^ r^itncr^òha, BORBA Bodite prepričani, da naša vlada na čelu z maršalom Titom ne bo nikdar pristala na krivične odločitve, hi ne bodo v skladu z zahtevami ljudstva* Kardelj Leto tl. — Štev. 29. Ajdovščina, sobota 27. julija 194H. Cena 4.— lire Tovariš Kardelj je dejal pred odhodom iz Ljubljane: Naj živi ljudstvo Julijske Krajine, njegova svoboda in združitev z Jugoslavijo • s » - Danes ob 10.15 uri je prispela s Posebnim vlakom v Ljubljano jugoslovanska delegacija za mirovno konferenco v Parizu. Delegacijo so pričakali na železniški postaji v Ljubljani člani vlade Ljudske republike Slovenije na čelu s predsednikom Mihom Marinkom, člani predsedstva SNOS-a, zastopniki Jugoslovanske armade, člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije in Central-nega komiteta Komunistične partije Slovenije in predstavniki množičnih organizacij, kulturnih ustanov in r&estnega ljudskega odbora. Z delegacijo se je pripeljal podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj, ki je delegacijo sprejel in popravil že v Brežicah. Z glavnega kolodvora so člani delegacije odšli, viharno pozdravljeni od ogromnih množic ljudstva, v vladno Palačo, kjer je goste sprejel predsed-nik vlade LRS Miha Marinko. Pred vladno palačo se. je zbrala velika rrrnožica manifestantov, ki je ves čas Navdušeno vzklikala delegaciji in zahtevala priznanje naših pravic. Ob 12. uri je tovariš Kardelj spre-jel v vladni palači delegacije ljudstva ' v dopoldanskih urah so prihajale v vladno palačo delegaciji! ljudstva riz okrožij naše Ljudske republike Slo-Veiiije. Prišli pa so tudi predstavniki Judstva iz Julijske Krajine in Tista, da Povedo tovarišu Kardelju še enkiat vse o, kar čuti in /.a kar so bori v senci za-'ezn,iških bajonetov in pendrekov civil-Jo policije to ljudstvo, o Čigar usisii ho-barantati tieti, ki so jiun pojmi ua- iz Julijske Krajine in Trsta in okrožij Ljudske republike Slovenije. Delegacije so izročile tovarišu Kardelju številna darila in ga rotile, naj neomajno, tako kot doslej tudi v bodoče brani pravice naših narodov. Ob 13. uri je predsednik vlade LRS Miha Marinko priredil slavnostno kosilo na čast jugoslovanski delegaciji. Kosila so se udeležili vsi člani vlade LRS, predstavniki IOOF, CK KPS in JA, predstavniki množičnih organizacij, kulturnih ustanov in drugi. c Ob 15.30 uri so gostje zapustili vladno palačo in se odpeljali,na glavni kolodvor, Tam pred kolodvorom se je vršilo veliko manifestacij-sko zborovanje, na katerem je govoril tovariš Edvard Kardelj. Tik pred odhodom vlaka je prispela štafeta iz Trsta in Julijske Krajine ter vseh okrožij LR Slovenije in izročila tovarišu Kardelju številne spomenice. Točno ob 16. uri je posebni vlak z jugoslovansko delegacijo odpeljal iz Ljubljane. Do državne meje sta delegacijo spremila predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko in predsednik SNOS-a Josip Vidmar. rodnostne svobode tuji bolj kot vse na svetu. Vsi delegati so se zbrali v kabinetu predsednika vlade in čakali prihod naše delegacije. Okoli 12. ure so jih sprejeli tovariš Kardelj in vsi ostali člani jugoslovanske delegacije. Težko je popisati prizore, ki( so se dogajali ob sprejemu. Pero ne more ustvariti verne podobe čustev teh ljudi, ki v svojih skromnih besedah izražajo to, kar čutimo danes mi vsi. Prvi je pristopil k tovarišu Kardelju predstavnik primorskega ljudstva. Govoril je kratko, s tresočim glasom. Rotil je tovariša Kardelja, naj vztraja pri obrambi pravic primorskega ljudstva. Pionir in pionirka iz počitniške kolonije v Kamniku, kjer so na letovanju otroci iz Julijske Krajine in Trsta, sta se prerinila v ospredje. »Ne pozabite, tovariš Kardelj, nas, malih bojevnikov iz Trsta, ki se prav tako kakor veliki borimo za našo domovino Jugoslavijo. Ne pozabite tudi na naše očete, ki so v vojni toliko žrtvovali in bi dali danes tudi svoja življenja za svobodo.« Predstavnik istrskega ljudstva, tov. Šestan, se je zahvalil za-obrambo pravic ljudstva in dejal med drugim: »Naše ljudstvo je pripravljeno vztrajati v borbi za svojo svpbodo, če mu jo bodo hoteli znova odvzeti.« Med delegati je bil tudi duhovnik Ferjančič, župnik iz Kojskega v Brdih, ki so ga pred časom napadli fašisti, ker ni klonil pod pritiskom goriškega škofa Margottija. Govoril je s skopimi in kratkimi besedami ki so povedale vse: »Brda, vsa Brda, tudi južna, morajo priti k Jugoslaviji. To boče*vse naše ljudstvo; če bodo Brda znova pod Italijo, za nas ne bo več življenja. To bo jok in stok.« Iz tržiških ladjedelnic, iz Tržiča, ki je te dni ves v jugoslovanskih zastavah, so prišli delavci: »Vedite, tovariš Kar1 delj, da mi, tržiški delavci, nočemo pod Itaiijo..To bi pomenilo za nas smrt. Zaman bi-si iskali dela in kruha.« »Nadaljevali bomo borbo do združitve z Jugoslavijo,« je dejal predstavnik ljudstva Pulja. Tudi Slovenska Benečija je poslala svoje zastopnike. Vso to pokrajino puščajo pariški sklepi Italiji, ne menijo se za voljo ljudstva, ki preko svojih zastopnikov zagotavlja tovarišu Kardelju: »Ostali smo Slovenc^ po jeziku, čeprav so nam že zdavnaj zaprli naše šole. Slovenci hočemo ostati tudi v bodoče. Ne sme se za nas več ponoviti leto 1866.« Tudi Buče nočejo v internacionalni pas svobodnega mesta Trsta. Žene so poslale svojo predstavnico, ki s povzdignjenim glasom roti tovariša Kardelja, naj ne pusti pohlepnim tujcem našega Trsta. Tovariš Kardelj se vidno ginjen zahvaljuje delegatom za njihove tople besede, ki jim vro iz srca. Stiska jim roke in jim zagotavlja, da bo delegacija storila vse, kar je v njenih močeh. Ves ta časr pred vladno palačo valovijo množice ljudstva. ' »Trsta ne damo, Trst je naš!« odmeva po ulicah. Na rame se povzpenjajo govorniki iz ljudstva, preko njih govorijo vsi prisotni, iz njihovih besed čutiš čustva vseh naših narodov. Skoraj vsi zastopniki ljudstva Julijske Krajine so že povedali svoja naročila in želje tovarišu Kardelju pred njegovim odhodom v Pariz. Med poslednjimi pristopa delavec iz Trsta, predstavnik tistega ljudstva, ki že mesece in mesece s svojo krvjo brani svoje pravice pred tistimi, ki jim je demokracija zgolj beseda na jeziku. »Mi delavci, mi Tržačani, tovariš Kardelj, nočemo umirati od bede in pomanjkanja. Jugoslavija je za nas življenje, Jugoslavija je za nas vse.« Brez dolgih analiz o potrebi ekonomske enotnosti med Trstom in Jugoslavijo, ki je nočejo razumeti predstavniki zapadnih sil, je ta delavec povedal vse, kar čuti in hoče tržaško ljudstvo. Kdor je videl borbo tega ljudstva in prisluhnil utripu njihovih src, bo moral ugoditi zahtevam herojskega Trsta, če ima le še količkaj vesti v sebi in zavesti odgovornosti pred zgodovino. Toda Julijske Krajine, delovno ljudstvo Trsta v borbi ni samo. To potrjujejo naši narodi v teh dneh v mogočnih manifestacijah, to izražajo tudi predstavniki ljudstva iz vseh okrožij naše republike Slovenije. Tovarišu Kardelju izroča pozdrave ljudstvo celjskega okrožja in ljudski duhovnik Šmon. »Še nikdar ni bilo, tovariš Kardelj, tako mogočnih manifestacij na našem Štajerskem, na katerih nas je ljudstvo izvolilo, da ti povemo to,v kar čutimo mi vsi, katoliki in vsi pošteni duhovniki in vse ljudstvo. Bolj kot kjer koli drugje smo enotni v tem, da mora biti Trst in Julijska Krajina svobodna. Mi duhovniki ti pošiljamo na pot svoj božji blagoslov in iz vsega srca želimo, da 'bi se vrnil iz Pariza z blagovestjo, da niso poteptane pravice naših narodov, da s6 svobodni naši bratje v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju.« Koliko je mater, ki so izgubile svoje sinove v tej veliki in sveti borbi proli fašizmu. V fej borbi smo verovali, da ne bo nikogar več, ki bi zaradi svojih sebičnih namenov bil pripravljen znova rezati od nas žive dele našega narod1 nega telesa in jih izročati nasilnemu tuj-cu-napadalcu. Mati v črnem, vsa osivela, ki so ji sinovi popadali v borbi, govori tovarišu Kardelju: »Mar niso za svobodo padali naši sinovi, tovariš Kardelj? Mar je zastonj bila prelita njihova kri, mar smo jih zastonj rodile in vzgajale, me matere. Mojih sinov ni danes tu, toda govorijo preko mojih ust.« Dalje ni mogla. Solze so ji orosile oči in zdrknile po velili licih. Ljubeče je stisnila roko tovarišu Kardelju in se umaknila v ozadje. Znova in znova pristopajo delegati k tovarišu Kardelju. Zastopnik rudarjev iz Trbovelj v praznični tradicionalni rudarski uniformi, nameščenka iz državnih elektrarn Slovenije, France Koblar v imenu izvršnega odbora Osvobodilne >Laliko si mislite, kako nam je bilo težko, ko smo se morali 1. 