ŠTEV. 13 LJUBLJANA, DNE25. MARCA 1 9 57 LETO X. Uredba o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti Katoličani vstanimo I (Nova okrožnica papeža I’ija XI. o komunizmu.) Živimo v dneh, ko se moderni, tako silno zrnaterializirani in prav radi tega krščanstvu popolnoma odtujeni, sam v sebi do dna razdvojeni svet z mrzlično naglico organizira in pripravlja za najusodnejši boj vseh proti vsem — boj, ki mu bi kljub najmodernejšim tehničnim in kulturnim Pripomočkom nujno sledila le še večja gmotna, kulturna in moralna stiska in propalost. V teh odločilnih dneh je vrhovni poglavar katoliške Cerkve, papež Pij XI., znova povzdig-ml svoj glas, da bi po svojem visokem zvanju in svoji vesti opozoril na sdno nevarnost, ki preti sodobnemu rodu ter mu pokazal edino rešilno pot iz sedanjega nevzdržnega stanja. Na praznik sv. Jožefa je izšla nova velika papeževa okrožnica o ko m u -ni zrnu, tej na j večji zablodi našega časa. (Dva dni za tem so v nemških cerkvah brali še papeževo pismo o protikrščanski in protieerkveni politiki hitlerizma.) Nova okrožnica govori podrobno o izvoru in osnovah brezbožnega komunizma, prikazuje nazorno njegove blodne nazore o človeku, družbi in družabnem redu, kaže, kako more edinole povratek k pravim krščanskim načelom privesti do boljših, za-dcvoljivejših družabnih razmer ter slika velike in važne naloge katoličanov, da obvarujejo sodobni svet bolj-ševiških preizkušenj. Iz obilice globokih, za praktično življenje in delo vseh pravih katoličanov in njihovih organizacij vele-važnih misli, naukov in naročil posnemamo po uradnem poročilu o vsebini te nove okrožnice nekaj najznačilnejših odstavkov. Menimo, da bo to najprimernejše velikonočno voščilo našim bravcem in naj lepši poziv k vstajenju, čigar spomin katoličani na Veliko noč praznujemo. »Komunizem, je huda nevarnost za vse narode. Njegov nauk temelji na principih dialektičnega in historičnega materializma, ki ga je pridigoval že Marx. Boljševiški teoretiki mislijo, da so njegovi edini avtentični učitelji. Po njegovih naukih uničujejo človeško svobodo. Človekovi osebnosti ne pripoznajo nobenih pravic, človek Je le eno kolesce v skupnem družabnem kolesju-kolektivu; temu pa pripadajo vse pravice, vsa moč in odlo-čevanje čez ljudi in stvari. Komunistični sistem je poln zmot in se zoperstavlja razumu in razodetju božjemu. Je prevraten nauk o c o-veški družbi in podira vse njene osnove, ker zametava izvor države in nien namen in ne spoštuje človeko-vega dostojanstva in njegove svobode. Sveti oče navaja za strašno zlo človeške družbe in zmote, ki v njej vladajo, zdravila, katera priporoča vsem svojim sinovom za obnovo krščanskega življenja. Celo v katoliških deželah je veliko katoličanov, ki so to le na zunaj. Ne trudijo se pa, da bi se v veri utrjevali in izpopolnjevali. Ne trudijo se dovolj, da bi svoje življenje uravnavali in vse svoje dolžnosti vršili po načelih vere. Na podlagi pooblastila v § 89 fin. zakona za leto 1936-37 je minister za socialno politiko in narodno zdravje Cvetkovič podpisal uredbo, s katero se bo uredilo in pričelo izvajati zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti. S 1. septembrom t. 1. se bo na podlagi zakona o zavarovanju delavcev to zavarovanje začelo izvajati. Po razlagi, katero je minister za socialno politiko dal ob priliki podpisa te pogodbe novinarjem, bo zavarovanje nudilo naslednje rente in podpore: 1. Invalidsko (onemoglostno) rento po 200 tednih (4 letih) vplačevanja, in sicer onemoglim osebam, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih težkoč ne morejo delati po svojih silah in sposobnostih ter po svoji izobrazbi opravljati svoj dosedanji poklic, eno tretjino svojega dosedanjega zaslužka odn. eno tretjino od onega zaslužka, ki ga dosegajo telesno in duševno zdravi ljudje iste vrste in z enako izobrazbo ter v istem kraju. 2. Starostno rento po 500 tednih (10 letih) prispevanja, in sicer osebam, ki so dovršile 70 let starosti in so bile pred tem vsaj 500 tednov zavarovane. V tem primeru jim bo šla 36% zavarovana mezda, kar bi pri povprečno zavarovani mezdi znašalo okrog 216 din na mesec. Najvišja starostna renta bo znašala 432 din. Celje, 18. marca 1937. V torek, 16. t. m., so se v celjski mestni posvetovalnici vršila pogajanja z zastopniki JSZ in tvrdko Stermecki v Celju. Pogajanja je po nalogu inšpekcije dela vodil predstojnik mestne policije v Celju. Za Delavsko zbornico je bil navzoč tov. A. Marinček. Za tvrdko g. Stermecki. Poleg zastopnika JSZ so bili navzoči tudi obratni zaupniki. O. Stermecki je, kakor pted časom, tudi ob tej priliki gladko odklanjal vsake razgovore v pogledu izboljšanja plač. Izgovarjal se je na konkurenco, katera je menda posebno občutna od strani tvrdk iz Ptuja in Murske Sobote. Izjavil je, da je pripravljen podpisati kolektivno pogodbo, čim bi tudi konkurenčne tvrdke plačale svoje delavstvo vsaj približno toliko, kot plača on. Po daljših razgovorih je končnp pristal na zvišanje cen pri onih artiklih, kateri so bili najnižji in je bilo zaradi njih največ pritožb. Tako je zvišal ceno od 1.75 na 2 Din za srajce (od komada) iz frencha in popelina. Ostale cene bo Papež posebej priporoča svojim zvestim, da obrnejo svoja srca od posvetnih dobrin, ki niso človeku v pravo srečo. Pripofoča tako krščansko usmiljenost, ki naj sili vsakega, da sočuvstvuje vedno z bližnjim v nesreči in je vedno pripravljen pomagati tistim, ki trpe. Prav posebno pa 3. V primeru smrti oseb, ki so 100 tednov (2 leti) prispevale za zavarovanje, se bo poleg pogrebnine njih deci pod 16 leti starosti dala dečja renta v višini ene četrtine rente za vsakega otroka, vdovi pa za dobo treh let podpora v znesku ene četrtine moževe rente ali pravice do rente. Triletna podpora se bo lahko dajala tudi njenim roditeljem, vnukom, bratom in sestram, do 16. leta starosti. Prispevki se bodo vrnili samo v primeru, če se bo zavarovana žena poročila, in v primeru, če je zavarovanec dovršil 70 let starosti, preden je dosegel pravico do rente. Med drugim je minister za socialno politiko izjavil: Izvedbe tega zavarovanja ne zahteva samo potreba po sanaciji delavskega zavarovanja, nego tudi načelo socialne pravičnosti. Oču-vanje socialnega miru zahteva, da se delavec po napornem delu zavaruje za čas onemoglosti in starosti vsaj toliko, da bo kril najnujnejše življenjske potrebščine. Naglasil je, da se zbiranje prispevkov za to vrsto zavarovanja ne sme smatrati kot socialno breme, marveč kot ustvarjanje kapitala, ki bo služil izvedbi tega zavarovanja in gradnji raznih zdravstvenih in kulturnih ustanov. Pri izvedbi tega zavarovanja se bodo pocenili uprav, stroški SUZOR-a, ker se bo to zavarovanje upravljalo z istim uradniškim staležem, ki že do-sedaj zavarovanje upravlja. tako v oddelku za perilo kakor v konfekciji pregledal in ob sodelovanju obratnih zaupnikov določil za one, za katere se bo izkazalo, da so v resnici nizke, nove cene. V' kolikor se tiče preiskave pri odhodu iz službe, bo zadevo v sporazumu z obratnimi zaupniki proučil in uredil kako drugače. Najbolj kričeče stvari so se uredile. Je to šele začetek. Treba bo delati na Odmevi Iz voUtev V zadevi volitev odnosno konstituiranja zaupnikov v tovarni Beer-Hribernik v Tacnu je na pritožbo JSZ kr. banska uprava izdala naslednjo odločbo : Kr. banska uprava v Ljubljani odloča na osnovi čl. 30, 33 in 36 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v zvezi s § 76 zakona o banski upravi ter § 135 zakona o občem upravnem postopku o stvari izvolitve delavskih zaupnikov v tovarni priporoča sv. oče socialno pravičnost. Za delo naj delavec dobi plačo, s katero bo mogel preživljati sebe in svojo družino. Pravica in ljubezen skupaj naj ljudem pomagata iz duhovne in tvorne stiske teh težkih dni.