.600 35.800 155.000 15.000 31.500 29.200
Skoraj polovica pridelka pšenice odpade na Dunavsko banovino. Sledi ji Savska. Mi smo glede pridelka žita na enem izmed zadnjih mest ter pridelata samo še Primorska in Zetska banovina manj.
ZBOROVANJE SADNIH TRGOVCEV.
Pretečeno nedeljo se je vršila v Celju dobro obiskana konferenca sadnih trgovcev Dravske banovine, na kateri so so poleg poročila o stanju letine razpravljale težkoče, s katerimi se ima boriti ta naša važna gospodarska panoga, iri je ena izmed redkih svetlih točk na-
še zunanje trgovine tudi lansko leto obdržala svojo pozicijo in se celo izboljšala.
Kritično so se presojale nekatere odredbe pravilnika o sadnem izvozu, zlasti glede poslovanja izvoznih komisij. — Zbornica TOI je pozvala sadne trgovce
in organizacije, naj ji sporočijo, s katerimi točkami pravilnika ne soglašajo.
(Določbi pravilnika o kontroli sadnega izvoza smo priobčili v letošnji 25. številki ter priporočamo našim naročnikom sadnim trgovcem, naj jih v lastnem interesu še enkrat pregledajo ter nam sporoče, s čem ne soglašajo, da za-moremo mi posredovati pri Zbornici TOI. Op. uredništva.)
Sklenila se je tudi formalna likvidacija sedanjega Društva sadnih trgovcev v Mariboru in ustanovitev sekcij sadnih trgovcev potom gremijev, ki bodo združeni potom svojih delegatov v osrednji sekciji sadnih trgovcev zri Zvezi gremijev po vzorcu sedanje osrednje sekcije lesnih trgovcev.
Ali srfe poravnali naročnino?
Po širnem sve^u.
Avstrijsko-nemška carinska unija.
Pred mednarodnim sodišem v Haagu se še nadaljuje razprava o avstrijsko-nemški carinski unij ter razmotriva edino vprašanje, s katerim se ima baviti Mednarodno sodišče: če je izvršitev pogodbe o carinski uniji v skladu s § 88. saintgermainske pogodbe, v katerem je izrecno poudarjeno, da obdrži Avstrija po sklepu miru svojo gospodarsko neodvisnost.
Zastopnik Avstrije se je v zagovoru avstrijsko-nemške gospodarske združitve povzpel celo do trditve, da tako-zvana neodvisnost držav sploh ne obstoji, ker je vsaka država vezana na razne dogovore in s tem odvisna od drugih.
Zastopniki Francije in Češkoslovaške stoje trdno na stališču, da avstrijsko-nemška carinska unija ni v skladu z omenjenim členom mirovne pogodbe, ker spravlja Avstrijo v gospodarsko odvisnost od Nemčije.
Naraščanje insolvme v Avstriji.
Statistika insolvenc v mesecu juniju izkazuje naravnost porazne številke, ki so dvakrat tako velike kot lani, kar priča. da je gospodarska kriza v mali Avstriji mnogo težje občutena kot pri nas. V juniju je bilo zabeleženih 56 konkur-zov in 262 prisilnih poravnav.
Češkoslovaško - avstrijska trgovinska pogodba,
ki je bila sklenjena dne 22. julija na Dunaju, je stopila 28. julija v veljavo, čehoslovaške acrine so neizpremenje -ne, pač pa so s to pogodbo povišane nekatere avstrijske carine.
Finančne težave Madžarske.
Vsled povezanosti gospodarskih in političnih interesov z Nemčijo je tudi Madžarska zašla v težke finančne ne-prilike, ki se še vedno stopnjujejo. Poročali smo že o zatvoritvi madžarskih borz, o omejitvi bančnega poslovanja in o prenehanju kotacij penga na svetovnih borzah. Težko stanje je tudi delna posledica poživljenega habsurgovsko-monarhističnega gibanja in razkrivanja raznih imperialističnih teženj madžarskih legitimistov, kar je vzbudilo v inozemstvu novo nezaupanje. Grof Bethlen je nedavno priznal, da se'pogaja vlada za najem novega posojila v znesku 7 milijonov funt šterlingov, ki je nujno potrebno za rešitev madžarskih financ-Štirideset odstotkov tega posojila naj bi dala Francija.