1945 umakniti iz Trsta. Do zadnjega trenutka je moral človek misliti, kaj dela. In vendar smo.se umaknili, ker nismo hoteli, da bi prišlo do spopada. Toda oni so pogazili pogodbo, ki smo jo tedaj sklenili. S|K>razumeli smo se, da ostanejo v coni A ljudske oblasti, da ostanejo ljudska sodišča, katerih se bodo oni posluževali. Razen tega je bilo s jh)-godbo določeno, da se v to cono ne sme pustiti niti en Italijan iz Italije, da se ne smejo sprejemati v službo Italijani iz Italije, da se ne smejo na to področje puščati Poljaki. O vsem tem smo se podrobno dogovorili in nato podpisali. Toda oni se tega niso držali. Evo. kako je sedaj s tem vprašanjem. To vprašanje bo v bližnji bodočnosti končno rešeno. Prepričan sem, da bodo naši narodi razumeli, da ni bilo mogoče storiti več, kakor smo storili za dosego naših pravic. Prepričan sem.1 da tudi vi veste, da nihče drug ne Ki mogel več storiti. Tu smo se bo- bom« videli tedaj, kadar bodo glasovali za Trst. To vprašanje bodo reševali na mirovni konferenci, ki se bo v nekaj dneh pričela. Na tej mironi konferenci 21 držav bo Jugoslavija enakopravni član. Na njej bo našo državo pred-siavljala močna delegacija, ki bo z močnimi argumenti branila naše pra- Nov vrni razgibanosti in vznemirjenosti jp zajel vso Julijsko Krajino. Sa j nas samo še teden dni loči od pričetka mirovne konference. Ljudstvd nadaljuje svojo veliko borbo za demokracijo, za pravičen mir in priključitev k FLRJ. Zlasti je razgibano področje, ki nuj bi |K> krivičnih pariških predlogih pripadalo k Italiji ali k Tržaškemu področju! Ves Tržič je okrašen z jugoslovanskimi zastavami! Vso deželo je zajel val množičnih zborovanj, na katerih ljudstvo sprejema resolucije za priključitev k FLRJ. Te resolucije so naslovljene prvoborcu Za naše nacionalne pravice in za demokracijo, tovarišu .Kardelju, dalje predstavnikom vseh držav, ki bodo sodelovale na mirovni konferenci. ihJ Poljske in Brazilije do Norveške in Amerike. Prav tako romajo te resolucije na organizacijo Združenih narodov. Kdor hoče spoznati ali se še enkrat prepričati o volji l judstva »Julijske Krajine, ta si naj ogledu cele gore teh resolucij in pozivov, pisunih na stroj in na roko, z. okorno pisavo delavca in kmetu, ki je pa mogoče prav zaradi tega tem bolj pristna in prepričevalna. Te resolucije so podpisali stoteri, tisoči :n desettisoči, stotisoči svobodoljubnega ljudstva Julijske Krajine. Poglejmo si eno od njih!. Slovansko-italijanska antifašistična unija iz. Pevme pri Gorici piše Poljski vladi: • • Najzapaduejjšu veja slovanstva ob Jadrana in Soči vam kliče! fronte mesta Ljubljane, postaven mladinec iz delovnih brigad, ki regulirajo Pesnico, kolonist iz Apač se vrste drug za drugim.- Skromne in preproste, toda polne resnice in čustev so njihove besede. Vsa njihova srca in čustva preveva samo ena misel: Živeti hočemo skupno z brati v Julijski Krajini in Trslu. Zato smo žrtvovali potoke krvi in šte smo pripravljeni žrtvovati tudi življenje.« V prekmurskem narečju govori osivel kmet iz Prekmurja. Govori o naših pravičnih zahtevah in pravi, da morajo tudi porabski Slovenci biti svobodni. Še in še bi hoteli pristopati k tovarišu Kardelju številni delegati. Ponovno in še enkrat hi mu hoteli povedati in izraziti vse to. kar danes čutimo mi vsi. Toda vsi se ne utegnejo zvrstiti. Tovariš Kardelj se jim zahvaljuje • *a njihove tople besede in pozdrave. D. B. rili za vsako ped zemlje in nismo popustili. kakor tudi sedaj ne jjopušča-mo. Ne zaradi nekih političnih moii-vov. ne zato. kot bi mogel nekdo reči. da bi osvojili ta položaj zase. Nam to ni potrebno. Mi to rabimo zaradi tega, ker je to naše do Tržiča in krivično je. da io naše ne Ik> pri nas. Nam tega ozemlja ne oporekajo zaradi kake načelne pravičnosti, ker je pravica na naši strani, ampak z nameni n., da tam ustvarijo neko bazo za bodoče prodiranje in vpliv nekih velikih sil. Zato bo to večni kamen spotike. Na-mirovni konferenci sc bomo Ih>-riti za popravo črte, o katey so se sporazumeli • štirje ministri zunanjih zadev. Na konferenci ministrov zunanjih zadev mi nismo mogli sodelovati, zaradi česar nismo mogli braniti svojih pravic. Minister zunanjih zadev Sovjetske zveze, Molotov, se je boril za našo pravično stvar, kolikor je mogel, toda moral je popustiti, da ne bi prišlo do razbitja konference. vice. Naših argumentov ni mogoče spodbiti. Na mirovni konferenci bomo videli, ali bo pravica vzdramila vest udeleženih držav in ali bodo te države stopile na našo stran. Nisem še izgubil upanja, da se bo ta stvar popravila. Toda v končni perspektivi bo Trst vendar nekega dne naš.« Po pariških sklepih' nas hočejo priključiti k Italiji. Mi pa tega nočemo, ker je predlagana črta med FLRJ in Italijo krivična! Fk) teh sklepih bi prišlo 60.600 Slovencev pod Italijo! Zaradi štirinajst tisoč Italijanov, ki žive v tem pasu, naj bi prišlo šestdeset tisoč Slovencev ponovno v sužnost! Vemo, da bosie zastavili vse sile, da se to ne zgodi! Vsi napredni Italijani v tem pasu so za priključitev k FLRJ! Tudi mesto Trst mora pripasti Jugoslaviji ! Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Sledijo podpisi prebivalcev Pevme. V nekem drugem pismu pišejo prebivalci iz. Slovenske obmorske vasi Sv. Križa pri Trstu, kjer odločno protestirajo proti internacionalizaciji Trsta, ker bi bila s tem naša vas iu naša obmorska obala, ob kateri so že naši pradedje, ribarili, odrezana od Jugoslavije«. Sledi 610 podpisov prebivalcev te vasi. Taka pisma so poslali prav vsi kraji ob naši morski obali državam-udeleženkam na mirovni konferenci in organizaciji Združenih na' rodov. Koliko ljudske prepričevalnosti, iniciative in volje ljudstva je v teh pismih ! Hkrati narašča borbeni odpor ljudstva proti ukrepom ZVU. ki prav zadnje dni zopet poostruje teror nad Julijsko Krajino. Zlasti sta dva ukrepa ZVU vznemirila množice in stopnjevala Nadaljevanje na 2. strank Tov. Kardelj se je poslovil Tovariši in tovarišice! V imenu delegacije, ki odhaja v Pariz, se vam Hajtoplcje zahvaljujem za vaše pozdrave in za želje, s katerimi spremljate delegacijo na njeni poti. Vemo vsi, da čustva, ki jih danes izražate, izraža v«e naše ljudstvo in vsi narodi Jugoslavije. Ni vam potrebno posebej Zagotavljati, da bo naša delegacija izvršila vse in ukrenila vse, kar je v njenih silah, da bi pravične zahteve našega ljudstva bile izpolnjene. Vlada naše republike, jugoslovanska vlada, s tovarišem Titom na čelu, 1« tudi doslej vse storila, kar je bilo mogoče, da bi se te naše zahteve izpolnile. Toda vsi morate vedeti, da se težko prebija pravica in resnica •halega naroda skozi labirint laži in krivic,, labirint, ki so ga v preteklosti gradili tuji osvajalci ter njihova nasilja. Pred dejstvom te navdušene volje ljudstva same Julijske Krajine in vseh naših narodov bi se morala zganiti. v*st človeštva. Ne vemo, kako bodo pripravljeni sprejemati zahteve zavezniške Jugoslavije vsi naši zavezniki, toda naša delegacija bo ostala Zvesta tistim načelom, ki so nas vodila skozi vsa leta osvobodilne vojne. Zvesta bo ostala svojemu ljudstvu in njegovim čustvom in branila bo čast svobodo našega ljudstva. Naj živi ljudstvo Julijske Krajine, njegova &voboda in njegova združitev z Jugoslavijo. Branili bomo svojo čast in čast našega ljudstva SPREJEM DELEGACIJ PRI TOVARIŠU KARDELJU Ml TO RABIMO ZARADI TEGA, KER JE TO NAŠE DO TRŽIČA, IN KRIVIČNO JE. DA TO NAŠE NE BI BILO PRI NAS IZJAVA TOVARIŠA TITA O VPRAŠANJU TRSTA PRIJATELJSTVO FRANCIJE SE BO IZKAZALO NA MIROVNI KONFERENCI PRI VPRAŠANJU TRSTA IN JUL. KRAJINE, JE IZJAVIL TOVARIŠ TITO Kdor seje veter, bo žel vihar tako govori primorsko ljudstvo danes tistim, ki odločajo o bodočem miru Ne bomo izročili naše zemlje nikomur, tudi če bi imeli vsi poginiti V .NEDELJO SO BILE VELIČASTNE MANIFESTACIJE V ŠTEVERJANU, NA KATERE SO PRlill LJUDJE IZ VSEH BRD, KRMINSKEGA, GORICE, TRŽIČA IN NA: • Krivični pariški predlogi so sprožili med primorskim ljudstvom silno vznemirjenje. Po vseh mestih in vaseh Furlanije in Brd so demonstrativno razobesili jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo, prirejajo širše sestanke, protestni zborovanja, demonstracije, na katerih vse prebivalstvo odločno zahteva, naj se sprejeti krivični sklepi v Parizi popravijo i« naj ničesar ne sprejmejo, kar ne odgovarja zahtevam prebivalstva samega. S teh zborovanj pošiljajo tako Slovenci kakor Italijani in Furlani pisma podpredsedniku jugoslovanske vlade Fdvardu Kardelju. Svetu