* Prispevki za to zavarovanje bodo znašali 3% zavarovane mezde. Polovico bo plačal delavec, polovico delodajalec. Gotovo je, da pomeni to korak naprej v naši socialni zakonodaji. JSZ je že v svoji spomenici, katero je predložila 8. septembra 1935 kr. vladi in resornim ministrom, ugotovila, da bo z izvedbo starostnega zavarovanja izvedena ogromna razbremenitev delovnega trga in naj se to zavarovanje čimprej oživotvori. Gospod minister za socialno politiko je izjavil, da bo znižal prispevke za primer bolezni in nezgode in se bo ta razlika porabila za starostno in invalidno zavarovanje. Pri nas v Sloveniji bi bilo prav, da se v tej zvezi opusti tudi bednostni fond in se prispevki zanj porabijo za novo zavarovanje. Starostna meja za dosego starostne rente je previsoka. Ta meja je povsod, kjer imajo to zavarovanje uvedeno, postavljena na 60 in 65 let. Res je šele začetek, vendar , ne gre, da bi se od vsega početka uvajala tako visoka starost, katero bo mogel in dosegel le majhen odstotek delavstva. Sploh pa bo v veliki večini odvisno, kako se bo uredba izvajala. Vsekakor je uredba zelo Važna, zato se bomo pri njej še večkrat pomudili in jo z objektivnega to, da se za vso oblačilno stroko uveljavi kolektivna pogodba, kajti ravno v tej stroki se na račun delavskih mezd vrši najbolj umazana konkurenca. Pod nobenim pogojem ne sme delavstvo dopustiti, da bi se to nadaljevalo. Zato bo treba vztrajati na tem delu toliko časa, da se razmere urede na način, ki bo odgovarjal njegovi sposobnosti in odgovornosti. Da bo pa to mogoče doseči, je treba vztrajati v organizaciji in včlaniti v njo tudi vse one, ki do sedaj stojijo še vedno izven nje. obratniN zaupnikov Beer - Hribernik, da izvolitev Nereda Ignaca za zaupnika in Merhar Jankota za njegovega namestnika ni mogoče vzeti na znanje. Izvolitev vseh ostalih zaupnikov in namestnikov se pa vzame na znanje. Razlogi: V tekstilni tovarni Beer-Hribernik & Comp, Št. Vid nad Ljubljano, so se dne 6. februarja 1937 izvršile volitve detlavskiih zaupnikov in njihovih namestnikov za leto 1937. Vloženi sta bili dve listi. Nosilec prve liste je bil Jesenovec Vinko, nosilec druge liste pa Končan Stanko. Prva lista je dobila pri volitvah 112 glasov, druga pa 79. K<>-ličnik je znašal 31 glasov. Potemtakem se je dodelilo,prvi izmed vloženih list na podlagi tega količnika 3 mandate, drugi pa 2 mandata. Ker je imela prva lista po razdelitvi mandatov na osnovi količnika največji ostanek, ji je pripadel še en mandat. Torej so bili v smislu stališča za delavstvo motrili. Oblačilno delavstvo se bon za izboljšan e svojega polofafa Koiektsvna pogodba v praksi Opekarsko delavstvo Ljubljana. Na belo nedeljo 4. aprila ob 3 popoldne se bo vršil v prostorih gasilnega doma v Kozarjih važen sestanek opekarskega delavstva. Na sestanek vabimo vse opekarsko delavstvo v okolici. Na sestanku se bo razpravljalo o delovnih in plačilnih pogojih delavstva v letošnji se-ziji. Poročal bo zastopnik JSZ o dosedanjih ukrepih za zboljšanje naših delovnih pogojev. — Odl)or. llobovk. V nedeljo 21. marca se je vršil na iKokrici sestanek opekarskega delavstva. Poročal je tov. Pestotnik iz Kranja o predstoječi kolektivni pogodbi za celotno opekarsko industrijo. Omenil je tudi uredbo o minimalnih plačah ter poudaril, da so delavske strokovne organizacije ravno sedaj najbolj potrebne. Če se delavstvo v tem času ne bo zavedlo važnosti strokovnih organizacij, bodo podjetniki to izrabili sebi v dobro in skušali vse plačilne pogoje za delavstvo urediti tako nizko, kakor to določa uredba o minimalnih plačah. Bobovk. Dne 4. aprila ob 10 dopoldne se bo vršil za opekarsko delavstvo na Kokrici pri Laknerju sestanek. Vsi tovariši opekarji se opozarjajo, da se sestanka v polnem številu udeleže. Gradbeno delavstvo Ljubljana. Med združenimi delodajalci gradbene stroke in delavskimi strokovnimi organizacijami se vršijo razgovori o sklenitvi kolektivne pogodbe za gradbeno delavstvo. Do sedaj je bil dosežen sporazum o splošnem delu kolektivne pogodbe. Nerešeno je pa poglavje plač, ki je bistven del kolektivne pogodbe. Pri sklepanju kolektivne pogodbe sodelujejo štiri strokovne organizacije in sicer JSZ, NBZ, ZZD in SGK.J. Slišali smo, da so gotovi ljudje, ki pripadajo zadnji zgoraj navedeni organizaciji, katera si tudi lasti monopol nad atavbinci, razglašali med stavbinskiin delavstvom vesti, da zastopnik JSZ na razpravah med delavci in delodajalci drži z delodajalci. Ne samo tov. Lombardo, ampak cela delegacija, ki se s strani JSZ udeležuje razprav, drži z delodajalci, toda samo tedaj, kadar objektiven in pošten človek tudi nasprotniku prizna, kar ima prav. V interesu stvari same je, da o tem zaenkrat ne režemo ved. Ko bo pa kolektivna pogodba pod streho, se bomo pa naprej pomenili. Kdor misli, da si bo z lažjo in demagogijo pridobil zaupanje delavstva, se prav pošteno moti. JSZ je že pri mnogih kolektivnih pogodbah sodelovala in jih tudi sama sklepala in je vselej, kakor bo tudi sedaj pri kolektivni pogodbi etavbincev, ohranila svojo objektivnost in podvzela vse možnosti, da se za stavbinsko odnosno gradbeno delavstvo dosežejo čim boljši delovni 'in plačilni pogoji. Kovinarji Jesenice. (iZahvala.) Podpisani se naj-iskreneje zahvaljujem vsem delavcem, kateri so prispevali k podpori v znesku 529 Din za časa moje težke bolezni. Bog plačaj! Jesenice, v marcu 1987. — Klavžar Peter. Maribor. 1. delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru vabi vse svoje člane na občni /.bor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. aprila, ob 9 dopoldne v prostorih Jugoslovanske strok, zveze, Sodna ulica 9-1. Dnevni red je običajen. Dolžnost vsakega zadružnika je, da se občnega zbora udeleži. čl. 30 »navodil« izvoljeni na prvi listi prvi štirje kandidati in na drugi prva dva kandidata. Kandidati na petem in šestem mestu prve in na 3.—6. mestu druge liste niso bili izvoljeni. Prav tako niso bili izvoljeni tudi njihovi namestniki. Zaupnik Jesenovec Vinko, nosilec prve liste, in njegov namestnik Pete-linkar Peter sta se odpovedala svojim mestom po izvršenih volitvah. Volilni odbor je na njihova mesta poklical Nereda Ignaca in Merharja Janka, ki sta se nahajala na volilni listi na petem mestu in sploh nista bila izvoljena. S tem je prekršil določila čl. 30 »navodil«, glasom katerih sme volilni odbor poklicati na mesto zaupnika, ki se odpove svojemu mestu, samo ustreznega namestnika z iste kandidatne tiste. Da bi se smelo izpraznjena mesta zaupnikov in namestnikov dopolnjevati tudi z neizvoljenimi kandidati z iste kandidatne liste, ne vsebujejo cit. »navodila« nobene določbe. Zato se mesto zaupnikov, ki se odrečejo mandatu, ne more izpopolnjevati s kandidati, ki pri volitvah niso biK izvoljeni. Jesenice, 22. marca. Prvo mesečno izplačilo po novi kolektivni pogodbi za polovico februarja, je pokazalo finančni efekt čl. 3. pogodbe, to je mezdni sistem. Bojazen delavskih zastopnikov, da se bodo akordne postavke postavile tako nizko, da bo sploh nemogoče doseči garantiranih 15%, ee je v jnnogih obratih uresničila. S temi akordnimi ključi, ki so dosegli v gotovih obratih samo 4% in 9% poviška na skupinsko mezdo, se ne more ustvariti tisti pogoj za delavoljnost, ki edini more dati delavcu veselje za izrabo njegove sile in znanja in tako izkoristiti vso svojo energijo, da ustvari čim večjo produkcijo. V obratih, kjer se je produkcija zaradi malenkostnih tehničnih sprememb v prejšnjih letih dvignila za okroglo 120%, je na Jesen eah Jesenice, 22. marca. V nedeljo 21. marca se je vršila prva skupščina delegatov, izvoljenih dne 27. februarja po novem pravilniku, ki je osnovan na proporčnem sistemu. Po ugotovitvi sklepčnosti otvori predsednik g. dr. Obersnel skupščino in po nekaterih uvodnih besedah predde na dnevni red. Upravnik bolnišnice g. Šetinc čita poročilo, izdano od krajevnega upravnega odbora, h kateremu delegatje utav-ljajo svoja vprašanja in želje za pojasnila. Zanimivo je bilo podrobno poročilo o predpripravah za graditev nove bolnih nice, ki jo zaradi velike potrebe hoče graditi krajevna bratovska skladnica. V6e te priprave še niso dokončno sklenjene, kažejo pa smotreno delo, da se nova bolnišnica zgradi v čim večji popolnosti. Soglasno je skupščina odobrila predlog, da se preodkaže podpornima fondoma znesek 15.000din- Pri točki razrešnice upravnemu odboru so