Trezen glas o pretirani agrarno-zaščitni politiki Avstrije.
Dunajska »Die Borse« prinaša daljši članek, v katerem obsoja vlado, da s svojo pretirano agrarno zaščito težko škoduje vsem panogam avstrijske industrije, ker visoke agrarne carine v Avstriji ustvarjajo v sosednjih, pretežno agrarnih državah ugodne pogoje za izvedbo industrija-lizacije, vsled česar peša izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v te zemlje. Težke žrtve, ki jih doprinaša celokupno avstrijsko gospodarstvo na korist domačih agrarcev, se oddaleč ne krijejo z dobičkom, katerega daje agrarna zaščita. List poziva vlado k pravičnejši trgovinski politiki, ki naj v potrebni meri zaščiti vse gospodarske panoge, in ne samo ene.
Svetovna žitna letina.
Dasiravno Mednarodni poljedelski urad v Rimu še nima zbranih vseh podatkov o stanju žetve, zlasti manjkajo še poročila mnogih žitorodnih držav severne polute, vendar se sklepa, da bo letošnja žetev manjša kot v zadnjih letih ter da ne bo krila celotnega svetovnega konsuma. Kakor znano, je bil pridelek zadnjih let vedno večji kakor poraba, vsled česar so neprodane zaloge močno narastle in slabo vplivale na stanje cen. Ker pa bo predvidoma letošnji pridelek manjši kot konzum, bo mogoče vsaj nekoliko znižati stanje starih, neprodanih zalog.
Cene na debelo še vedno padajo.
Tekom julija so z izjemo Anglije, kjer je indeks cen na debelo porastel od 67-4 na 68-1 cene povsod nazadovale, dasiravno se je sredi meseca opazilo skoraj povsod nekoliko izboljšanja, la-ko kažejo ostali indeksi cen sledeče nazadovanje: Amerika od 71 *3 na 71*1, Francija od 82-l na 81, Nemčija od 79-4 na 77-7, Italija ima stalni indeks določen na 69'1.
Agrarna reforma v Španiji,
Nova republikanska vlada je sklenila razlastiti vse veleposestnike, ki imajo nad 200 kektarov obdelane ali nad 400 ha neobdelane zemlje in jo razdeliti med drugo prebivalstvo, da na ta način omili brezposelnost kmečkega delavstva, katerega je nad 100.000 oseb. Ce ima veleposestnik svoja zemljišča v raznih krajih razkosana, se navzlic temu razlasti za listo površino, ki presega 200 ziroma 400 hektarov. O odškodnini za razlaščeno zemljišče bo sklepal parlament.
Žetev na Poljskem.
Letošnja letina na Poljskem kaže dobro pri pšenici, ki je obrodila za 25 odstotkov več kot lani, in slabejše pri dru gih vrstah, ki izkazujejo sledeče na,-zadvanje: ječmen (kot glavni žitni pridelek) 12 odstotkov, oves 21, krompir 3, sladkorna pesa 52 odstotkov. Pridelek je ugotovljen v sledečih množinah (v vagonih); pšenica 225.000, ječmen 695 000, oves 234 000, krompir H,009.000, sladkorna repa 470.000 vagonov.
Ugodna žitna letina v Ameriki.
Najnovejši letošnje cenitve žitnega pridelka v Združenih državah Amrike cenijo ozimno pšenico na 700 (lani 605) milijonov bušlov, jaro pšenico pa na 192 (lani 247) milijonov bušlov. žetev je tedaj za okroglo 40 milijonov bušlov večja kot lani, poleg tega pa so zaloge lanske neprodane pšenice za okrglo 80 milijonov bušlov večje kot lani, kar zopet neugodno upliva na cene. (Bušel je 27-21 kg).
Madžarska zunanja trgovina,
V juniju izkazuje zunanja trgovina Madžarske: izvoz 42-5 (lani 75-9) milijonov pengo, uvoz 50 (lani 63-5) miljo-nov pengo ter je za 17-5 milijona pengo pasivna, dočim je bila lani za 12'4 milijonov pengo aktivna.
Nova carinska unija.
Med Belgijo in Nizozemsko se vršijo resni razgovori o možnosti ustvaritve medsebojne carinske unije.