zunanjih ministrov in 21 državam, udeležencem mirovne konference, v katerili zahtevajo, da se vse ozemlje, ki je narodnostno in gospodarsko neločljivo od ostale Julijske Krajine, priključi k Jugoslaviji. Vsaka vas, najsi bo slovenska ali italijanska, ima postavljen visok drog, na katerem vihra jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo. V nedeljo se je zbralo na manife-stativnem zborovanju v števerjanu v Brdih na tisoče in tisoče manifestan-tov iz vseh Brd,'Krminskega, Gorice, Tržiča in celo iz onstran zapadne demarkacijske črte. Ta ogromna množica slovenskega in italijanskega ljudstva, ki se mora Je danes boriti za svojo ODLOČNEJE PROTESTIRALI PROTI TEMU, svobodo, se je zbrala v briški vasi, ki je dala največ žrtev v narodno osvobodilni borbi in ki bi morala po krivičnih pariških sklepih pripasti Italiji. Iz vseh strani so ves dopoldan in v popoldanskih urah prihajali v Štever-jan dolgi sprevodi ljudi, ki so nosili svoje zastave in številne napise. Iz Furlanije in zapadnih Brd so manifestanti prihajali na kamionih, avtobusih in vozovih, na katerih so vihrale jugoslovanske in italijanske zastave z zvezdo. Prihajali so slovenski partizani in garibaldine! v uniformah. Prišli so tudi invalidi narodno osvobodilne borbe, živa slika trpljenja in krvi, ki ga je to ljudstvo dalo za svoje pravice, za svojo svobodo. Te pravice in to svobodo danes temu ljudstvu osporavajo. Včeraj je na tisoče in tisoče ljudi obsodilo to barantanje s slovensko krvjo. Na zborovanju je govoril tajnik okrožnega odbora Slovansko-italijanske antifašistične unije za goriško okrožje tov. Beltram. Zborovanje se je zaradi sla^ bega vremeena moralo vršiti v zaprti dvorani, da ni mogla prisostvovati zborovanju niti petina manifestantov. Ostali pa, ki se niso mogli natrpati v dvorano, so na velikem dvorišču kljub dežju vztrajali in prepevali partizanske pesmi. Kakor navadno je tudi sedaj prišla «civilna policija, ki so jo DA BI PRIPADALI ZNOVA POD ITALIJO manifestanti sprejeli z žvižganjem. Množica je odločno zahtevala, da se civilna policija odstrli. Policisti so ostali na kamionih in se niso upali priti med ljudi. Ko so videli, da se nihče več ne zmeni zanje, so odšli. V svojem izvajanju je tov. Beltram poudaril, da mora vedeti ves svet. da živi tukaj ljudstvo, ki bo rajši razbilo vse, kot prepustilo tujemu gospodarju. Iz tisočglave množice se je utrgal kakor plaz en sam klic: > Tako jel. Ne lx>mo izročili naše zemlje, ki je s krvjo prepojena od naših najboljših sinov, nikomur, tudi če bi imeli vsi poginiti!« To so besede ljudi, ki so dolga leta trpeli, se borili in končno zmagali. Tem ljudem hočejo zmago odvzeti s silo in jih ponovno prodati in zasužnjiti. • Čeprav je ameriška vojska skušald izzivati manifestante, ni prišlo do resnih incidentov. Okoli 20. ure so ameriški vojaki aretirali nekega tovariša in ga odpeljali s seboj. Ker pa je bil njihov šofer baje pijan, je kamion zavozil pod cesto in se prevrnil nedaleč od mesta aretacije. Ljudstvo je hotelo rešiti brez vzroka aretiranega tovariša. Vojaki pa so z bajoneti na puškah navalili na množico, ki se je morala umakniti. Vojaki so pričeli celo streljati. Branili bomo Primorsko če treba tudi s krvjo Silne množice ljudstva so zborovale v Renčah V nedeljo popoldne sé je ‘ v najbolj porušeni vasi, v Renčah, ki je bila središče partizanske borbe na Goriškem, vršilo veliko zborovanje bivših partizanov in partizank mirenskega okraja. Bivši partizani so prikorakali v četah z zastavami na čelu, prepevajoč partizanske pesmi, na glavni trg v Renčah, kjer so se zbrali ljudje vsega okraja, da prisostvujejo zborovanju. Na tem zborovanju so hoteli dati izraza svojemu ogorčenju nad pariškimi sklepi, po katerih naj bi bd dober del slovenskih vasi odtrgan od svojega naravnega zaledja, vasi, katerih sinovi in hčere so se borili m / tvovali svoja življenja za priključi-t v k Jugoslaviji. Rtod ogromno množico ljudstva so hàstdpali govorniki. Govoril je član okrajnega odbora /veze primorskih partizanov za Miren. Sekretarka Zveze antifašistične mladine Julijske Krajine za mirenski okra j je nato slovesno izročila zastavo okrajnemu odboru Zveze primorskih partizanov^ Nato je govoril član ‘okrožnega odbora StAU tov. Dujc, ki je omenil, da so si Jugoslavijo sami s krvjo priborili, sedaj pa v svetu barantajo, ali je Julijska Krajina del Jugoslavije ali ne. Iz množice je med njegovim govo-tpm zaoril klic: »Branili bomo našo Primorsko, če bo treba tudi s krvjo!« Ljudstvo si ne more zamisliti Jugoslavije brez Trsta, bre? Gorice in brez neštetih goriških vasi, ki so žrtvovale vse za priključitev k Jugoslaviji. GORICA NE BO NIKOLI PRIZNALA KRIVIČNIH PARIŠKIH SKLEPOV Veliko protestno zborovanje v Gorici Kakor vsa Julijska Krajina tako Jel tudi Gorica vzplamtela v pričakovan ju I 29. julija. Zastave plapolajo po mestu | in okolici. Dne 22. julija zvečer je bilo v Ljudskem domu veliko zborovanje slovenskih in italijanskih prebivalcev Gorice, pravih demokratov, ki vidijo edino rešitev za Gorico v sklopu Jugoslavije. Nenavadna udeležba na zborovanju, ki se je pričelo po devetih zvečer, je dokaz, kako je antifašistično ljudstvo doumelo velik pomen pravične borbe, ki jo zlasti Gorica b>.ie> po”ezana z ostalimi slovenskimi, furlanskimi in italijanskimi demokratičnimi množicami na bregovih Soče. Veliko ljudsko zlmrovanje je otvo-ril tov. Bruno Borghesi, ki je pozval ljudstvo na budnost in stvarno diskusijo. Nato je dal besedo tajniku okrožnega odbora SIAU tov. Beltramu, lov. Beltram je takoj pribil, da krivičnega sklepa pariške konference Gorica ne bo nikdar sprejela. Svoj čas je prišla tudi v te kraje medzavezniška Komisija in se je lahko na licu mesta prepričala, da živi tu narod, ki želi k Jugoslaviji. Tudi Furlani želijo k Jugoslaviji. Pri tem se je razlegal v dvorani klic »Kjer s_o naše žrtve — tam so naše meje«. Ke"r pa sklepi v Parizu ne ustrezajo dejanskemu stanju, je več kot očividno, da so se zapadni zavezniki ravnali pri do-ločanju naše meje po starili imperialističnih vzorcih in predhodnih navodilih, ki izvirajo od nekaterih reakcionarnih krogov. Toda proti tem kn- vieam zaveznikov v borbi se Gorica upira z vso odločnostjo, ker si je v svesti, da je z nami ves svobodoljubni svet. Mi imamo za seboj petletno narodno osvobodilno borbo, v kateri je bil naš končni cilj: združitev z brati v ljudski republiki Jugoslaviji.^ In dokler ta cilj ni dosežen, ne vržemo puške v koruzo. Naš program je enostaven in pravičen: naše meje so tam, kjer so grobovi naših žrtev. Sicer se borimo za svoje, kajti tu smo že 13 stoletij. Mi* smo borci za svobodo in narod junakov! Nato je spregovoril italijanski govornik, tov. Banfi. Naslednjega dne zjutraj je bila Gorica že tretji dan vsa v zastavah. Razen tega so se po mestnih zidovih pojavili številni napisi, ki izražajo isto, kar ljudske množice vse Goriške dan za dnem izjavljajo na svojih prostest-nih in maiiifestacijskih shodih, 'ki so pravcati ljudski tabori. Napisi.govore o bratstvu, svobodi v Jugoslaviji ter pozdravljajo izjave tovariša Kardelja o Gorici- Po prvi manifestaciji ob odhodu štafete se je ljudstvo še enkrat zbralo v Gorici, da izrazi svoje zaupanje voditeljem in predstavnikom, ki bodo izročili spomenice z zahtevami goniške-ga ljudstva po priključitvi k Jugo-slaviji. . . . , Ob 8. uri zvečer ‘je v Gorici kar mrgolelo ljudstva. Korzo Verdi in ljudski vrt sta bila prenapolnjena. Ko sta prispela iz trga Sv. Antona preko Travnika na Korzo v bližino ljudskega Nadaljevanje s 1. strani, i jihovo borbenost: to je odlok /\ U o dprtju slovenskih šol in odpustu slo-euskih učiteljev v tržaškem okrožju er uvedba najbrutalnejše vojaške dik-ature v ladjedelnicah Irsta in 1 rzica. ZVU licemerno govori: »Zaprli smo ole, ker so v njih vzgajali mladino v političnem duhu«. Ali je vzgoja v Iju-icziii do domovine — vzgoja v antila-iističnem duhu, ki prinaša lepšo določnost naši izmučeni domovini — irepovedana, »politična« stvar. Ali bi lopuslili Amerikanci, jKitein ko so ired par stoletji očistili svojo domo-! j no Ameriko Angležev, da bi jim nek-lo zapiral njihove šole, češ da so t>o-itične, ker vzgajajo mladino v svolm-loljubnem duhu. v duhu Jurja VVa-diingtoua, tistega, ki je pregnal An-Heže in osvobodil Ameriko:’ Pred kratkim je policija /VU zasli-mla iu celo zaprla matere tistih otrok, ki so uporabljali naše knjige. In kaj ,o napravile matere? Med drugim so na svojem protestnem zborovanju pro-ti take m u nezaslišanemu postopanju Doslale protestno pismo Odboru za. človečanske pravice v New-Yorku, kjer pravijo med drugim, da smatrajo tako pstopanje za brutalen teror, zelo sličen ali pa 'enak onemu, ki so ga uvedli fašisti za časa najhujše fašistične diktature. Ali pa drug primer. Slovenske šole v Ulici sv. Frančiška ZVU ni zaprla. Ljudstvo iz okoliša te šole se je začudilo, kako da je našlo naenkrat milost v očeh ZVU? In poslali so pismo na ZVU, kjer pravijo med drugim: Pa ne smete misliti,*da smo kapi-ruli, ako nam niso zaprli šole. O, Naši otroci so še vedno borbeni in v dobro pojmujejo pomen naše bor-Zavedamo se popolnoma, da je šola ljudstva in da ima edino ljudstvo vico samo odločati o šoli in o uč-knjigah.