se delegati JSZ in NSZ glasovanja vzdržali in je tako za razreš-nico glasovala samo delegacija iSfiVURJ. Pri volitvah v upravni in nadzorstvena odbor so bili izvoljeni 3 delegatje od SMIRJ, 2 od JSZ in 1 NSZ in tako tvori upravni odbor 6 članov, v katerem so zastopane vse tri delegacije. V nadzorstvu sta en član JSZ, 1 član SMIRJ. Izvolili so se še delegati za glavno skupščino, 6 po številu, ter pripade posameznim delegacijam isto število kot v upravnem odboru. Skupščina je trajala polne tri ure. w traoi aro Trbovlje, 22. marca. V j)onedeljek, dne 22. marca, se je vršila skupščina kraj. bratovske sklad-nice v Trbovljah. Na dnevnem redu je bila odobritev računskega zaključka krajevne bratovske skladnice za leti 1935 in 1936, volitev odbora (6) za krajevno upravo in 2 odbornikov nadzorstv. odbora. Za glavno bratovsko skladnico se je istotako volilo 6 delegatov z enakim številom namestnikov v oba odbora. Značilno je namreč, da niso soc. demokrati hoteli odobriti račun, zaključka za upravno leto 1035, ko se jim je prečital in obrazložil v vseh postavkah. Nam se čudno zdi, da so odklonili in miso glasovali za odobritev rač. zaključka, saj so vsa dolga leta sami 6edeli in delali v odborih bratovske ekladnice. To se pravi, da sami s svojim sodelovanjem niso zadovoljni. Izgovor, da niso dobili sedaj rač. zaključka na vpogled, ne drži. Računski zaključek za leto 1006, ki je bil tudi v vseh postavkah prečrtan in obrazložen, je bil soglasno odo-hren na skupščini. Pri volitvi novega odbora za krajevni upravni odbor in za glavno bratovsko skladnico v Ljubljani sta prišla od naše Združene liste po količniku po dva odbornika in namestnika aa krajevni odbor in po dva delegata in namestnika za glavno bratovsko skladnico v Ljubljani. V delavstvo žrtvovalo preveč, če vzamemo produkcijo in zaslužek pred 5 ali 10 leti in primerjamo k sedanjemu zaslužku in produkciji, in moramo ugotoviti, da delavci polovico dosedanje produkcije na/pravijo |X>polnoma zastonj. Pri vsem tem pa morajo zaradii racionalizacije še enkrat več delati in nimajo od tega ničesar, kakor samo to, da bodo toliko prej postali izrabljeni in za delo nesposobni. Kolektivna pogodba je na svoji novi osnovi praktično pokazala, da je za akordne obrate potrebno mnogo popravkov tako pri skupinah in akordnih ključih. Želja delavstva je, da se preveliki udarci nekaterim delavcem popravijo in s tem napravi korak k mirnemu sožitju, ki bo v dobro delavcu in podjetju. krajevni odbor sta bila izvoljena tovariša Križnik Filip in Špiler Franc kot odbornika, Kunsti Ferdinand in Klančišar Franc kot namestnika. V glavno bratovsko skladnico pa delegata Levstek Anton in Jesih Adolf, namestnika Renko Miloš in Žlak Lovrenc. Volitve so se v redu izvršile. Ko je predsednik krajevne bratovske skladnice prečital novo izvoljeni odbor, se je dvignil sodrug Pliberšek in dejal, da Križnik ne more biti izvoljen, ker ni bil osebno navzoč pri volitvah ter da naj o tem odloča skupščina, če je njegova izvolitev veljavna ali ne. Naš delegat je temu odločno ugovarjal, ker novi pravilnik o volitvah pri bratovskih skladnicah v čl. 19. pod točko 1. jasno pravi, da volijo izvoljeni kandidati s posamezne postavljene kandidatne liste izmed sebe člane krajevnega upravnega odbora in njih namestnike v številu, ki jim gre. Torej nikjer ne omenja, da mora biti sam navzoč, kakor to trdi sodrug Pliberšek. Upravnemu odboru je bila še pred volitvami izročena izjava tov. Križnika Filipa, s katero potrjuje, da sprejema odborniško mesto v krajevnem upravnem odboru, osebno pa skupščini ne more prisostvovati, ker leži še sedaj bolan v bolnišnici. Ti sodrugi so res veliki dlakocepci in se tudi prav dobro zavedamo, zakaj. Za ušesa si naj pa zapišejo, da se s takim zavijanjem, kot so ga vajeni, ne moremo strinjati, prav tako pa nas ni volja, da bi v naprej nasedali lepim besedam. Na skupščini smo predložili predloge, naslovljene na krajevni upravni odbor in za glavno bratovsko skladnico v Ljubljani. 1. Hiša z zemljiščem v Gaberskem je bila kupljena, da se preuredi za okrevališče ali dispanzer na pljučih bolnih članov bratovske skladnice. Ker je bil že baje izdelan načrt za ureditev dispanzerja, predlagamo, da se pristopi čimprej k praktični izvedbi te nujno potrebne ustanove, kjer bi bilo zdravljenje na pljučih bolnih članov in 6vojcev mnogo učinkovitejše. 2. Kraj okrevališča za slabotne in slabokrvne otroke naj se poišče v gornji Savinjski dolini, kjer se tudi nahajajo primerni in zdravi kraji, ki ne zaostajajo za onimi na Kranjskem- Poleg tega bi se stroški pocenili, ker je znano, da je Gorenjska zaradi vedno 'naraščajočega in razvijajočega turizma precej draga. 3. V novi bolnišnici naj se nastavi še en bolniški strežnik; vse delo pri bolnikih je za enega strežnika prenaporno. 4. Zobozdravljenje za Slane in njihove svojce naj se v bodoče uredi na ta način, da bo krajevni odbor 'reševal prošnje tako, da se bodo upoštevali člani po vrstnepi redu službenih let. Za glavno brat. 6kladnico v Ljubljani smo predložili na skupščini sledeče: 1. Samcem bratovske skladnice naj S® za čas njihovega zdravljenja v bolniSnicd izplača polovična hranarina. Temu primerno naj ee pravilnik spremeni. 2. Pravilnik bratovske skladnice naj se spremeni 'tako, da dobijo delavska za- stopniki nazaj dvetretjinsko večino v odborih, katero so že prej imeli. 3. Karenčna doba članstva bratovske skladnice naj se zniža od 35 na 30 službenih let brez razlike starosti. G7% dela-nezmožnost naj odpade. Vse te predložene predloge so naši delegati podkrepili še z ustmenimi utemeljitvami v razpravi. v fIrflstlivkM Hrastnik. Preteklo nedeljo se je vršila skupščina krajevne Bratovske skladnice Hrastnik. Delegati bele liste so predlagali v upravo tov. Jurija Napreta. ki je bil tudi izvoljen. Do sedaj beli v tej ustanovi niso bili zastopani. Soc. demokrati se tolažijo e tam. da samo eden ne bo mogel veliko napraviti. Pri volitvah v II. rudarsko skupino so v odbor izvoljeni tudi nekateri, katere |e ZRJ pri volitvah strastno napadala. Značilno za razmere v tej organizaciji je, da sta predsednik Kladnik^in tajnik Salamon na bojišču ostala. »Delavska politika« priSteva vse novo izvoljene k ZRJ, četudi je znano, da so se ob priliki teh volitev kukavičja jajca srečno izlegla in jih rdeči vrabci za svojo žlahto prištevajo. w Zagorje, ‘22. marca. V nedeljo, dne 2-1. marca, je imela naša skupina rudarjev svoj redni letni občmi zbor, katerega so se člani v lepem številu udeležili, vendar smo še marsikoga pogrešali. Predsednik je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebej še tovariša Diacija kot zastopnika centrale. Na kratko je orisal vse delo v preteklem letu in pozival vse. naj tudi v bodoče sledijo in pomagajo novemu odboru. Še nas čakajo dnevi bojev, zato je treba, da smo vsi na delu. — Da je bilo mnogo dela, je razvidno iz poročil odbora. Dopisov je skupina prejela 152, odposlala 182. Največ dela je bilo glede delavstva, zaposlenega y rudniških apnenicah. Tam je delavstvo uveljavilo svojo kolektivno pogodbo, h kateri je največ doprinesla JSZ. Sicer je moralo delavstvo stavkati, dasi nerado, in je stavko končalo z zmago. Z uspehom je bilo delavstvo zadovoljno. Dalje je JSZ sodelovala pri novi kolektivni pogodbi rudarjev, pri kateri je tako rekoč prisilila dosedanje voditelje delavstva v revirjih do skupnosti, ki je rodila uspehe. Pri volitvah v Bratovsko skladnico se je naša skupina častno odrezala. Dobila je 139 glasov ter enega člana v upravo, enega v nadzorstvo in enega v glavno skupščino v Ljubljani. Ce se pomisli, da so doslej obvladali vse postojanke naši marksisti, je to lep uspeh za skupino. Pri volitvah v II. rudarsko zadrugo se naša skupina ni mogla plasirati, ker je veljal večinski sistem. Tudi tu bo treba način volitev spremeniti kakor tudi pravilnik. — Blagajnik je imel v tej poslovni dobi tudi mnogo dela. Prejete članarine je bilo 14 ti60Č 214 din. Članom je skupina izdala, predvsem bolnim, na podporah 3500 din. Podporni fond se je v kratki dobi zbral na 640 din. Želeti je, da