Nova nesoglasja med Grčijo in Bolgarijo.
Započeti rzgovori za sklep trgovinske pogodite med Grčijo in Bolgarijo so že v začetku naleteli na težka nesoglasja ter so bili dne 21. t. m. prekinjeni.
Zopet zvišanje diskonta.
Zadnji dogodki, ki so se obravnavali na londonski konferenci, so močno vplivali na denarno tržišče ter so pričele državne banke zopet zviševati diskontno obrestno mero. Posebno občutne posledice so zadele Anglijo, odkoder se je pričelo zlato izlivati v Francijo. Tekom enega dobrega tedna je angleška državna banka izgubila za okoli 28 milijonov funtov šterlingov zlata.
Zvišanje diskonta znaša v Londonu 1% (od 21/V>/o na 3V2°/o), v Budimpešti 2°/o (od 7°/o na 9"/o in na Dunaju 2‘/*°/o (od 7‘/2°/o na 10%). Poleg tega je v Nemčiji predlagano povišanje diskonta na 15"/o in se tudi v Avstriji in na Madžarskem računa še z novimi povišanji.
Odkritje novih ležišč radija.
Na skrajnem severu Aljaske in Kanade so našli sedaj nova, največja ležišča uranove rude, iz katere pridobivajo dragoceni radij. Dasiravno je radij neprecenljivega pomena za zdravljenje človeštva in ga primanjkuje, je radijski kartel navil cene na 3 milijone dinarjev za gram, poleg tega da celo znatno omejil produkcijo iz zgolj dobičkarije. Nova ležišča radija bo težko izkoriščati, ker ležijo v skoraj večnem ledu in snegu v oddaljenih pokrajinah brez prometnih, sredstev.
Nemčija omili predpise za poslovanje v inozemstvo.
Kakor smo že poročali, je Nemčija nastavila za potovanje v inozemstvo občutne takse, da na ta način zadrži čimveč denarja doma. Posledice pa so za Nemčijo samo zelo neugodne, ker je na mah zastal skoraj ves železniški in zračni promet. Za sedaj je ukinila takso za potovanja v Švico in v Avstrijo ter izdala tudi razne druge omi-ljujoče odredbe. Bržkone pa pride v kratkem še do novih, znatnih omilitev, ker so inozemska poslaništva proti temu vložila pri nemški vladi proteste.
Borzna poročiia.
DENARSTVO Gibanje valut v tekočem tednu.
Uradni	tečaj	Prosti tečaj
1 angleški funt	273 80	273'80
1 ameriški dolar	5640	56'40
1 avstrijski šiling	7'94	7'94
1 belga	7'87	7'85
1 bolgarski lev	—'409	—'408
1 češkoslovaška krona	1'674	1'67
1 francoski frank	2'22	2'21
1 italijanska lira	2'95	2'95
1 grška drahma	—'73	—'73
1 romunski lej	—3'336	—'33
1 španska peseta	5'215	5'20
1 danska krona	15'07	5'05
1 švicarski frank	10'98	10'97
1 hol. goldinar	22'75	22'75
1 turška lira, papir	26'70	26'60
1 zlati frank	10985	10'98
1 kanadski dolar	56'10	56'10
1 norveška krona	15'07	15'05
1 brazilski milreis	5'20	5'20
1 argentinski pezos	17'25	17'25
1 egiptovski funt	280'50	28030
1 albanski frank	10'86	1080
1 švedska -krona	15'09	1508
Nemška marka in madjarski pengo še vedno ne notirata vsled zatvoritve borz in vsled nejasnega položaja. — Opaža se porast švicarskega franka. Tudi Dinar je mednarodno močan, dočim beležijo skoraj vse ostale valute večje ali manjše nazadovanje.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Državni papirji: Voj. škoda prompt,-na 356—358, 7%> Blairovo pos. 75-50— —76, 8°/o Blairovo pos. 86-50—87-50, 7°/o inv. po. 82—84, tobačne srečke 25 ponudba, 4% agrarne obveznice 44— 46-50, begluške obveznice 59—60. Rdeči križ 45 ponudba, posojilo Državne hipot. banke 76-50—78, Seligmanovo pos. 82—83.