«. Tako je ljudstvo Julijske Krajine! Naj ve ZVU, da takega ljudstva, ki desetletja daje vse od sebe za svojo bodo( ni mogoče preslepariti ali citi v njegovih stremljenjih |>o de-kraciji in svobodi. Tudi krvavi laični teror je žel vihar, ko je sejal doma avtobusa, okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečimi zvezdami, je ljudstvo vzvalovilo in se strnilo okrog njiju. Na krov prvega avtobusa se je med navdušenimi ovacijami množice povzpel tov. Rosmini. Ejejal- je: »Tovariši in tovarišice, danes delegacija Goriške zapušča našo pokrajino, da se poda v Jugoslavijo, kjer bo tov. Kardelju ponovno izrazila odločno volja slovanskih in furlanskih množic, hi jih reže francoska črta in krivično prepušča Italiji, po priključitvi k Titovi Jugoslaviji.« Navzoči so pričeli z nepopisnim navdušenjem vzklikati »Tito, Jugoslavija«. Ovacija se še ni dobro polegla, ko so člani civilne policije pričeli z vso brutalnostjo naskakovati zbrano ljudstvo. Avtobusa sta se pričela pomikati naprej po Kor-zu, iz ljudstva pa se je dvignil val ogorčenja in klici »Na juriš«. Y .lem trenutku so civilni policisti planili z motornimi vozili in s kiji ter puškinimi kopiti nn zbrane. Ogorčenost ljudstva je vedno bolj naraščala, vedno odločneje so se vsi pomikali proti civilnim policistom, ki niso imeli moči vzdržati. Ogromen sprevod desettisočev se je premaknil do Ljudskega doma, kjer so proti množici nastopili številni konjeniki, ki so skušali z lesenimi palicami razgnati ljudstvo. Njim so se pridružili še drugi civilni policisti, ki so se pripeljali v bližino na kamionih. Kljub temu, da so skrajno brutalno pretepali manifestante, niso uspeli zadržati sprevoda. Zato so vrgli solzilne bombe. Množica je v-svoji ogorčenosti napram »civilnim« policistom skočila naprej in prisilila policijo na konjih in na motornih vozilih k umiku. Civilnim policistom so prihiteli na pomoč zavezniški vojaški policisti, policisti na motorjih in pozneje vozila z brizgalkami. Kljub vsemu temu slovanske in furlanske množice Goriške niso klonile. Venomer se je čulo vzklikanje: »Hočemo Tita, hočemo Jugoslavijo! P/oč z vsemi črtami! Naše meje so tam, kjer so naše žrtve!« Obenem je ljudstvo strnjeno nadaljevalo svojo pot po korzu Verdi. Strnjenega sprevoda niso uspeli razbiti niti konjeniki niti motoristi niti vsi ostali, ki so brutalno in z naslado pretepali s kiji in kopiti pušk ter brzostrelkami. Ne solzilne bombe in ne brizgalke niso pomagale. Ljudstvo je bilo ogorčeno in spričo ravnanja, ki se kvečjemu lahko primerja s fašističnim, še bolj odločno. Množic ni bilo mogoče zadržati Sprevoda, ki si je naglo, kljub vsemu oviranju s strani policije, utiral pòt po korzu Verdi do ulice Garibaldi, ni bilo mogoče razbiti. Na čelu so vihrale slovenska in italijanska zastava z zvezdo ter delavska, za njimi pa množica, ki je vzklikala in prepevala borbene pesmi. Zavezniška in civilna jiolicija sta pričeli še bol^ besno nastopati in pretepati antifašiste. (Pri .tem delu so se odlikovali prav vsi civilni jjolicisti, med njimi poročnik civilne policije Treven Rihard iz Idrije, podporočnik Žakelj iz Sjmdnje Idrije, južnjak Delissi Giglio in drugi.) Nešteto tovarišev in tovarišic je bilo pretepenih s kiji in s kopiti ‘pušk do krvi, nekaterim je kri lila kar curkoma. Na korzu, v ljudskem Vrtu in v drugih ulicah so ostali vidni krvavi sledovi. Med temi so se znašle celo žene. z otročički v naročji^. Na korzu pred ljudskim vrtom je več civilnih policistov pretepalo tovariša, ki je imel obraz ves oblit s krvjo. Ne glede na to so ga na vsak način hoteli aretirati in odpeljati z jeepom. Na desetine in desetine ljudi je bilo ranjenih. Toda niti to ni furlanskih in slovanskih množic prestrašilo. Nasprotno, še bolj odločno, še bolj borbeno, še bolj ogorčeno so antifašisti nastopali proti onim, ki po izjavah visokih funkcionarjev služijo v interesu demokracije, reda in miru. Ali naj pohvalo civilni Civilni policisti, železniški organi in fašisti, oblečeni v angleške vojaške uniforme, kradejo v Trstu blago namenjeno Jugoslaviji Izjava direktorja zavoda za izredne nabave o kraji UNRRA-inega blaga v Trstu Sotrudnik Tanjuga je poslal Zavodu za izredne nabave ministrstva za zunanjo trgovino naslednje vprašanje: Ali so točne vesti, da se v Trstu in coni A kradejo velike količine blaga, ki ga UNRRA pošilja Jugoslaviji preko tržaške luke? Direktor Zavoda za izredne nabave Miloš Vasič je dal naslednji odgovor: Popolnoma točna so vaša obvestila, da se v Trstu in v coni A kradejo iz pristanišča, skladišč in vagonov velike količine blaga, ki ga UNRRA pošilja Jugoslaviji. Te tatvine so dosegle tak obseg, da je resnično ^zadnji čas, da se o tem obvesti ne samo naša ampak tudi vsa svetovna demokratična javnost. Tu ne gre za manjše tatvine v pristanišču in na železniški postaji, kar bi se še lahko dalo razumeti, ampak za organizirane napade celih oboroženih tolp, ki odvažajo blago s kamioni in vagoni, na deset in deset tisoče kilogramov. Pri teh tatvinah sodelujejo poleg poklicnih lopovov tudi organi železnice in organi civilne policije. Bili so primeri da so bili pri delu prijeti ljudje, ki so bil’ oblečeni v angleške uniforme. Navedel bom nekaj primerov: 14. junija t. 1. so organi Zavoda za izredne nabave opazili na postaji St. Sabo vagon s sladkorjem, iz katerega se je neovirano nakladalo na kamion št. TS 153.334. Ko je bil šef postaje na to opozorjen, je odklonil, da bi kar koli pod-vzel. Primer je bil prijavljen policijskim oblastem, ki so naredile konec tatvini in deloma vrnile ukradeni sladkor. Bilo je jasno, da so bili v tatvino vmešani tudi železniški organi, toda kljub vsem dokazom so bile aretirane osebe izpuščene že naslednji dan, to pa zato, ker baje ni bila v vprašanju tatvina, ampak »sabotaža proti Jugoslaviji«. Rili so primeri, da so prišli na našo mejo popolnoma prazni vagoni, kot na primer vagon št. 182.451, ki je vozil blago s parnika »Canes« in ki je prešel preko naše meje pri Divači 17. junija t. 1. Na dan 25. junija so organi Zavoda za izredne nabave opazili nek kamion pred skladiščem št. 65 ^ Trstu, kamor so v onem času izkrcavali sladkor s parnika »Moris Seatman«. Dve osebj v ùni-forpii angleške vojske in neka oseba v civilu so pričele iztovarjati z ladje vre- če s sladkorjem in kavo ter jih nakla* dati na kamion. Okrog deset drugih oseb je pri tem delu pomagalo. V neposredni bližini so se nahajali še štirje ljudje v britanski uniformi, izmed katerih sta bila dva oborožena s puškami, ki sta, kot izgleda, držala stražo. Organi Zavoda za izredne nabave so prijavili ta primer vojaški policiji, ki je izvedla aretacije na licu mesta in odkrila 17 vreč kave ia sladkorja. Toda, kakor so organi Zavoda za izredne nabave iz Trsta zvedeli, so bile tudi te osebe naslednjega dne izpuščene. Zgodili so se primeri, ko so oborožene osebe v Samem Trstu odpirale vagone in iz njih odnašale blago. Predstavniki Zavoda za izredne nabave so zahtevali od civilne policije, da intervenira. Toda ta je odklonila. Ta*0 je bila na primer 9. maja ob devetih dopoldne opažena kraja iz naših vagonov na pomolu Duca d’Aosta, vendar pa ni civilna policija, ki je bila o tem obveščena, ničesar podvzela. Celo v primerin, ko smo civilni policiji dostavili imena V0' sameznikov, ki so se udeležili tatvin, ah imena kolovodij kakih tolp, ni ničesar ukrenila. Tako smo n. pr. ugotovili, da je sladkor iz vagona št. 29.079 ukradla tolpa pod vodstvom FrancescaCanonea, ki stanuje v Via Ghega 10-1, vendar j® policija odklonila da bi intervnirala. Očividno smatra civilna policija, da ima drugo delo, kakor da bi preganjala 1°' pove in oborožene razbojnike. Danes se lahko z gotovostjo trdi, da je civilna po' licija v stiku z oboroženimi lopovskimi tolpami in da te tolpe pod njenim