bi bil vsak član skupine tudi član podpornega fonda. V znak pridnega dela v procvit naše skupine je dobil odbor priznanje in razrešnico. Pri volitvah je bil na predlog našega starega veterana tov. Vertovška izvoljen stari odbor z malimi spremembami. Tovariš Diaci je nato pozdravil v imenu centrale in svoje skupine naš občni zbor. Ni čuda, da so si ga naši elani dalje časa želeli v svojo sredo, saj je 6am tudi med onimi, ki s svojimi rokami ustvarja kapital drugim in tako pozna in zna ceniti rudarje, kakor tudi organizacijo, ki se v njej udejstvuje in dela. Naš delavec ne rabi filozofiranja in fraziranja, ampak moške delavske besede. V lepih besedah je orisal namen in pomen, dalje delo naše organizacije, delo tudi do nam nasprotnih organizacij. Pozival je, da tudi v -bodoče delamo korajžno naprej po začrtani poti. Tovariši so izrazili željo, da bi se še večkrat oglasil pri nas v Zagorju. — Pri slučajnostih pa se je iznesla želja članstva, da se zaradi velikega praznovanja napravi akcija, ki naj jo vodi skupina za odpomoč rudarskemu delavstvu. Zglasila naj bi se depu-tacija pri centrali TPiD v Ljubljani, ki naj bi za praznike izposlovala kako podporo. Delavska pravica IAa|a ntl totrtak papoldoa, v stutijs pfdtaHu dM pr«) • Uradalltva Hi uprava: Mfetollt«*« lili • Naltankltana pliaa m M •prajaraajo • 0«la»l, raklaaaclja la —raf-rirr aa’ us»f«*a: Mlkloftliava aaato B/l • Ogla«) p« caniku • Tal«*«« ttM • ftavtlka iakovnaga 14JM ranatT** i*a»llka Dl« v— • Cana: u 1 auiK Ota *'—. ta tatrt lata Pia tl.—, aa pal lato 01« It"—, ta cala lati Dl« **‘-i la iMiamln (laaa matatna Pl« N- Vi a j a J a I« la aradalitva «dg«*ar|a iMifeard« Patar • iida|a la k««a«r«t| Dalavtka Pravica I. tum • Za lip*. il«*a«ako tlakam« » Ljubljani: «• C«« ji B LA GOS M >VI J K N PILVZ N S K V S SAJ KNJ A G< >S1*() i H) VEG A VSEM ČLANOM, SODELAVCEM, NAROČNIKOM IN INSERENTOM JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DELAVSKE PRAVICE« Zasedanj kraljevi?:Si skupščin Bratovskih skladnic 2 Celjsko velikonočno pismo Danes so zelo uporabljane različne Tekstilno delavstvo Jarše. Vse članstvo strokovne skupine tekstilnega delavstva obveščamo, da se 'bo vršil v nedeljo 11. aprila ob 'A2 popoldne v prostorih gostilne Bunkež redni letni občni zbor naše skupine z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru bo sedanji odbor podal obračun za delo, ki ga je .izvršil v zadnji poslovni dobi za zboljšanje delovnih razmer v tovarni. Pogosto ■^e slišijo od posameznikov bodisi utemeljene bodisi neutemeljene pritožbe zaradi neredno&ti pri delu. take pritožbe se po navadi iznašajo po cestah ali kjerkoli, na sestanke taki nezadovoljneži navadno ne pridejo. \a občnem zboru bodo imeli zo-pet vsi člani .možnost, da povedo, kaj jih teži, zato naj na zboru nikogar ne manjka. Pokažimo javnosti in podjetju, da smo složni in zavedni delavci in (ta se zavedamo težke naloge, ki jo imamo pred seboj. . Kranj. Na dan sv. Jožefa je kranjsko delavstvo praznovalo svoj praznik. Ob S dopoldne je bila skupna sv. maša s cerkvenim govorom, ki jo je opraviit g. HI a j. Ob 9 se je vršilo v dvorani Ljudskega (loma delavsko zborovanje, na katerem so vsi trije govorniki poudarjali pomen strokovne organizacije. Tovarišica Bergantova iz Duplice je v svojem izvajanju v glavnem poudari,la pomen strokovne organizacije za delavke. Danes, ko se delavke v tovarnah izkoriščajo, je nujno, da se temu naredi konec. Tov. Pestotnik je poudarjal, da mora delavstvo v strokovnih organizacijah gojiti pravo delavsko zavest in čut do skupnosti. Dr. A. Gosar pa je v svojem govoru naznačil pomen stiokovne organizacije tako natančno, da je lahko vsakdo izmed navzočih spoznal, 'la je v današnjem času rešitev delavskega stanu edino v močni strokovni organizaciji. Klanj. V nedeljo, dne 4. aprila, se bo vršil sestanek organizacijskih zaupni* kov za tekstilno stroko. Sestanek se bo vršil v Šmartinskem domu ob 10 dopoldne. Vsi tisti, kateri bodo na ta sestanek povabljeni,^se prosijo, da se sestanka gotovo udeleže. Proč z vsemii pomisleki, ki samo škodujejo strokovni organizaciji in tudi delavstvu samemu. Otiški vrh. Na občnem zboru tekstilnih delavcev so bili (izvoljeni v odbor za leto 1937 sledeči 'tovariši: Trobej Ivan, predsednik, iBoser Bogomir, podpredsednik, Krevh Matko, tajnik, Cehner Joško, blagajnik, Kotnik Alojzija, gospodar. —(Nadzorstvo: Jehart Ivan, Poplus Alojz in Fani Štrumpf. Članstvo polaga veliko zaupanje v novi odbor in pričakuje, da bo v polni meri vršil svoje dolžnosti. Člani pa naj <‘ajo vso oporo odboru s tem, da bodo redno plačevati članarino in se vedno polnoštevilno udeleževali sestankov. Ako bo to dvoje v redu delovalo, bo naša skupina Pridobila na vplivu im s teni tudi ina večji odpornosti v boju proti n e red n ost iin v točeni. Vsem onim, ki nimajo poravnane članarine, .pa v vednost, da odslej ne bomo posredovali za nobenega, ki nima redno plačane članarine. — Odbor. statistike; ene nami kažejo revščino, druge spet napredovanje, življenje pa se suče enakomerno okoli obeh. 1 udi naše celjsko pismo 'bo pokazalo neko vrsto statistike, in to od novega leta do časa, ko to pišemo. Pa nam ni niti najmanj na tem, da bi se šalili, niti ne, da bi stvar grajali, kajti v najboljšem slučaju bi itak ostalo samo pri graji nekaj »nezadovoljnežev«, več pa ne bi bilo mogoče narediti, iin namen pa le imamo! Pokazati hočemo vsemu delavstvu sliko meščanskega življenja, ki večjidel živi od znoja m trpljenja delovnega ljudstva! V Celju je bila od omenjenega časa do danes sledeča vrsta zabav: prvi so bili akademiki z reprezentančnim plesom, za terni so prišli s plesom absolventi trgovske šole, nato je sledil nadebudni maturantski ples, potem ples za nacionalno Slogo, nato podoticirski, sledil je ples jamrajočih obrtnikov: mesarski in ples Slovenskih obrtnikov, karneval Športnega kluba Celje, maške-rada Olepševalnega društva. Do tu sem je šlo do posta, naslednje pa so že odrinili v post: ples Soče, potem svetosavski, planinski, olimpijski, okoli tihe nedelje pa še družabni večer s plesom Celjskega pevskega društva. Vsi ti plesi so bili javni, igrale so prvovrstne godbe, točili so dobra vina in na maškeradi so še delili nagrade v zlatu in srebru... In še to: skoraj vsaka prireditev je bila zelo dobro obiskana. Ko se taiko ponašamo z visoko aktivo, moramo še malo omeniti pasive: V Celju je, tako so pred časom pisali, 1000 ljudi brez dela, ti postajajo včasih na Delavski zbornici, potem na magistratu, ob petkih pa smejo tudi be- Stalno prosijo podpore! In koliko jih je, ki gredo v 10 kuhinjo, kjer dobe nrano za 2 dni ali zastonj, če še teh nimajo:' Povprečno jih je na dan sto! — Sto ljudi, ki ne morejo doma jesti, ki nimajo denarja, da bi mogli kupiti, kar sami hočejo! Je to vse? Kaj še! Vso »Pravico« bi lahko popisali! človeku se vsili vprašanje: kdo bo naredil red? Delavci že dobro verno, da je denar in da je zadosti sredstev, da bi lahko vsi živeli tako, kakor je človeku primerno. Kdo bo naredil red? Skoraj vsi so že poizkusili, samo delavec še ni odnosno ne sme! Da, saj srno že povedali, tu je vse premalo, da bi delali red, treba je priti tja, kjer se stvari odločujejo, kjer je oblast, kjer se dela zakon! Posebno nas krščanske delavce mora boleti to razkošje. Na eni strani v izložbah smo videli teden pred maske ra do: uhane, dragulje, zlate zapestnice in ure, koralde, svilo, srebrne verižice — na drugi strani pa se zbirajo stare cunje za reveže, za otroke, katerih oče nima dela ... la še eno: ali občina ne more naložiti občutnega davka na te številne zabave? To bi bilo bolje, kot dajati letne podpore, medtem ko delavske organizacije ne dobijo niti dinarja! In še to: Pet zabav s plesom je bilo v postu! In kdo protestira? Kdo? — ISjihče! — Da: nihče!! Ali res nimamo katoliškega tiska, saj to, kar mi povemo, itak ne zaleže, saj bodo prizadeti ljudje kar rekli: eh, to pišejo komunisti, ki vse sebi v prid obrnejo. Velikonočno pismo ... Kristus se vsak dan rodi in vsak dan umira. Samo da to ne bi bilo zaman! Mi delavci moramo že zaradi tega biti vedno bolj z njim, ker ga je ubila judovska gospoda zato, ker je pričal o Resnici in je bil vsakomur brat. telo... Umetniki so že od nekdaj upodabljali golo telo pri vseh kulturnih narodih in ga tudi bodo, dokler bo obstojala kultura na svetu. Malokdo se zaveda in razume, da more kipar izraziti erotična čustva tudi na mrtvih predmetih in ne samo ob telesu žene ...