Močno je nazadovala vojna škoda, ki je padla za 15 točk. Tudi ostali papirji z izjemo Blaira, ki je močno nazadoval že v pretečenem tednu, kažejo nazadovanje.
Privatni efekti: Ljubljanska kred. banka 120—123, Prva hrv. šted. 957— —965, Strojne tov. 80, Kranjska ind. družba 312, Združene Papirnice Vevče 120—122, Narodna banka 6350—6500, Kreditni zavod 160—170, Obrtna banka 36 povpraševanje, Celjska posojilnica 150, Kreditni zavod 195, »Trboveljska« 222—225.
Trboveljska je med tednom precej nazadovala, a si je zadnje dni zopet nekoliko opomogla. Sicer neizpreme-njeno.
Ne pozabite poravnati naročnino!
Tržna poročila.
Sir.
V juniju so se zaloge sira zopet nekoliko zmanjšale, ker se je konzum povečal, produkcija pa se ni dvignila nad normalo. Z ozirom na slab pridelek kr-niil ni pričakovati tudi v bodoče kakega naraščanja produkcije, vsled česar smemo računati s čvrstimi cenami, zlasti za boljše vrste sira (ementalec), za katerega vlada živahno povpraševanje in ga tudi precej izvozimo v južne dele države, kamor ga p,vej nismo prodajali v večjih množinah. Tudi slabejše vrste preležanega »trapista< so razprodane.
Cene se gibljejo v sledečih mejah: ementalec I.	‘23—28	30—32
II.	‘20—22	22—28
trapist	19—22	20—28
maslo	36—44	40—46
Trapistovski sir je sicer v cenah na debelo malo poskočil, na drobno cene Pa so navzlic temu padle.
Jajca.
Politični dogodki so imeli vpliv tudi na tržišče jajc, zlasti, ker so kupčije z Nemčijo, ki je naš glavni odjemalec, zaostale. Berlin plačuje naše blago po 6-5 do 6-0pfeniga za komad franko meja, neocarinjeno. V zvezi z nejasnim položajem so šle tudi pri nas cene nepričakovano navzdol, ker se izvozniki omejujejo v nakupu in plačujejo blago za 5 do 10 par nižje kot pretečeni teden — 55 do 60 par komad.
Aukcija volne.
Na zagrebškem jesenskem velesejmu bo letos prvič razstavljena tudi domača volna v dvokilogramskih vzorcih od vsakih večjih količin. Ob zaključku razstave, dne 3. septembra Pa se vrši po vzorcu kožuhovinarskih aukcij v Ljubljani javna prodaja te volne, s čemer upajo ovčjerejci doseči boljše cene za volno kot doslej, ko trgovina z volno ni bila organizirana.
Grozdje.
V Splitu se je koncu pretečenega ted-prodajalo prvo grozdje na trgu po
10—12 Din kg, a so danes, cene padle tako nizko, da je trg dobro založen z grozdjem po ceni 3 do 5 Din kilogram.
Žito.
Ljubljanska borza notira samo koruzo neizpremenjeno, kot smo priobčili v zadnji številki.
Na novosodski borzi notira: Pšenica sremska nova 78—79 kg 162—164; 79—80 kg 163—165; slavonska nova 78—79 kg 162—164. dinarjev. Pšenica je šla za 2—4 Din navzdol. — Koruza: bačka 100—102-50; banatska 96—98; sremska 100—104 Din. Tudi koruza je šla za približno 5 Din navzdol. — Oves: sremski in slavonski novi 152-50 157-50. — Ječmen: bački in sremski 107-50—112-50. — Fižol:	bački in
sremski novi 2% prinosi 230—224. — Rž: bačka nova 140—145.
Moka: bačka No »Ogg« in »Og« 285 —290; »2« 265—270; »5« 245—250; »6« 225—230; »7« 180—185; »8« 125—130.
Perutnina.
Na zadnjem trgu v Sarajevu se je prodajala perutnina za par: piščanci 16— 45 Din kokoši 40—60 Din, race 30— 60 Din in gosi 60—120 Din par.
V Varaždinu je cena perutnine za par sledeča: piščanci 10 Din, kokoši 20 —50 Din, race 20—30 Din, goske 40 Diti za par.
Domači kovinski trg.