p°' kroviteljstvom ropajo hrano, ki je^ namenjena prebivalstvu naših opustošenih krajev. Jasno je, da so pri teh tatvinah soudeleženi tudi organi italijanskih železnic. O teh nezaslišanih pojavih množične kraje in odkritega banditizma pod zaščito civilne policije so obveščeni tudi organi okupacijske vojaške uprave. Toda vse naše intervencije sc ostale brez vsakega uspeha. Tatvine se celo povečujejo iz dneva v dan in niso redki primeri, da se na ta način pokrade od 25 do 30 odstotkov blaga iz kakih železniških transportov. Mi odločno zahtevamo, da se vsem0 temu naredi konec. Upamo, da bomo pri tem dobili popolno podporo predstavnikov UNRRA-e. V ZASEDBENI CONI A JULIJSKE KRAJINE BESNI FAŠISTIČNI TEROR V imenu Glavnega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije je predsednik Djuio Salaj poslal generalnemu sekretarju Svetovne sindikalne federacije naslednjo brzojavko: »V zasedbeni coni A Julijske Krajine besni fašistični teror. Delavci Trsta in drugih industrijskih krajev so ob najpopolnejši podpori celotnega antifašističnega prebivalstva izvedli dvanajstdnevno splošno stavko v znak protesta proti fašističnemu terorju. Vendar pu fašistični teror ne neha. Civilna policija okupacijske vojaške uprave je spremenila zasedbeno cono A Julijske Krajine v pozorišče strašnega fašističnega nasilja. Pod okriljem vojaške okupacijske oblasti se vrši množični teror nad delavci in njihovimi razrednimi sindikati. Oborožene fašistične tolpe v Trstu, Tržiču in v vsej coni A neprestano napadajo goloroke delavce in druge antifašiste, jih mečejo v zapore, pretepajo in streljajo nanje. Delavcem in demokratičnemu prebivalstvu Trsta in vse okupacijske cone A Julijske'Krajine je potrebna nujna pomo® v borbi proti fašističnemu terorju. Glavni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije se v imenu 800.000 organiziranih delavcev in nameščencev obrača i*a federacijo s prošnjo, da takoj organizira in pošlje v Trst in ostale kraje okupa* cijske cone A Julijske Krajine svojo delegacijo, da na samem kraju ugotovi fašistična nasilja, kakor tudi da federacija nastopi v zaščito Trsta ter nudi vso mo* ralno pomoč delavcem ter drugim antifašistom Trsta ter vse cone A Julijske Krajine v njihovi upravičeni borbi pro*1 fašističnemu nasilju za osvoboditev izpod fašističnega jarma.« VOJAŠKA DIKTATURA V LADJEDELNICAH TRSTA IN TRŽIČA NOV MANEVER ZVU PROTI ENOTNOSTI DELAVSTVA Višji častnik za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave v Trstu, polkovnik Bowman, je izdal ukaz, s katerim postavlja podpolkovnika J. E. Fodena za pooblaščenega častnika pri ladjedelnicah pri Sv. Marku in v Tržiču, Ta ukaz ZVU nas spominja starih časov fašizma, ko je bilo de’avstvo v senci bajonetov na milost in nemilost izročeno gospodarjem tovarn. Delavec bi moral ostati brezpravna raja, s katerim bi po svoji volji lahko razpolagal g Foden, ki bi ga vrgel na cesto, kadar bi se pač njemu zahotelo. ZVU s tem ukazom jemlje vse pravice sindikatom, ki so delav-sKu vedno nudili pomoč v njegovi borbi proti izžemalcem. To naj bi bila tista nova »demokracija«, ki jo zapadni Zavezniki tako pogosto obljubljajo tržaškemu ljudstvu. ZVU se hoče s tem ukazom pač samo zavarovati pred morebitnimi novimi pravičnimi stavkami, saj je v njem jasno izražena grožnja, da bo delavcem odvzeta tudi zadnja skorja kruha, ako bodo vztrajali v borbi za svoje pravice. »Podpolkovnik J. F Foden, šef od-oddelka za industrijo in javna dela pri ZVU, je imenovan za odgovornega oficirja obeh ladjedelnic Podpolkovnik Foden bo imel polno oblast nad obema ladjedelnicama in bo odgovoren za njuno poslovanje. poliriji veljajo tudi za take primere? Če je bilo mnogo aretiranih, je bilo še več onih tovarišev in tovarišic, ki so jih ogorčene množice v naskoku iztrgale iz rok policije. Množic ni bilo mogoče zadržati»Zato so se z motorji, konji in drugimi motornimi vozili pričeli še bolj divje zaganjati y ljudstvo Med drugim je kamion št. 1645 povozil tovariša Virgilija Prinčiča iz Števeriana in nekega drugega. Takih prime v je bilo zelo veliko. Zgodilo pa se je vsakokrat, da so se morali civilni policisti s kamionom prav hitro odpeljati, kajti ogorčene množice ni bilo mogoče zadržati. Ne da bi omejevali njegovo oblast, ga zavezniške oblasti posebej pooblaščajo, da odpusti tistega ki na kakršen koli način prekine delo ter praV tako izda ukaz o aretaciji ali izklju; čitvi iz ladjedelnice vsakogar, ki 6| zagrešil kako nasilje ali l^akršno kol) dejanje proti zakonu, redu ali osebni varnosti kogar koli.« Ta ukaz ZVU je novo potrdilo, d* hoče ZVU z vsemi sredstvi zatreti borbenost delavstva in razbiti njegovo enotnost. Vendar pa ZVU v tej svoji namerl ne bo uspela. Delavstvo Julijske Krajinej združeno v Enotnih sindikatih, bo še bol) dosledno v borbi za svoje pravice. ZVU PREPOVEDALA MANIFESTACIJE OB OBLETNICI PADCA FAŠIZMA Trst, 25. jul. Dopisnik Tanjuga poroda' Pred dnevi je Mestni odbor SlAU-la z.a Trst vložil na zavezniško vojas _ upravo prošnjo za manifestacijsko ^o0 rovanje, ki bi se moralo vršiti v Trs na trgu Unita 25. julija ob obletn1Ll padca fašizma in na katerem bi demo kratično ljudstvo Trsta izrazilo svojo solidarnost s španskimi antifas1 sti. Zborovanje bi se moralo vršiti o 7. uri, ko bi na trg z vseh delov mes prikorakali sprevodi z zastavami. . Danes pa je postni odbor S1AU-Ia prejel odgovor ZVU, da zaradi P1"1*1 J ki vladajo, na noben način ne more cl‘,. voliti zborovanja. Ta odgovor je nalej® na veliko ogorčenje pri vseh tržasKi antifašistih, katerim se ne dovoli nl to, da bi proslavili tako važen dan borbi proti fašizmu in da bi podprli IJ naške antifašistične španske borce, jih podpira prav v teh dneh ves dem kratični svet. Zahtevamo, da na mirovni konferenci govore o miru in ne o tem, kako bi se daio razkosati ozemlje Julijske Krajine LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE POŠILJA TISOČE RESOLUCIJ TOVARIŠU EDVARDU KARDELJU OB PRILIKI ODHODA NA MIROVNO KONFERENCO Mi, ki živimo od truda naših rok, merimo človeka po dejanju in ne po lepih besedah , Na tniwzwnih zborovanjih in nuuri-Testacijuk no o Julijski krajini povsod govorili ljudski govorniki so se oglašale k besedi matere, delavci, kmetje, "iladiuci in mladinke in dali duška svojemu ogorčenju nad krivicami, ka-vani skušajo vsiliti s pariškimi sklepi. Med neštetimi govorniki je v ■Ajdovščini spregovoril tudi tovariš deok Irtur, ki je med drugim dejal sledeče: NIKDAR NE BOMO PRISTALI NA TO, DA BI LE ENA VAS OSTALA IZVEN META TITOVE JUGOSLAVIJE »Dovolj je! Zahtevamo, da na mirovni konferenci govore o miru in ne o tem, kako bodo prelisičili nas, poštene ljudi iz Julijske Krajine,« je dejal stari očka Hrovatin v Šempasu pred nekaj dnevi. Toda ta poštenjak, ta mož, ki je šestnajstkrat zapovrstjo občutil z Rapallo poklonjen »mir« primorskemu ljudstvu v fašističnih zaporih, ni bil edin, ampak je bil samo eden izmed stotisočerih, ki g9vore širom vse Julijske Krajine. V Julijski Krajini je vstalo ljudstvo, vsak poedinec je spregovoril, prav slednji je hotel povedati in je tudi dostojno povedal, kakšna je pravica za primorske ljudi. Čim pa je zvedelo primorsko ljudstvo, da odhaja jugoslovanska delegacija, ki jo vodi tovariš Kardelj, v Pariz, se je Julijska Krajina do zadnje gorske hiše spremenila v eno samo strnjeno množico manifestantov, ki govore, kakor je pisano v eni izmed tisočerih resolucij, poslanih tovarišu Edvardu Kardelju: »Tovariš Kardelj, preden zapustite naša tla, našo domovino, zemljo tako drage nam Jugoslavije, vedite, to vam sporoča ljudstvo Julijske Krajine, da je v Julijski Krajini na stotisoče ojeklenélih src, na stotisoče pridnih delavnih rok, ki se slednji trenutek lahko stisnejo v pest, da razbijejo tistega, kdor bi se hotel dotakniti naše zemlje, da so v Julijski Krajini neuklonljive brigade v protifašistični borbi prekaljenih delovnih ljudi, ki vas spremljajo, ki govore, kriče in zahtevajo, zahtevajo pravico za svojo zemljo.« HOČEMO SLOVENSKO MORJE T ovariši in tovarišice! Le je kdo dolžan, da danes govori, de danes zahteva, potem smo to mi. delavci, kmetje in delavni inteligenti, sino dolžni govoriti mi, delavni ljudje, vemo in razumemo, kaj pomeni hraniti svoje delo, svojo zemljo, svoj Jezik, ki vemo, tla pomeni to braniti svojo domovino — Titovo Jugoslavijo, ''i to predobro vemo, zato mislim, tovariši in tovarišice, da’ preden sploh kaj govorimo, povemo vsemu svetu, da danes kot dosledno nikdar mi ni-ečsar tiljega ne zahtevamo, da ne sesamo po tujih zemljah, po tujem imetju, da ne zahtevamo ničesar, kar ne hi bilo po vseh pravicah naše. Prav tako pa povemo, da nismo mešetarji, da nismo prekupčevalci, ker ni to ne moremo biti, ker vemo, kakšen občutek ima delovni človek, kadar drugi skušajo barantati z njegovim imetjem. 