« Če bi Pernišek iako pazljivo prebiral .^Slovenca«, kot je -Ogenj« in »Pravico«, bii na podlagi tega citata e pomočjo pastirskih listov, ki govore proti aemora nosti v obleki in proti razkazovanju golote, dokazal, da je »Slovenec« list, ki ruši katoliško moralo. Tudi kar se tiče poudarjanja mojega odvetniškega poklica, naj »Slovenec« rajši napravi posebno statistiko laičnih vodilnih osebnosti pri JltZ. Za člane JSlZ pa še to-le: Da je moje mnenje o minimalnih mezdah pravilno, se vidi iiz predloga Kranjske industrijske družbe za novo kolektivno pogodbo, kjer se glasi stavek o določitvi temeljnih mezd takole: »Vsem delavcem je brez ozira na vrsto opravila zajamčena temeljna mezda, ki je minimalna mezda, dokler se drugačne zakonske določbe ne uveljavijo... ■Pni sklepanju kolektivne pogodbe je torej Kit L) nudila svojim delavcem neko minimalno mezdo, za katero je pa v stilizaciji besedila dala delavcem vedeti, da bo veljala samo toliko časa, dokler ne izide zakon o minimalnih mezdah in da bo potem podjetje skušalo svoje temeljne mezde prilagoditi minimalnim mezdam, ki jih bo določil zakon oziroma uredba, 'tudi pri zadnjem mezdnem gibanju v Vevčah so podjetniki izjavili, da bodo po izidu uredbe o minimalnih mezdah poskušali doseči določitev minimalnih mezd za vso papirniško stroko. Dr. Pokorn. Doma in po sve£y Sonat je po obširni načelni razpravi sprejel proračun s 417 proti 2S) glasovom. V načelni razpravi so senatorji največ razmotrivali vprašanje, ali so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, ali so trije narodi. Nekateri so se odločili za en narod — to je jugoslovanski (med njimi dr. Kramer in Pucelj), drugi za tri narode, nekateri se pa še niso odločili. Za proračun so glasovali iz dravske banovine senatorji dr. Korošec, Smodej, Hribar in dr. Ploj, proti pa dr. Kramer in Pucelj. Sedaj razpravlja senat še o vsakem ministrstvu posebej. »Sovjete bo priznala Jugoslavija takrat, ko bodo dali zagotovilo, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve in da ne bodo vršili komunistične agitacije.« Tako je razložil v senatu zunanji minister dr. Stojadinovič stanje odnosov med Jugoslavijo in Rusijo. Temu pa je še dodal, da takega zagotovila do danes od sovjetske vlade še nismo dobili«. 1,300.001; Din je poneveril po lastnem priznanju blagajnik belgrajske občinske elektrarne. Sumijo pa, da znašajo poneverbe, ki so se vršile celih 5 let, več. Proti nemškemu fašizmu je poslal sv. oče prav tako kakor proti komunizmu in njegovim zablodam ostro okrožnico nemškim škofom, da jo preberejo vernikom, kar se je izvršilo po vseh cerkvah v Nem-c iji zadnjo nedeljo. Sv. oče ugotavlja vse zmotne nauke nemškega narodnega socializma, katerega osnova je čisto pogansko češčenje in oboževanje naroda in države. Ugotavlja težke kršitve svobodno podpisane pogodbe — konkordata, katere je zagrešila nemška vlada in pravice katoliške cerkve in katoličanov, ki se ne spoštujejo. Ugotavlja tudi, da ni krivda na strani cerkve, če so danes stiki z režimom tako hladni in če se bodo v bodoče, ako se razmere ne spremene, še bolj zrahljale. Papež poudarja, da je vsaka beseda v tej okrožnici točno premišljena. Mariborska ekspozitura Maribor. Redni občni zbor Jugoslovanske strok, zveze, ekspoziture v Mariboru, se bo vršil v nedeljo 4. aprila točno ob pol 10 v Delavski zbornici, 1. nadstropje. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; poročilo načelstva in nadzorstva; poročilo strokovnega tajnika; volitev; poročilo načelnika JSZ (tov. Srečko Žumer iz Ljubljane); predlogi in sklepi; slučajnosti. Vse skupine, ki se nahajajo na teritoriju ekspoziture J'SSZ v Mariboru, naj pošljejo na občni zbor svoje delegate. Za zaupnike iin člane, bo važno, da se občnega zbora |x>lnošte-vilno udeleže. — Načelstvo. Ptuj. V nedeljo 21. marca se je vršil iepo obiskan sestanek, na katerega so prišli delavci in delavke iz različnih ptujskih podjetij. O delu in smernicah JSZ je govoril iov. Rozman Peter iz Maribora. Vsi navzoči so se izrekli, da bodo JSZ v Ptuju razširili, ker so spoznali, da je samo JSZ prava organizacija slovenskega in katoliškega delavstva. Izvolil se je veččlanski pripravljalni odbor. Zborovanje je bilo zaključeno z najlepšim uspehom in s tem si JSlZ že usvaja svojo novo postojanko v Ptuju. račiti, če jih 111 sram.. V Celju imamo Vincencijevo konferenco, ki ima svojo kuhinjo za reveže. Slovenec" in minimalne mezde Otiški vrh. Za leto 1937 simo si izvolili obratne zaupnike, šest po številu. Vložena ■it* bila samo lista JSZ in so bili za zaupnike in namestnike izvoljeni sledeči: Zaupniki: Trobej Ivan, Gozdnik Jakob, Bo-ser Bogomir, Perše Beti, iRavn.iker Peter, «nion Frančiška; namestniki: IRupirteit Lij ziika, Kotnik Alojzija, Ferarič Vid, Kadiš Andrej, Križan Pavla, Šmonkar Joško. Svoji zaupniški mesti pa sta odložila Per-*e Beti in Ravniker Peter, na njih mesti sta prišla namestnika. Delavci obrata Ornik-Mitrovič naj se torej v vseh svojih upravičenih zahtevah obrnejo na svoje zaupnike, katerih dolžnost je, da zastopajo interese zaposlenega delavstva. Otiški vrh. V nedeljo, dne 14. t. m., se je vršil redni sestanek naše skupine. Udeležba bi bila sicer lahko večja, ako bi se delavstvo dovolj zavedalo pomena skupnosti. Na sestanku je poročal tov. Kores iz Maribora. V kratkih besedah nam je orisal važnost delavske sloge, katero mora delavstvo doprinesti le v svoji delavski strokovni organizaciji. Kakor nam je sloga in delavska skupnost nujno potrebna za dosego in uspeh naših ciljev v korist celote in posameznika, prav tako nam je lahko škodljiva razbitost in neiskrenost med delavstvom, da doživljamo čim večje udarce. Razmere med našim delavstvom so nam dovolj jasen dokaz, da tako ne snie več naprej. Posebno naj si to zapomnijo oni, ki dostikrat zaupajo raznim svojini predpostavljenim, ki jih pa poznajo le toliko časa, v kolikor se lahko z njimi po-igračkajo. Taki gospodje se prav hitro naveličajo delavske družbe in delavce potem z dvojno mero šikanirajo pri opravljanju svojega posla. Takih primerov pa nam ne manjka, zato je nujno potrebno, Ja začnemo enkrat sami pri sebi čistiti in da postanemo drug napram drugemu bolj zaupljivi. Le na ta način bomo namreč lahko enotni. Kar 90 tiče pritožb, ki se kopičijo iz o veliki noči bo redni članski sestanek v gostilni Herle na 'Duplici ob, |>ol G popoldne. Pogovorili se bomo o položaju, na to pa bo kratko predavanje o uredbi minimalnih plač. Pride zastopnik centrale. Oboje bo zelo važno! — Za zavedno delavstvo smatramo one, ki so organizirani, za redne člane organizacije pa one, ki redno plačujejo članarino in se redno udeležujejo sestankov. Sedaj bomo na to tudi pazili. Zato pridite vsi točno na sestanek. Boh. Bistrica. Prebili smo dolgo zimo, čeprav nismo dočakali koruze, ki nam je bila obljubljena v oktobru. Štirje delavci so bili vrženi na cesto že pred Božičem samo zato, ker so bili organizirani. Že 28. januarje je Delavska zbornica naslovila vlogo na kraljevsko bansko upravo, da razpiše razpravo, toda imamo vtis, da je stvar zaspala. Ali se tako ščiti slabejši pred močnejšim? Vsa javnost je bila informirana o teni pravočasno, toda nihče se ni zganil, da ščiti družinske očete. Kaj nam pomaga nova uredba o minimalnih mezdah, ako se že prejšnja zakonodaja gazi nekaznovano. Brez svobodnih organizacij je vsa zakonodaja le mrtva črka. ■ Proti 'tem pa se vrši zakulisna borba, predvsem proti JSZ. Gospodje, ki sle uprizorili to gonjo, ali ste pozabili na Kristusov nauk ljubezni? Sicer pa vam svetujemo, da naskočite kraljestvo kapitalizma, vir nesreče in gorja današnje človeške družbe. Če boste to napravili, bo tudi žalostnega spora v kal. delavskih organizacijah konec, ker bomo čez noč postali vsi eno. Do tedaj pa ostanemo mi zvesti borci naše JSZ, ker nam ugaja njen demokratični ustroj breiz »Fiihrerja« (vodje), kot je zadnjič imenoval »Slovenec« dr. Pokorna, ki je napisal res iskren članek, kot ga napiše lahko le človek, ki iskreno čuti z delavstvom. Gospodje, vi pa ste zgubili zveze z narodom. Mesto da rušite JiSZ, ki je delo pokojnega dr. Kreka, se učile rajši iz njegovega deda. V velikonočnih dneh se ipa spomnite tudi Kristusovih besed: »Ljubite se med seboj!