Vsled gradbene sezone je kovinsko tržišče nekoliko oživelo ob čvrstih cenah, le cinkova pločevina je šla za kakih 50 par navzdol radi ponudbe belgijskih tvornic, ki so izven kartela. Cene brez odpremnih stroškov so sledeče:
železo v palicah 3-,45, betonsko železo 3-35, traverze 3-60, žeblji 4-40, navadna žica 3-80, pocinkana žica 4-10, lita žica 5-30, črna pločevina 0-5 mm 4-90, 0-6 in 0-75 mm 4-70, 1 mm 4-50, 1-5—2 mm 4-90, 3 mm 4-10, 4 in 5 mm 3-90; angleška bela pločevina: 0-32 mm 7-50, 0-40 mm 7-45; pocinkana pločevina št. 16 6-70, št. 18 6-90, št. 20 7-05, št. 22 7 10, št. 24 7-55; pocinkana pločevina: 0-50 mm 6-85, 0-55 mm 6-80,
0-60 mm 6-70, 0.75 mm 6-20 mm. Rabat pri črni pločevini znaša 3—4%, pri ostali 23—25%.
ŽIVINA.
Na zagrebškem, živinskem sejmu se je sklenilo mnogo kupčij po sledečih cenah:
Goveja živina: krave mlekarice 2000 do 3000 Din komad, za meso 3—5 Din kg žive teže; junice za rejo 1300—1800 dinarjev komad; biki 4—5 Dan; junci 3-75—4-50 Din; voli II. 5'50—6 Din; teleta živa 6‘50—7 Din, zaklana 8-50—9 dinarjev kg.
Svinje: domače pitane 8-50—9 Din, neipitane 6-50—8 Din; sremske, zaklane 10-50— ll-50 Din kg; pujski-odojki 50 do 120 Din komad.
Konji: par 4500—7000 Din; žrebeta 1200—2000 Din komad; konji za meso
1-25—1-50 Din kg žive teže.
V Sarajevu so se cene gibale sledeče: goveja živina I. 5—6 Din, II. 4—5 Din; teleta I. 8—10 Din, II. 4—5 Din; junci 3—4 Din; svinje 8—8-50 Din za kg žive teže. Ovce so se prodajale po 120—150 dinarjev, junčki po 50—100 Din in kozlički po 30—50 Din komad.
V Varaždinu so oene svinj nekoliko poskočile ter so se plačevali poldebeli prašiči po 6—8 Din, debeli pa po 9—10 dinarjev za kg žive teže. Pujski (odojki) so se plačevali po 35 do 50 Din komad.
Znižanje cen svinjine v Ljubljani.
Dogovorno s tržnim nadzorstvom so ljubljanski mesarji znižali cene svinjskemu mesu za 1 do 2 Din pri kg in sicer pri hrbtu od 23 na 22 Din, vratu od 20 na 18 Din in pri rebrih od 18 na 16 Din.
Lesno tržišče.
Dobave.
380 m3 mehkega lesa nabavi do 6. t. m.
Direkcija državnega rudnika, Zabukovca pri Celju. Pogoji pri Zbornici TOI.
NOV NAČIN PLAČEVANJA PROMETNE
Sprememba zakona o uredbi skupnega davka na poslovni promet prinaša glede načina plačevanja davka od prometa z drvmi, ki so ga doslej plačevali na železniških postajah v izmeri l-2°/o novo ureditev plačevanja tega davka, po kateri imajo tisti trgovci drv ki so poslovni davek poprej pavšali rano plačevali (promet manj kot 500.000 Din na leto) vložiti pristojnemu davčnemu uradu prijavo o opravljenem prometu do konca avgusta t. I. v kolikor se to že ni zgodilo o priliki prijave za pridobnino in za davek na poslovni promet za tekoče leto.
Od tega ugotovljenega prometa se bo odbilo: 1) promet ugotovljen za prve tri mesece 1 1931. 2) vrednost ocenjene zaloge na dan 1. aprila 1931. 3) one vsote, ki so dokazano plačane na račun skupnega davka na železniških ali brodarskih postajah.	<;
Trgovci drv, ki so že v letu 1930. pla-
Prodaja lesa.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje za 3. avgust prodajo različnega lesa. Oglas in pogoji pri Zbornici TOI.