'Jbeneni pa jasno povemo, da tudi ničesar ue prosimo, ker nismo berači, ampak ljudje, ki delajo, ki se bore, ki ustvarjajo in ki imajo zaradi tega 'so pravico uživati plodove svojega dela. \lj ne prosimo zato. ker smo zavezniki vseh poštenih ljudi iz tistih ježkih dni, ko je bilo trebit prelivati kri zato, da smo uničili fašizem. I o-variši in tovarišice, vse kar je danes •rasa pravica, mi danes tudi zahtevamo. Du, lui zahtevamo. Zahtevamo pa isato. ker so z našo zemljo barantali. 1'isali po njej krivične črte kljub team, da smo s tisoei in tisoči dokazov Povedali, da je to naše, kljub temu, da smo bili eni najzvestejših zaveznikov v času krvavega spopada s fašisti, kljub temu, da so zastopniki vsega sveta na lastna ušesa čuti in z lastnimi očmi videli, kaj hoče ta zemlja. Ali se da potem še barantati, ali se da Potem še prositi® Ne, tovariši in tovarišice. ini smo storili vse, kar mora storiti pošten človek, danes pa tudi od Paših zaveznikov zahtevamo, da store yse, kar so dolžni storiti napram svo-J‘‘mn zavezniku. Zato zahtevamo našo Gorico, zato zahtevamo naš I ržič, naš trst, naše morje. Pred kratkim je tovariš Kardelj dejal: Zavezniške besede naj preidejo Pa zavezniška dejanja, lo ni oilo sko-vano za zeleno mizo. l o smo povedali mi, to je naša zahteva in izjava tovariša Kardelja je samo ponovna potrditev. da je tovariš Kardelj res naš Prvoboritelj za naše pravice, besede Paj postanejo dejanja. Mi. ki živimo °d truda naših rok, merimo človeka P(> njegovem dejanju in ne po lepih besedah. 1 Preprosti domovi primorskih ljudi so popisani: »Dovolj je trgovanja z našo krvjo!« »Julijska Krajina mora biti celotna jugoslovanska!« »Tržič je naš!« »Gorica je naša!« »Hočemo slovensko morje!« Povsod vihrajo .zastave, na vseh, oknih so slike maršala Tita in tovariša Kardelja. Preko cesta in ulic vise transparenti in slavoloki. Po vseh glavnih cestah ob robu je mladina z apnom, ki ga je pripravila za obnovo, pisala dolge parole.’ Nad Šent Vidom so napisali: »Ta cesta vodi do našega morja«. In nehote dobi človek občutek, da hočejo z nami napraviti kakor pobalin z neubogljeno čebelo, kateri iz samega pobalinstva potrga noge. Tako nam hočejo odtrgati Tržič, Gorico, naše morje. To je občutil primorski človek, občutil je kruto krivico, zato se je uprl. Da, kdor hoče kovati pravičen mir, naj posluša tiste ljudi, katerim je bila obljubljena samoodločba takrat, ko se je bilo treba boriti, krvavo boriti proti fašizmu. Ti ljudje pa, danes govore: »Hočemo k Jugoslaviji! Zadnje manifestacije, ki se kar iz dneva v dan vrše skozi nekaj dni po Jujijski Krajini, so najveličastnejše manifestacije, kar jih je doživela Primorska. V postojnskem okraju se je v štirih dneh izvršilo 37 množičnih zborovanj, na katerih je skoraj vse prebivalstvo okraja izpovedalo eno samo zahtevo, da je Julijska Krajina nedeljiva in da mora nedoljiva biti priključena k Jugoslaviji. V sami Postojni je nad 5000 manifestantov, ki so nosili velike transparente, zastave in prepevali borbene pesmi, zlilo svoje vzklikanje v eno samo zahtevo: Hočemo pot fia naše morje! Hočemo pravico, hočemo Tržič, Trst in Gorico! V grgarskem okraju je bilo 21 zborovanj, katerih se je udeležilo okrog 9000 ljudi, ki so vsi vzklikali: Ali je mogpče junaško Gorico odtrgati od Jugoslavije in jo živo kosati? Ne, to ni mogoče, tega mi, ki smo se za svobodo Gorice borili, ne bomo nikdar dopustili! V koprskem okraju je na 34 množičnih zborovanjih nekaj deset tisoč ljudi ogorčeno vzklikalo: Zavezništvo se kaže v dejanjih, pripadnost zemlje pa po volji ljudstva. Samo tisti so naši zavezniki, ki spoštujejo našo zahtevo, da hočemo k Jugoslaviji. Tako je bilo po vseh okrajih v coni B. TOVARIŠ KARDELJ, GOVORITE, POVEJTE! Nepozabljivi pa so bili prizori, ko je preko .primorske zemlje skozi vasi in naselja primorskih ljudi tekla Kardeljeva štafeta, štafeta, ki jo je poslalo prebivalstvo naših mejnikov Tržiča, Gorice, Trsta in Kopra tovarišu Kardelju, spomenico, v kateri izraža ljudsko zahtevo, da se mu prizna samoodločba, da se mu prizna zavezniška pravica, da se mu prizna svoboda v domovini Jugoslaviji. Vso pot so množice z ogromnim navdušenjem po-•zdravijale ponošne tekače in štafeti so se pridružile druge in spet druge iz vseh krajev Julijske Krajine z eno samo prošnjo: Tovariš Kardelj, govorite, povejte Ko so tekači prekoračili demarkacijsko črto, so jih z velikim navdušenjem pričakali v Šempasu in potem j>o vseh krajih, skozi katere so tekli, z zastavami in cvetjem' ter z resolucijami. Vipavci pa so ob tej priliki napravili v Ajdovščini tako prisrčno, tako spontano manifestacijo, kakršne Vipavska dolina še ni videla. Malo pred napovedanim časom so se usuli iz vseh obratov, iz vseh hiš ljudje na zbirališča in v organiziranih sprevodih prikorakali na Titov trg v Ajdovščini. Med manifestanti so bili delavci iz Avto-podjetja, delavci lesne industrije, uradniki in tisoči ajdovskega prebivalstva in na obrazih vseh si videl, da bi tudi oni radi še in še povedali, še in še naročili svoje želje in težnje za Kardelja. Mnogo delavcev je kar z orodjem prihitelo, samo da ne bi zamudili štafete. Že od daleč se je culo vzklikanje in vihrajoče zastave kolesarjev spremljevalcev so naznanili, da so tekači v Ajdovščini. In kakor bi se vsul plaz, je vsa nekaj tisočglava množica vzkliknila: »Živela Gorica, živeli naši bratje, živela Brda, Bovec, živelo naše morje, živela naša nedeljiva Julijska Krajina!« Prihod in odhod štafete je bila ena sama neprekinjena manifestacija volje primorskega ljudstva, ki ogorčeno obsoja krivično postopanje tako imenovanih »zaveznikov«. Ob tej priliki so spregovorili delavci in kmetje iz Ajdovščine in ajdovske okolice in predvsem naglasili, da pozna j ljudstvo Julijske Krajine eno samo pra-I vico, in ta pravica je priključitev celotne I Julijske Krajine k Jugoslaviji. ZAŽGALI SMO KRESOVE, DA BO VES SVET VIDEL, KJE GORE PRIMORSKA SRCA ZA TITOVO JUGOSLAVIJO ŽE STOLETJA SE IMENUJEMO PRIMORCI ZATO, KER ŽIVIMO PRI MORJU Borili smo se za svobodo naše Primorske in našega morja. Imnujemo se stoletja Primorci zato, ker živimo pri morju To se pravi, da je morje naše in ila mora bili naše. 'Tovariš Kardelj, lo jim povejte v Parizu in mi vam zagotavljamo, ila od lega ne bomo nikdar odstopili. Vaščani iz Lazeč, Piuzne iti Oialez TOVARIŠ KARDELJ, ODLOČNO BRANITE NAŠE PRAVIČNE ZAHTEVE! Tovariš Kardelj, prosimo vas in obenem toplo naročamo, da odločno branile naše pravične zahteve, kakor sle jih branili doslej. 1 edile pa, da tudi mi oodimv borbo in v lem tre- nutku vam obljubljamo, da bomo naše moči še podvojili, da bomo čim oeč prispevali k iitrcliloi naše luko drage domovine Jugoslavije. Prebivalci Ledin. NAPOVEJMO NEIZPROSEN BOJ POHODU TEMNIH SIL Tovariš Kardelj, prosimo vas, tla ostanete pogumno in vztrajno na braniku naših pravic im zahtevajte od delegatov na mirovni konferenci, da napovedo neizprosen boj pohodu lem-nih sil. ki pripravljajo napad na svetovni mir in demokracijo že danes po tako težko preizkušeni borbi. Samo priključitev Trsta, Tržiča, Gorice k FLRJ ‘ pomeni konec vseh vojnih terorističnih in zavojevalnih spletk, konec znova porojenega fašizma, konec zatiranja našega preizkušenega ljudstvu. Prebivalstvo mesta Ilirije. VSAKA MIROVNA POGODBA, KI NI V SOGLASJU Z NAŠIMI ZAHTEVAMI, POMENI ZA NAS NOVO BORBO Izjavi jamo: Nikdar in nikoli__ne bomo priznali nikuke odločitve, ki bi kosala naše narodno telo. Londonski pakt naj bo opozorilo osem tistim, ki bi radi ponavljali lake mirovne pogodbe. Londonski pakt je pomenil za Julijsko krajino začetek neizprosne borbe, ki se je po dolgem trpi jetiju, po težkih, žrtvah in preizkusit juh kon- čala s sturi jo fašizma na lej zemlji in z zmago ljudstva. Vsaka mirovna pogodba. pu: 'nori. da uničuje naše kulturne do-‘rine in potem pa da se zakriči nad .ls glas protestu, da skuri' rušiti niir. kgteremn nošteiijajvii ude .na konce pameti to. kar se po j" 1 v glavi ostudnih reakcionarjev skuša rušiti / ..... niir tisti, kdor hoče ■ ščititi pošteno protifašistično Ijud-'o pred fašističnimi ,laudami. Mi je mir skalil fašizem in da Piavlpi skaijejijc miru vsak. kdor iJ),.ri.1 fašizem. Mislim, tovariši in >iirilce, da