«, ki tudi vam veljajo. št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne 21. marca, se je vršil pri nas redni letni občni zbor skupine lesnega delavstva JSZ. Udeležba je bila za vse člane obveizna, pa kljub temu se opaža, da imajo nekateri člani za manj važne stvari več zanimanja kakor pa za svojo strokovno organizacijo. Občni zbor je potekel prav živahno. Vodil ga je tov. predsednik in podal besedo tov. Gostinčarju, ki je v lepem govoru podal sli'ko današnjega delavskega položaja in pokazal, kateri so največji sovražniki delavskih strokovnih organizacij. Tov. predsednik Gašper Štibelj je podal izčrpno poročilo o delovanju skupine v preteklem letu, ki pokazuje veliko živahnost. Osobi.to je poudarjal, kakšne težkoče je imela skupina pri sklepanju kolektivne ipogodbe, še večjiei težkoče (pa ima skupina pri izvajanju kolektivne pogodbe. Na koncu poročila je predsednik naglašal .potrebo čim tesnejšega sodelovanja v strokovni organizaciji. /Iz tajniškega poiročila je bilo razvidno pridno delo odbora, Ce bo delo v bodoče ‘tako napredovalo, bo lesno delavstvo v St. Vidu kmalu 100% organizirano v JSlZ. Blagajniško poročilo iakaziuje, da je skupina v .preteklem Mu imela veliko stroškov. Blagajnik je poudarjal, da naj člani bolj redno plačujejo prispevke, da bo tako mogoče doseči 10% odbitek. Ker je bil predsednik nadzornega odbora radi bolezni zadržan, je podal poročilo lov. Fajfar in predlagal, da se da odboru razrešili ca. Predlog je bil soglasno sprejet. 'Pri volitvah odbora so bili izvoljeni: predsednik Gašper Štiibelj, l>odpredsednik Cankar Alojzij, tajnik Gabrovšek Janez, blagajnik Verbič Franc; odbornika: Žele Bertelj in Štravs Anton; nadzorni odbor: Kušar Stanko, Slavič Jože, Mrak Valentin. Po izvolitvi odbora je govoril zastopnik centrale tov. Fajfar o uredbi o minimalnih meizdah in poudarjal nje slabe in dobre strani. Prav posrečeno je 'razložil tudi vprašanje o pooblastilih iministra socijalne politike. Na koncu svojega poročila je poudaril besede tov. Gostinčarja, da bomo le v močni strokovni organizaciji, to je v JSZ, zmožni boriti se proti poslabšanju delavskih razmer. Pri slučajnostih je tovariš predsednik predlagal ustanovitev fonda za slučaj brezposelnosti in bolezni. Po daljši debati je bil predlog soglasno sprejet. Delavski odri Celje. Skupina je igrala preteklo nedeljo »Boštjana«. Dasi je snov zelo aktualna in sodobna, se jie zbralo tako malo ljudi, da se človek vpraša, ali je sploh vredno še igrati. Niti najbližji miso prišli na predstavo in tudi oni, ki bi vendar morali imeti vsaj simpatijo do katoliških delavcev, so izostali. To je kultura mest. Nič ne de. Je pač križ, če imajo ljudje možgane samo za "^Moč uniforme«, »Lum-pacija« ali še kvečjemu za kakega »Desetega brata«. Širite in žitajte »Delavsko pravico«! Ko fe človek izgaral... Papirničarjf Maribor, 20. marca 1937. Te dni odhajata zopet dva d o la. v ca-železničarja, po 40-letnem zvestem službovanju, v zasluženi pokoj. Naš pravilnik o drž. prometnih ustanovah predvideva namreč 36-letno službovanje ali 60-letno starost. Skoraj 40 let sta garala, zvesta hlapca Jerneja, svojemu gospodarju — državi. Koliko truda, koliko znoja in žuljev ter telesnih sil v teh 40 letih! Opazoval sem svoja stara tovariša, ki bosta šla v pokoj, in mislil sem, da sla vesela. Nasprotno, nekam potrta sta. Vprašam enega tovariša: No, zdaj gremo pa v pokoj, se Ik)š lahko vsaj pošteno odpočil? Pogledal sem v njegov izgaran in izmučen obraz, in videl, da so se mu oči za-rosile. Pa mi pravi, da je res, da gre v pokoj, ampak kaj pomaga, ko ga čaka sama skrb. Že zdaj je malo zaslužil, zdaj bo pa še manj. Namesto, da bi se veselila svojega pokoja, ju je pa strah. Namesto, da bi imela kak priboljšek za svoje izgarano telo, ju muči skrb, kako se bosta preživljala. Je to prav?! S tem, da je opravil svojo dolžnost naprani družbi, ima tudi pravico do poštenega plačila! Kdo pa še misli, da je 550 Din mesečne pokojnine, kot jih dobi eden od teh tovarišev, pravica? Silno krivično so namreč urejene železničarske plače, zlasti, če primerjamo plače železničarjev, ki so dnev-ničarji, in plače nastalvjencev. Dasi tudi slednji nimajo preveč, bi vendar morali tudi delavci-železničarji dobiti draginjske doklade, kot jih dobi nastavljeno osebje. Saj ima. vendar tudi delavec pravico do življenja — do družine, saj ima navadno najbolj številno družino. Ko sem se tako razgovarjal s svojima tovarišema o obeh upokojencih, sem si mislil: ona sta pošteno odslužila, toda na jesen njihovega življenja ju čaka — miloščina. Mi mladi delavci I i morali biti ponosni na svoj stan in na svoje delo, toda ob takih razmerah ne moremo bili. Ne zahtevamo nemogočih stvari, ampak, če imamo dolžnosti, ki jih točno izpolnjujemo, zahtevamo tudi primerno in človeka dostojno plačo. Gotovi krogi se sicer izgovarjajo, da delavec nima takšnih potreb, kot jih ima na primer: uradnik, profesor itd. Mi pa pravimo, da se zahteve inteligentnega in vsakega delavca, kar se tiče življenjskih potreb, prav nič ne razlikujejo od drugih. Da pa naša bodočnost ne bo tako žalostna kot je pri obeli tovariših, ki odhajata v pokoj, bo treba staviti naše mlade sile v borbo za pravičnejši družabni red. SčrokovniearfH kamniškega okrasa so zborovala Jarše, 23. marca. 'V nedeljo, dne 21. marca, so imeli strokovni odbori skupin JSZ svoj okrožni sestanek v Jaršah. Zbralo se je nad 4<) borcev, ki so od 18 obratov zastopali 12 obratov, in skupno predstavljajo okrog 2000 delavcev. Sestanek je vodil tov. Bore Mavricij ter takoj prešel na poročila posameznih skupin. Vsa poročila so bila pismena in skrbno pripravljena ter so živo pokazala vso delavnost posameznih odborov. Posač. mezniki so tožili o težkih bojih v svojih podjetjih, ker ponekod tovarnarji še vedno gledajo delavca kot tovorno živino, ne pa kot človeka. Povsod pa so se kljub težavam dosegli sorazmerno lepi uspehi. Namesto zadržanega zastopnika JSZ je tov. Bore [Kidal glavne točke poteka širše seje JSZ. Nato se je razvila živahna debata, v katero so stvarno posegali razni tovariši. Razgovor je izzvenel v popolnem zaupanju dosedanjemu delu svoje matice Jugoslovanske strokovne zveze. Pri volitvah medstrokovnega odbora za leto 1937 je tov. Jeraj predlagal listo, ki je bita soglasno sprejeta. V ta odbor so izvoljeni: Smole Tomaž, oblačilno delavstvo Domžale; Bore Mavricij, lesno delavstvo Duplica; Škofič Ciril, tekstilno delavstvo Jarše; Avsec Franc, papirničarji, Količevo in Stare Ivan, kovinarji, Kamnik. Namestniki pa so: Koželj, kemični, Domžale; Mali, rudarji, Crna; Drolc, lesni Preserje; Jutršek, tekstilni, Vir; Mrak, stavbinci, Domžale. Predsednik odbora je Stare Ivan, tajnik Bore M., blagajnik pa Smole Tomaž. Po daljšem razgovoru so bili sprejeli zelo važni sklepi, ki imajo namen ščitili in uveljaviti življenjske težnje delovnega stanu. iNove (amandmane) dodatke v finančnem zakonu, ki se tičejo delavstva, so navzoči stvarno kritizirali. Z novimi taksami na oblačila je prizadet zgolj kmet in delavec, ki že itak komaj živita. Z novimi amandmani se hoče okrniti edina še svobodna delavska ustanova Delavska zbornica, na vrsto pa prihajajo najbrž tudi delavske organizacije. Naše delavstvo je že preobremenjeno z davkom na ročno delo in bednostnim fondom, sedaj se mu hoče odvzeti še tristoti del letnega zaslužka. Ali naj se odpravi bednostni fond, sicer naj se novi fondi sploh ne uvajajo, ker iiz teh fondov delavstvo le malo dobi nazaj. Govorili smo tudi o uvedbi minimalnih mezd. Važno bi