IGA DAVKA OD TRGOVINE Z DRVI.
čali davek po knjigah izvršenega prometa in katerih promet je bil ocenjen preko 500.000 dinarjev, kakor tudi industrijske družbe, ki poslujejo z drvmi bodo v letu 1931., še naprej vlagali o prometu drv četrtletne prijave. Od prometa, ugotovljenega po teh prijavah za leto 1931., se odbije davek na poslovni promet, ki je bil odmerjen na vrednost zaloge po stanju 1. aprila 1931. — Od odpadajočega davka za leto 1931., se odbije vsota, dokazano plačana na račun skupnega davka na železniških in paro-brodnih postajah.
Davek na poslovni promet od drv se tedaj ne bo več pobiral na železnicah o priliki natovoritve vagona, temveč pri davčnemu uradu, bodisi v pavšalni izmeri ali pa po knjigi opravljenega prometa kakor je bilo to poprej. Letošnje akontacije: plačila ob priliki natovori-tev vagonov in plačila na račun v davkariji se vračunajo kot plačila na odmero glasom vloženih prijav.
USTANAVLJANJE GOZDNIH IN PAŠNIŠKIH ZADRUG.
Vsled zakona o likvidaciji agrarne reforme in kratkomerjenega roka za vlaganje prošenj za razlastitv gozd-hih pravic se je v tem mesecu ustanovilo v naši banovini 44 novih gozdnih in pašniških zadrug, in so registrirane že sledeče:
V območju trgovskega sodišča v Ce-Iju: Bočna, Rečica ob Savinji, Gornji grad, Frankolovo, Konjice, Nova Štifta pri Gornjem gradu, Potok ob Dreti, Križe, Pištanj, Zagorje pri Kozjem; v območju trgovskega sodišča v Novem mestu pa: Ribnica, Ribnica z
LJUBLJANSKA
Položaj neizpremenjeno mlačen ob starih cenah. Zaključkov ni, pač pa se je prodalo eksekutivno 6 vagonov bukovih pragov 2-60 m po izredno nizki ceni 16 Din za I. in 12 Dni za II. ko-hiad franko Sušak — pristanišče. Povprašuje se po naslednjem blagu: Smrekovina, brez jelke, vse debeline. Franko nakladalna postaja. Smrekove kratice, 1-50, 2-50, 3 me-
okolico, Gorenje polje, Toplice, Brezova reber, češča vas, čeplje, Mov-zelj, Gorenja Straža, Dolenja Straža, Val ta vas, Sela, Dolenja vas pri Ribnici, Mirna peč, Retje-Loški potok, Travnik-Loški potok, Hrib-Loški potok, Globodol, Dolenje Skopice, Spodnji log, Kostel, Višnja gora, Draga, Sela pri Osilnici, Podplanina, črni potok, Srednja vas, Stari kot, Kočevska Reka, Ajdovec, štalcarji, št. Janž na Dol., Studenec pri Sevnici in Trava.
LESNA BORZA.
tre dolžine, 12 in 18 mm debeline, od 10 cm širine naprej. Franko vagon nakladlna postaja.
Brodarski pod, po možnosti čista roba, brez srca, debeline od 25 do 30 mm, dolžina 4, 5, 6 m. — Franko vagon nakladalna postaja.
Išče se 200 m:' smrekovih desk 4 m, v debelinah 35, 40, 50 in 60 mm,
Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte
Dr. ©edkerjev pecilni prašek
in
Dr. ©elkerjev vanilinov sladkor
ker se je že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vsled česar dobite slabe posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko »SVETLA GLAVA", ker je 'to edina, ki jamči za dobro kvaliteto.
Ako pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. OETKERJEVIH izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno
Dr. Oeilter Maribor
katera Vam na željo pošilja vse, pa bodisi t^idi najmanjši kvantum.
Vam ustreči
naša želja!
ladovol/nosf odjemalcev
pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim,
zato iim ponudite
9r. Pirčevo slad.no kavo
Velep ražama »PROJA«
Ljubljana, Aškerčeva ulica 3
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan Jelačin, £>jubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
To£na in solidna posireiba!
Zahievajie ceniki
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michfilek, oba v Ljubljani.