gledamo na zavezništvo 1 P0!,teui ljudje samo tako in da MOČNEJŠA OD ATOMSKE ENERGIJE PA JE NAŠA ZAVEST, DA BRANIMO SVOBODO Proti večeru so zagoreli po vseh vrhovih širom Primorske veličastni kresovi, ki so klic vsemu poštenemu svetu, da stoji primorsko ljudstvo v odločilni obrambi svoje domovine z neomajno voljo, z nepremagljivo zavestjo, z jeklenim srcem in s koščeno pestjo in da poziva ves pošteni svet, naj skupno z njim dvigne glas protesta proti vsem, ki bi radi Delegaciji, ki odhaja na zasedanje mirovne konference, naročamo: »Povejte gospodom, ki se trudijo na vse načine krvavo preizkušeno primorsko ljudstvo nagradili s krivico. V teku noči so neštevilne delegacije primorskega ljudstva odpotovale v Ljubljano, da pred odhodom povedo tovarišu Kardelju vse, kar jim je naročilo primorsko ljudstvo, da mu povedo, kako strnjeno in enotno je to ljudstvo v zahtevi, da hoče biti priključeno k Jugoslaviji. preslepariti resnico, naj se za zeleno mizo kar koli sklene, kar ne bo v interesu našega ljudstva Julijske Krajine ali kar Niso nas strašili dučejevi. ■lili Hitlerjevi kanoni, tuli bunkerji, ko smo hrepeneli po svobodi. Močnejša od atomske energije pa je tudi danes /tabo celo v nasprotju z našo voljo, to bo za nas samo krpa papirja, ki jo bomo vzeli na znanje kot nasilje, kot poziv, da se borimo za obrambo svoje domovine.« Prebivalci Ozljana, Oseka, Šempasa, Vitovelj, Užic, Lokev in Sv. Mihaela. ša zavest, da branimo svobodo. Z ogorčenjem zato zavračamo sramotno barantanje, ki nas spominja fašističnega postopali ja in zahtevamo, da se upoštevajo naše pravične meje. katere smo mi napisali s krvavim plebiscitom in z zahtevo, da se lo ozemlje celotno priključi k domovini Jugoslaviji. Poznamo samo pot borbe in dela, pot mešetarjenja, sramote, izdajstva in ponižnega lizunstva nani je neznana. Ljudstvo iz Slapa. KAR NI V SOGLASJU Z NAŠO VOLJO, TO JE ZA NAS SAMO KRPA PAPIRJA tein trenutku dvignemo ; voj prvi I pričanje: Na Primorskem prebivajo •tski I delavci, žive kmetje in delavni inteli- klie naši najboljši zaveznici Sovjetski zvezi. — Živela Sovjetska zveza, živel tovariš Molotov! Tovariši, nastop naših tovarišev v Trstu, Tržiču, Gorici, 13 dnevna stavka ji* odprla oči vsemu svetu Ali ste Culi takrgt. tovariši, klic demokratičnega sveta! Množice v Sovjetski /vezi, v Poljski. Češki. Bolgariji, Albaniji. Jugoslaviji. Veliki Britaniji, Franciji, Ameriki in drugod so dvignile klic: »Pravico listu, Trst Jugoslaviji!« Tovariši, to je naša zmaga, to je uspeh naših množičnih protestov, naše neustrašene in neizprosne borbe proti fašizmu. To se torej pravi, tovariši in tovarišice, (la je res od nas odvisno, da mi odločamo in da bomo mi odločali o pripadnosti Julijske krajine. Mi vemo, da s tem odločamo usodo naših otrok, naših* žena. naših domov, naših knjig. Mi vemo, da z borbo za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji bijemo boj za življenje. V tej borbi bomo ponovno spoznali, da je prav tako kot v času krvavega spopada samo od nas odvisno kakšen bo i/id. Zato govorimo, /ato danes tako glasno govorimo, da ,ic bodo dobila dtiška samo naša ogorčena srca. da ne bo donel naš kli» samo po naši z eno jasno zahtevo edini in enotni domovini Julijski krajini, ampak da ga bodo en li vsi naši prijatelji po svetu in da sč bndo ozrli ponosno na našo deželo. \ njih ih srcih se mora utrditi pre- genti, ki nam morajo biti vzor človeka, ki sc zna boriti in priborjeno braniti. Samo dve vrsti ljudi poznamo, tovariši ie tovarišice, in to smo na eni strani mi, delavni ljudje, patrioti, ki želimo svoji deci in svojim ženam dobro, ki se borimo za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, in pa ljudje, ki tega nočejo, ki so izdajalci, fašisti, pa naj to javno kažejo ali pa prikrivajo pod učene besede, kot je to »premislimo«, preudarimo«, »za zeleno mizo bodo odločili«, -nima smisla« itd. Tovariši in , tovarišice, zato mora naš klic ogorčenih sre veljati: Smrt fašizmu, smrt izdajalcem! V borbo proti vsem sovražnikom svobode ljudstva Julijske krajine, v '■ borbo proti nasprotnikom priključitve celotne Julijske krajine k Jugoslaviji!« Samo ena je naša domovina. Zanjo smo umirali, tega ne bomo pozabili; še več, ta domovina je danes taka, kakršno smo želeli mi. delovni ljudje. In če se odloča o mejah te domovine, se odloča o naših življenjih, o delovnih ljudeh. Zato naj velja aaš naslednji klic: »Ne priznamo in nikdar ne bomo priznali kakršne koli rešitve pripadnosti Julijske krajine, ki, ne odgovarja naši prvi zahtevi, in to je: Ito-čemo priključitev celotne Julijske krajine s Trstom. Tržičem ju Gorico k Jugoslaviji! Naj živi naša borbenost, naj živi uaša nepopustljivost in pri tem naj Ham bo veliki vzor naš soborec tovariš Kardelj. Da, tovariši, dne 25. lega meseca odide jugoslovanska delegacija pod vodstvom tovariša Edvarda Kardelja na zasedanje mirovne konference, fn če smo. tovariši in tovarišice prej Ugotovili. da gre ta dan za nas* potem je naša dolžnost, da dvignemo v teli dneh naš klic in da povemo, da je tovariš Kardelj'’’naš zastopnik, da je tovariš Kardelj naš borec in da jc samo to, kar gcivori on, naša zahteva in da je samo to, kar govorita on in zastopnik bratske Sovjetske zveze, pravična rešitev pripadnosti Julijske krajine. Mislim .da ga ni delovnega človeka med nami, ki ue bi občutil v teh dneh, da gre za nekaj velikega, da gre za našo domovino in da gre za tiste de-settisoče naših ljudi, ki su naši in ki morajo biti naši. ker je to ‘dina pravica. ki si jo mòre pošten človek zamisliti. Mnogokrat smo že manifestirali, mnogokrat smo že povfcdali. kaj hočemo, toda tokrat moramo povedati iz naših polnih prsi,- da zahtevamo, da se preneha z žaljenjem najboljega zaveznika kot smo nili mi narodi Jugoslavije in (ki /.alitavamo, da se nam da to, kar je naše. Napišimo resolucije, na domove si napišimo, v delavnice -i napišimo, od povsod naj bo vidno, kako ljubimo domovino, kako nam jc draga naša Jugoslavija. Kresove bomo zažgali, naj gore kakor gore naša »rea. da so mejniki naše dotiovine na naši zemlji in da smatramo vsakogar, kdor bi segal po njej. za sovražnika, kakor so nekoč klicali celemu svetu naši pradedje: »Ljudje, na okope, Turki gredo!« Zbirajmo se, tovariši in tovarišice, močni smo, Jugoslavijo imamo, Sovjetsko zvezo imamo, ljudsko oblast imamo, Osvobodilno fronto imamo in nikdar ne pozabimo, da je vse to plod naše borbe in našega dela. Mislim, tovariši in tovarišic?, da vam v vseh besedah nisem pove lai nic novega, ampak da sem prebral vaše misli, misli nas vseh in nrav zaradi tega, tovariši in tovarišice, sem prepričan, da bomo znali dati duška naši manifestacije za Jugoslavijo da bomo znali pokazati, kako jo ljubim», kako nam je draga in da bomo znali v teh dneh povedati vsem tistim, pa naj bi se kjer koli pojavili, ki bi nas v tem borbenem pohodu hoteli ovirati, da so naši nasprotniki in da se bomo borili neizprosno proti njim. Končno bi želel, tovariši in tovarišice. da vzkliknemo: Živela Sovjetska zveza in njen genialni voditelj, tovariš Stalin! Živela Jugoslavija in naš voditelj tovariš Tito! Živela naša zastopnika tovariš Molotov in tovariš Kardelj! c Živelo nepremagljivo in nepopustljivo ljudstvo Julijske krajine! Živela naša zmaga! Živeli Trst. Tržič, Gorica, združeni v federativni Titovi Jugoslaviji! Živela zmaga demokratičnega svet«/ OD TEDNA. DO TEDNA TE DNI SE BO PRIČELA MIROVNA KONFERENCA V PARIZU. — NOVO STALIŠČE JUGOSLAVIJE V VPRAŠANJU JULIJSKE KRAJINE IN TRSTA. — VAL RAZGIBANOSTI IN BORBENEGA POLETA V JULIJSKI KRAJINI RASTE. — LJUDSKA SKUPŠČINA FLRJ JE SPREJELA VRSTO POMEMBNIH ZAKONOV. — SVETOVNI POLITIČNI POLOŽAJ. * * * UPATI MORAMO, DA BODO TISTI, KI DVOMIJO V USPEH MIROVNE KONFERENCE, SLABI PREROKI. Večina 21 zavezniških držav, ki bodo sodelovale na mirovni konferenci, je že določila svoje delegacije. Delegacija Jugoslavije bo štela 17 članov in vodil jo bo tov. Edvard Kardelj. Konferenca bo posvečena proučevanju mirovnih pogodb z bivšimi zavezniki Nemčije. Na prejšnjih konferencah Sveta zunanjih ministrov so bila končana glavna pripravljalna dela in namestniki zunanjih ministrov so izdelali načrte mirovnih pogodb. Kakor piše diplomatski komentator »Pravde«, Isakov, so bili doseženi na zasedanju zunanjih ministrov štirih velesil sprejemljivi, čeprav ne popolnoma zadovoljivi sporazumi v vseh spornih vprašanjih. Nihče ne more zanikati, da mirovna konferenca ni skrbno pripravljena. Upati moramo, da bodo tisti krogi, ki bi radi