bilo uvesti tudi maksimalne plače, ki pa preko 5000 din mesečno ne bi smele iti. Kdor s tem ne more izhajati, naj delavcu ne očita komunizma, če zahteva vsaj 5 ati 6din na uro. Pri takih vprašanjih bi pač delavstvo moralo imeti tudi besedo, ker le ono ve, kako se more s tem preživljali številna družina, katerih je med delavskimi zakonci največ. Sprejet je bil tudi sklep, da se skliče dne 11. aprila ob 10 po sv. maši na Homcu javno zboirovanje delavstva, na katero bodo povabile vse skupine vsakega svojega člana. Ostala javnost se bo tudi na to zborovanje povabila, saj bo edini namen branili socijalne in gospodarske koristi delovnega človeka sploh. Tov. Jeraj je stavil predlog, da naj delavci povsod, kjer kaj nabavljajo, zahtevajo samo blago tovarn, kjer je delavstvo organizirano in so razmere urejene. — Tov. Bore predlaga, da naj se opozori vse članstvo, da obiskuje samo one trgovine, gostilne, brivnice in druge lokale, kjer imajo naročeno »Delavsko Pravico« in v njej inserirajo, ali pa imajo vsaj Krekove knjige naročene. Vsaka skupina naj za svoj okoliš določi poverjenika, ki bo vodil o tem pregled. Predloga sta bila sprejeta. — Tov. Avsec opozarja, da se za pravega delavca more smatrati samo organizirano delavstvo. Zato naj vse skupine v bodoče zahtevajo 100% organizacijo v podjetja. Ščiti se samo člane. Ta sestanek je živo pokazal, da samo delavska organizacija resno računa s potrebami in zahtevami delavstva. Kamniški delavci so pravi borci za delavske pravice. S tako požrtvovalnostjo in zavestjo kamniškega delavstva se lahko z vedrim čelom gre nasproti vsem časom. Le po tej [Kiti dalje in uspehi bodo boljši. Bom. Vin.car J irs poljedelski delavce Pomlad ja tu. Zopet bo treba obdelovati zemljo. Kdo, to je drugo vprašanje. Ali mogoče tisti, ki je vso zimsko dobo dobro živel in počival. Mogoče ta, ki je prejšnje leto izžemal delavca. iNe. Ubogi viničar in poljski delavec bosta garala in se mučila, da bo zemlja obdelana. Nismo nič proti, saj je že Bog v raju rekel, da bo človek v potu svojega obraza jedel kruh. Ali je Bog te besede rekel samo za delavca. Ne. To velja in je veljalo za vse ljudi. Vsak je dolžan delati fizično ali duševno, zato pa naj bo tudi dostojno plačan. V tem pogledu p« je danes ravno obratno. Tisti, ki pripravlja kruh, mora stradati. Delovni stan je tudi najbolj zaničevan. Poglejmo druge napredne države, kako se tam upoštevajo poljski delav- Vevče. Za obrat Vevče so se vršile v nedeljo 21. t. m. volitve obratnih zaupnikov po skrajšanem volilnem postopku. Ker je bil za volitve dosežen sporazum, je bila vložena samo ena kandidatna lista. Za posamezne oddelke so izvoljeni sledeči zaupniki(ce): Za Holandce tov. Sotlar Henrik, za papirne stroje tov. Pangerce Ivan, za satinažo s. Perčič Jože., za delavnice in pogon tov. Rešek Edvard, za papirno dvorano tov. Fležai Jožefa, za brusiluico, anbalažo in težaško kolono Marolt Anton. Volilno zborovanje je vodil tov. Sotlar Henrik. Novoizvoljeni zaupnišiki zbor bo imel letos dovolj dela, ko ,se uveljavlja novo sklenjena kolektivna pogodba. Delavstvo v oddelkih .ima mnogo težav, ki jih bo treba izgladiti. Pri tem pa je treba tudi dobre volje od strani jiodjetja, sicer ostanejo mnoga prizadevanja obratnih zaupnikov brezuspešna. Upamo, da podjetje ne bo odklanjalo upravičenih teženj delavstva. Vevče. Dne 30. nov. 1936 je bilo reduciranih v obratu Vevče 66 nad 60 let starih delavcev. Do danes M še niso prejeli nikake rente od podjetja. Upamo pa. da bodo v kratkem to dobili, suj so zastopniki podjetja ob priliki pogajanj to zagotovili in sicer, da bo urejeno že v 14 dneh. ■Delavstvo je na zborovanju dne 21. t. m. sklenilo, da se pri »preskrbovalnem odseku stavkal joči h« preostali denar razdeli med te redueiranče. Število teh se je od 30. novembra I. ‘1. zmanjšalo na 62, ker so 4 že umrli. 'Pri določanju rent tem delavcem bi bilo prav, da bi podjetje svojcem umrlih 4 delavcev nudilo primemo odškodnino. Vevče. Na enem prihodnjih članskih sestankov bo predložen pravilnik o podpornem fondu pri organizaciji. Zadnji občni zbor je sklenil, da se fond ustanovi, in naročil odboru, da izdela pravilnik. Članarina se bo primerno zvišala, s tem [>a bo limel vsak član(.ica) pravico do podpore v bolezni, brezposelnosti itd. V zadnji borbi ste spoznali, da nam je tak fond nujno potreben. Vevče. Potreba sestankov organizacijskih zaupnikov je velika in prinaša organizaciji in njeni moči lepe koristi. Sestanki zaupnikov med stavko .so nam pokazali, kako se mora organizacija in gibanje voditi. Take sestanke bomo vodili tudi naprej. Prihodnji sestanek organizacijskih zaupnikov se vrši v torek, dne 30. marca ob pol 8 zvečer v Prosvetnem domu pri D. M. v Polju. Tovariši zaupniki(ce), lo obvestilo velja za vabilo in se sestanka gotovo udeležite. — Odbor. ci. So pa tudi bolje plačani kakor pri nas. Zaradi sramotno nizkega zaslužka se tudi dela površno. Zato ni nič čudnega, da naši pridelki niso ravno najboljše kakovosti. Zemlja je že taka, kolikor moči kdo v njo položi, toliko sadu donaša. Ker imajo poljske delavce in viničarje samo za vprežno živino in tako slabo plačajo, ni nič čudnega, da naše hčere in sinovi silijo v mesta in tam povzročajo še večjo brezposelnost. Izogniti se hočejo bedi in revščini, katera vlada med viničarji in poljskimi delavci. Zato je treba tu več pažnje in tem trpinom priskočiti na pomoč na ta način, da se da njihovim zaslužkom zakonita podlaga, ki naj bo primerna njihovemu delu in eksistenci. — Tomažič Franc. Trbovlje. Zimska doba je minula. Z njo je v neposredni zvezi konjunktura premoga, ki je glavni regulator za delo v naših rudarskih revirjih. Dokler traja mraz, se dela nekaj več šihtov. Takoj pa, ko nastane milejše vreme, že čutimo, da nam bo že itak premajhen zaslužek občutno prikrajšan. Z mesecem marcem smo že začeli s praznovanjem in lo trikrat na teden. Rudarsko delavstvo s skrbjo gleda, kako se bo preživljalo skozi poletje. Ker menda ni daleč čas, ko se bo začela obnavljati pogodba za dobavo in odjem premoga državi, opozarjamo merodajne faktorje, da na to že sedaj mislijo in da ne bo z zavlačevanjem obnavljanja dobav premoga zopet oškodovano delavstvo, na katerega se tako rado prevali vsa bremena. To in orni Hrastnik. Nevarno je obolel naš tovariš Viktor P>žen, ki se nahaja v felaj-marjevem domu v Ljubljani, kjer bo tudi operiran. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. Mladina poroča Duplica. Naša krajevna skupina JSZ je uprizorila 7. marca na Homcu v Društvenem domu socijalno dramo v 3. dejanjih »Kralj na Betajnovi-?. Igrali so sami mladi in so svoje vloge jako zadovoljivo rešili, čeprav so bili večji del prvikrat na odru. Udeležba je bila srednja. Opaziti je bilo, da se tudi organizirano delavstvo ne zaveda pravega pomena delavske igre, ker ga vse drugo prej izvabi kot pa igra, ki jo uprizorijo njegovi stanovski tovariši. Delavska tiskarna Za strokovno skupino v Škofji Loki je pristopila k »Delavski tiskarni« s tremi deleži skupina oblačilnega delavstva v Domžalah. Kol elan je pristopil pred časom tudi tov. Kores iz Maribora in prav-lako podpisal 3 deleže. Kljub težkim razmeram delo v tej smeri vendar napreduje. Naročaj Delavsko pravico! k Zidaš tjišo si družinsko, rabiš kaj50 gospodinjstvo vse dobavi ii ,,9(ovina“ to je Oivanjska železnina. Jesenice &rvo delniške konzumno društvo Sesemce Od - s svojimi poslovalnicami na Javorniku, Dobravi in Bledu Za obilen obisk se priporoča STOJAN IVAN krojaštvo JESENICE, Obrtniška ul. 23. Posetite tudi Vi trgovino na Krekovem trgu štev. 3 in se prepričajte o dobri in sveži robi. Dostavljam tudi na dom Se najtopleje priporočam. BETKA GODINA. JESENICE Klobuki po najnižji ceni Košir Jesenice Ure, zlatnina in srebrnina najceneje pri urar I. LeViČflik zlatar KRANJ — JESENICE Sipe za okna in razno steklenino, kolesarske potrebščine nudi zelo poceni R. DOLINAR trgovina z mešanim blagom JESENICE Vsakovrstne čevlje domačega izdelka, priznano dobro blago, po zmernih cenah nudi Jo;ip Pogačnik Jesenice — Ljubno 9avla flmej PEKARNA I N SLAŠČIČARNA e OBRTNIŠKA ULICA. Kolesa, pnevmatiko, »Dunlop« in kolesarske dele dobite najceneje in v največji izbiri pri Narija Krašovec Jesenice poleg Krekovega doma Splošno čevljarstvo (preje Noč Andrej) na Javorniku, vsem cenj. odjemalcem in naročnikom želi vesele velikonočne praznike Šmid France, o H Stavbni material, štedilniki, peči najcenčje pri Klabus Avgust železnina Jesenice H O > Da Vedno dooro bia go r a zllčne vrste svežega mesa,kakor tudi v orekaievslskisiroki z večloizb.ro. ZaobUenoblsk se priporoča Dežman Franc, mesar Jesenice, Prešernova cesta 6 Najboljše pletenine kakor nogavice, rokavice in damsko svileno perilo dobite najugodneje, najceneje pri solidni tvrdki Martin Mahkota Gosposvetska cesta št. 10. INSERIRAJTE V »DELAVSKI PRAVICI«! ..TRIGLAV I« 'orno Ca industrija peiila in ooiek se priporoča za vse utrne čase Ako že lit- sebe in svojo družino dooro in poo» ni obieči, pridite v oo^lovne prostore Ljufeljavta, Stari trej štev. 1, Ped Trančo štev. 2, in Kolodvorska ul. št*v. 8. Delavci, poauirajte domača uodjetia, ker na ta nacm podpirate svoje sovrstnike. Kolesa skoraj nova in stara najboljših znamk in šivalni stroji poceni naprodaj pri tvrdki . .PROMET* nasproti Križanske cerkve (Stara jemljemo v račun.) .SINGER* šivalni stroji Ljubljana IVAN ROZINA, Ljubljana Telefon št. 39-25 trgovina barv, lakov in lirneiev. — Veliki izbira kemičnih in ountib barv, šolskih, študijskih ln uuietniSKlh oai v, flrne2l. laki, steklarski in ti IzarsKl klet. Selak, Špirit den., ,,Art)“ tuSi, pastele ter so oh vse slikarske in Pleskarske ooirebščin . - Velika za- loga vseh vrst večino svežeera mavca, nHaižie cene ln na1boi'6a postrežba. Prodajam* : T Y K SE v a (Dunajska) cesta, poieg trgovine achntider & Ven vfttk. Lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana (nasproti nebotičnika) se priporoča iajcenejše perilo Srajce od 15 Din naprej, spodnje hlače od 9 Din naprej, nogavice, kravate in vsi drugi modni predmeti po najnižjih cenah. Tovarniška zaloga KRIŠKO TAVČARJEVA ULICA STEV. 3 Od 1. aprila povišanje cen! Radi novega obdavčenja konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile ori nas izdelane TIVAR obleke od 1. aprila dalje. Do tega roka nam je še mogoče prodajati po nizkih cenah. Vsled tega si pravočasno zasigu-rajte in nabavite čimorej naše cenene in prvovrstno izdelane obleke. TIVAR OBLEKE Kamnik Lap Cene vrtn .is tv o želi vsem v. se o Aelujo L Dolinšek Karol splošno modno krojaštvo ln zaloga izgotovljenih oblek lastnega Izdelka Gustav Siatmšek mehanik trgovina koles. — Se priporoča Anton Cerar restavracij* Josip Zib eri dentist, ordimra 8-12 in 2—5 Graben Priporoča se A. Vivoda klobuki, Tlvar obleke Ant. Stergar priporoča v nakup vse vrste spec. blaga za veliko noč avornik • •••9 • 999 ®9 Vsem cenj. gostom žel m vesele velikonočne praznike in se še nadalje priporočam za poset Terezija Rozman gostilna pri „0rehovniku“ na Koroški Beli Vesele velikonočne praznike želim cenj. delavstvu in občinstvu sploh in se toplo priporočam Vengar Jože mizarstvo (strojno) na Koroški Beli Blagoslovljene velikonočne praznike 1937 želi vsem svojim odjemalcem Gospodarska zadruga na KoroSki Beli in Javorniku ter se nadalje vljudno priporoča Manufakturna trgovina PETER ARNSEK KRANJ„PR|PETRU" VELIKA IZBIRA N A J N 0-V E J S I H VZORCEV. PRIZNANO SOLIDNE CENE! 5 Pogačar Ivana trgovin;. z mešan m blagom SRE EKJE Klobuki, srajce , kravate i. t. d. v največji in najcenejši izbiri pri Janko Bogataj, Jesenice Za praznike poseben popust! ‘Dobro o boste, če kupite blago za obleke in manufakturo sploh pri znani solidni tvrdki NOVAK, LJUBLJANA Kongresni trg (pri nunski cerkvi) NUDIMO OGROMNO IZBIRO DOBRO IN POCENI Šunko in perutnino nudi najboljše Slamič Gosposvetska c. 6 Prešernova ulica 5 Napoleonov trg 3 Kranj Skoro I. Pogačnik trgovina z mešanim blagom Kram zastonj! M. Osredkar manufakturna trgovina Kranj Fotografski atelje Janko Kramar Kranj, Glavni trg štev. 183 9o3or! Ravnokar je došla velika pošiljka raznovrstnih moških, damskih in otroških čevljev najnovejših vzorcev. —-Preden kaj kupite, si oglejte zalogo v trgovini A. ŽIBERT LJUBLJANA, Prešernova ul. Cene nizke! Jelar Stefan trgovec z mešanim blagom Slivnica pri Mariboru Franc Šink, Kranj medicama, slaščičarna in svečarna. Trgovina bonbon.v in čokolade na veliko in malo ZABRET IVAN tovarna opeke — lesna industrija Bobovk pri Kranju pisarna Kranj Kolesa! Moška in damska najceneje kupite pri znani tvrdki BITENC IVAN. Kranj Vidovdanskac.il (poleg gimnazije) ‘Delavec — delavka Kupujta po cenah po katerih sta plačana! — Vaša je naša trgovina in Vaše so tele cene: Moške nogavice: 2‘-, 3'-, 4'-, 5-Otroške nogavice: par Din 2-Ženske nogavice: 5‘-, 7'-, 9-, 13-Krasne svilene kravate po Din 5*-7\ 8 -, 10'-, 12 -, in 15-Modrčki po Din 5 -, 8'-, 12’-Klobuki po Din 19 -, 26 -, 32 -, 40-Kape 10’-, 13 -, 16’-, 25'-Kombineže 16 -, 25‘-, 29 -, 38 -, 49 -Srajce 17 -, 19 -, 25'-, 28'-, 48‘- HINKO - KRANJ (POLEG FARNE CERKVE) Pri nakupu J oblačilnega blaga se priporoča domača manufakturna trgovina anko Češnik LJUBLJANA Lingarjeva ulica 1 O Rusiji daje zanimive napovedi bivši ljudski komisar Trocki. Pravi, da se bo Stalinov režim v Rusiji zrušil takoj, ko bo v Španiji in v Franciji zmagal fašizem. 1 edaj bo izbruhnila ali kapitalistična in meščanska protirevolucija ali pa bo nastala nova delavska demokracija. Pred 5.000 vajenci je govoril vrhovni nemški delavski voditelj dr. Ley o na-rodno-socialistični veri: »Verujemo na zemlji edino v Hitlerja. Verujemo, da jo v nebesih Bog, ki nas je ustvaril, ki nas vodi in nas blagoslavlja. Verujemo, da je Bog poslal Hitlerja da bi si Nemčija za večno zagotovila svoj obstoj,« 400 milijonov funtov šterlingov bo dala Anglija v 5 letih izven rednih proračunskih zneskov, ki so tudi znatno povečani, za oboroževanje. To ogromno vsoto (1 funt šterling — 240 din) bo dobila vlada z razpisom notranjega posojila. IVAN JAVORNIK, mesarija 'Jubilana, Woifova unča 12. stolnica SoisKi drevored, oieniaic.i c,7, t.»j. 2703, tfli kiošlCeva c-sta, pa tisa. Vzdemne zavarovalnice le 31-67 pilporoča za vehkon fine pra-nike nalbollSe Draške sunke, štajersko perutnino v vaakl kollfiini. Pridobivajte novih naročnikov LOGAR & KALAN manufakturna zaloga Lastnik: Sreiko Vidmar, Kranj Kuhinjska posoda jedilno orodje franc Ljubljana, Wolfova ulica Janko Rant Kranj Cenjenim obiskovalcem brivsko - friz ersk e ga salona ROZMAN, nasproti farne cerkve, želi vesele velikonočne praznike Žnidarič Joško in cenj. damam vljudno naznanja, da je na novo urejen damski salon in se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela. Čitajte »Delavsko Pravico! K N J1GOTISK - BAKROTISK - KLISARNA LITOGRAFIJA — KAMENOTISK — OFFSETTISK JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6 ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VISOKIH NAKLADAH UVA2UJTE OFFSETTISK, KI JE DANES LE NAJCENEJŠI! •loško Jurač: KRAJ UMIRA »Delavska založba« je izdala novo knjigo pod gornjim naslovom, ki jo je spisal naš znani tovariš J. Jurač. iz Celja. Na svojstven način obravnava v povesti žalostno usodo slovenskega industrijskega kraja (Prevalje), njegov dvig in končen propad. Komaj pred meseci smo brali v listih pod senzacionalnimi naslovi o veliki dražbi v Prevaljah, ko so sodnijsko prodajali opuščeni rudnik z vsemi poslopji in knapovskimi stanovanji. Se posebno pa je ta knjiga zanimiva, ker jo je pisal delavec (Joško Jurač je strojnik v Mohorjevi tiskarni v Celju), ki je sam doma iz Prevalj, vse to sam opazoval in doživel. Kdor še ni naročen na »Krekovo« knjižnico, more dobiti to knjigo za 26 Din, če se obenem naroči na »Krekovo knjižnico« za 1.1937, kateri znesek bo plačeval v obrokih obenem z naročnino za »Krekovo knjižnico«. Knjigarniška cena je 40 Din. Naročite na naslov: ' DELAVSKA ZALOŽBA — LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 22-1. FRANC STRNISA, KRANJ Velika izbira samo ročno izdelanih čevljev Vesele velikonočne praznike želi gostilna Riiilgaj Se priporoča ALKA RUŠIGAJ - Kranj 6 )