zasejali dvom v uspehe mirovne konference, slabi preroki, katerih želje se ne bodo uresničile. SVOBODNO MESTO TRST Z OKOLICO NAJ BI BILO SVOBODNO OZEMLJE POD ZAŠITO VARNOSTNEGA SVETA IN V REALNI UNIJI Z JUGOSLAVIJO PO NOVEM JUGOSLOVANSKEM PREDLOGU Pomočnik zunanjega ministra FLRJ dr. Aleš Bebler je podal pred komisijo Sveta zunanjih ministrov nov predlog za rešitev vprašanja Trsta in Julijske Kraji-nei Poudaril je še enkrat, da Jugoslavija sklepov zunanjih ministrov v vprašanju Trsta in meje z Italijo ne more sprejeti. Zemljepisni, zgodovinski, narodnostni in gospodarski razlogi dajejo Jugoslaviji pravico, da se ji priključi celotna Julijska Krajina; to pa bi bilo edino pravično tudi iz moralnih razlogov v interesu miru; to zahteva tudi ljudstvo Julijske Krajine, ki je danes enotno in združeno v SIAU, in vse zainteresirane države Srednje Evrope in Podonavja. Najbolj primeren bi bil prvotni predlog Jugoslavije, da se Tr.st priključi k Jugoslaviji kot posebna enota z mednarodnim delom luke. Novi predlog pomeni poslednji napor, da se odvrne neuspeh mirovne konference, čeprav pomeni to preveč žrtev od države, ki te toliko doprinesla k zmagi nad fašizmom. Trst z okolico naj bi bil po tem predlogu svoboden teritorij pod zaščito Varnostnega sveta in v realni uniji z Jugoslavijo. Notranja ureditev tega teritorija naj bi slonela na demokratičnih načelih, ki bi jih izdelalo ljudsko predstavništvo v ustavi svobodnega teritorija, katera pa bi morala biti v skladu s statutom, določenim na mirovni konferenci. Realna unija naj bi bila .v tem, da bi FLRJ imenovala guvernerja, ki bi imel pravico iniciative in veta pri tržaških oblasteh. Zaščita Varnostnega sveta in mednarodni položaj Trsta naj bi bil določen s tem, da bi Varnostni svet določal visokega komisarja, ki bi imel pravico veta na odločbe guvernerja. Del tržaškega pristanišča bi bil mednaroden, ozemlje pa nevtralno in demilitarizirano. Statut pa bi moral garantirati Jugoslaviji nekatere pravice. Jugoslavija bi zastopala svobodni teritorij pred inozemstvom, ljudsko predstavništvo pa bi potrdilo vse pogodbe. Statut bi moral vsebovati tudi določbe, po katerih bi se v svobodnem teritoriju zagotovile demokratične svoboščine. Kot je izjavil maršaKTito v Dubrovniku, bo vprašanje Trsta in Julijske Krajine v kratkem rešeno. Dejal je tudi, da še ni izgubil upanja, da se bo postavka zahodnih sil, ki nam oporekajo naše pravice, popravila. Teda v končni perspektivi bo Trst nekega dne jugoslovanski. LJUDSKE MNOŽICE JULIJSKE KRAJINE ZAHTEVAJO PRIKLJUČITEV CELOTNEGA OZEMLLJA K JUGOSLAVIJI Val razgibanosti in borbenega poleta slovenskih in italijanskih množic v Julijski Krajini vsak dan bolj raste. Po vsej coni A in B se vršijo množična zborovanja, s katerih pošiljajo zahtevo po priključitvi celotne Julijske Krajine z Gorico, Tržičem in izhodom na slovensko morje k Jugoslaviji. ZVU te dni zopet poostruje teror v Julijski Krajini, zlasti z odlokom o zaprtju slovenskih šol in odpustu slovenskih učiteljev ter z uvedbo na^brutalnejše vojaške diktature v ladjedelnicah Trsta in Tržiča, s katero se hoče zavarovati proti morebitnim novim stavkam in skuša zatreti borbenost de- lovnega ljudstva ter razbiti njegovo enotnost. Fašistične tolpe v Trstu kradejo tudi UNRRA-ino blago, v Pulju so napadli sedež SIAU, v slovenski restavraciji v Gorici so nastavili peklenski stroj in ZVU je hotela celo rekvirirati prostore kulturnega krožka pri Sv. Jakobu v Trstu. Toda kljub vsem tem zločinom fašistov s podporo ZVU bodo ostale delovne množice enotne iri vsak dan bolj borbene. Uspeh borbe protifašističnih množic se že kaže v razpravi proti krivcem umorov v Skednju 10. marca, ki razkriva vso podlost civilne policije. V Grčiji včerajšnji fašistični najemniki pod zaščito angleških bajonetov preganjajo grško ljudstvo. Zato beže rodoljubi v hribe. Kljub mnogim obljubam se britanske čete še niso umaknile. Sedanji gospodarji Grčije namenoma pehajo deželo v državljansko vojno, da bi s tem izgovorom za nedoločen čas ostali v Grčiji. V Londonu pa govorijo o »zahodnem tipu demokracije«, ki se razvija pod britansko zaščito in izvaja danes provokacije na albanski meji. VATIKANSKA REAKCIJA POSTAJA NOSILEC MEDNARODNE REAKCGJE Predsednik poljske vlade je dobil iz Vatikana nujno brzojavko, ki je zahtevala preklic smrtne obsodbe nad Greiserjem, nacističnim gauleiterjem in enim največjih zločincev na Poljskem. 9, julija je imel kardinal Schuster v rimski baziliki velik govor, na katerem je pozival Anglijo in Ameriko, naj pričneta pot zastavo katoliške cerkve križarsko vojno proti Sovjetski zvezi, ker »države niso v stanju, da bi prišle do sporazuma v mednarodnih vprašanjih«; skliceval se je, na bivšega nemškega veleposlanika v Italiji, ki je leta 1944 izjavil, da se »vojna ne more zaključiti, dokler se ne najde skupni predstavnik za vse države na svetu«; v ustih nemškega fašista bi bil tak predstavnik seveda hitlerjevska Nemčija. Vatikan izvaja pritisk tudi na visoke kroge v Angliji in Ameriki, da preprečijo vsako akcijo proti njegovemu ljubljencu Francu. Vatikanska reakcija postaja torej zvočnik onih krogov mednarodne reakcije, ki sanjajo o uvedbi svoje svetovne nadvlade. Razumljivo je, da taki krogi sovražijo tiste narode, ki stojijo na strazi svoje neodvisnosti in resnične demokracije. ZAGOTAVLJAMO VAM, DA STOJIMO NEOMAJNO NA VAŠI STRANI IN PRAV TAKO KOT Ml ČUTIMO KRIVICO SKLEPOV PARIŠKE KONFERENCE, SKLEPOV, KI SO PRAV TAKO NEMOGOČI, KAKOR SMEŠNI, ZLONAMERNI, KAKOR KRIVIČNI Poleg tega pa prebioahtoo cone B nenehoma naslaolja pozdravne resolucije na trziško, goriško in tržaško ljudstvo, o katerih daje žago lovila, da bo dosledno stalo ob strani tern svojim bratom, kakor je to že pokazalo v času narodno osvobodilne borbe ali trinajstmesečne borbe po osvoboditvi, ko so bili naši bratje v coni A primorani biti težke borbe s fašisti Prebivalstvo ajdovskega okraja je napisalo bratom v coni A: »Zagotavljamo vam, da stojimo neomajno ob vaši strani in prav tako občutimo krivico sklepov pariške konference, sklepov, ki so prav tako nemogoči, kakor smešni, zlonamerni, kakor krivični, ki so nas pa naučili, s kom imairw opraviti, \ in obenem nam povedali, kako ne-razdružni smo mi z ■ vami. To na j ve ves svet, predvsem pa ■imi, ki bodo na prihodnji konferenci sklepali o naši usodi.« — «1/i pa prebivalci iz Potoč: »Tovariši, mi vemo, da je Tržič del Primorske, ki mora torej biti priključen k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Borbo, ki jo vodite proti svetovnim reakcionarjem, smatramo mi tudi za našo borbo in se bomo z vami ramo ob rami borili, dokler ne bomo strli tistih, ki požrešno segajo po naši zemlji.« — Prebivalci iz vasi Vrtovin, Kamnje in Brje pa so napisali: »Tovariši, občudujemo vaše veliko borbeno in revolucionarno delo, ki ga vršite o tem odločilnem trenutku proti svetovni reakciji in o katerem ste pokazali, kako velika je patriotu;-nost o vas do naše skupne domovine FLR Jugoslavije. Borba, ki jo danes bijete, tovariši, je borba za pravico, je nadaljevanje našega narodno osvobodilnega boja in v tej borbi moramo skupno vztrajali, ker vemo, da bomo .skupno zmagali.* Takih resolucij je nešteto in z dneva b dan jih je več. Prav današnja borba je tesno združila naše ljudi, tako da občuti slednji 'delavec, kmet ah inteligent o coni B krivico, ki jo skušajo nekateri prizadejati poedinim pje' delom Julijske krajine. . „JVe moreš si misliti, kako zelo nas je vse to podžgalo** Draga Soča! NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ JE SPREJETA VRSTA NOVIH ZELO POMEMBNIH ZAKONOV, KI POMENIJO NADALJNO IZGRADITEV LJUDSKE DRŽAVE 20. t. m. se je zaključilo prvo redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ po obravnavanju in sprejetju številnih novih zakonov. Najvažnejši od teh so zakoni o splošni pomilostitvi krivcev z ozirom na uredbo o odkupu kmetijskih proizvodov, o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev, o zadrugah, o državnih gospodarskih podjetjih, o javnem tožilstvu, o službi v Jugoslovanski armadi in o državnih uslužbencih. Vsi ti zakoni porrie-nijo nadaljnjo izgraditev vseh vej državne uprave, nadaljnjo izgraditev gospodarstva in izboljšanje položaja delovnih množic. Na zasedanju skupščine sta bila raz- krinkana tudi poslanca ljudske kmečke stranke dr. Dragoljub Jovanovič in dr. Miloš Popovič, ki sta v debati nastopala na razne načine proti novim zakonom, kot sovražnika ljudske oblasti in kot takima je bila odrečena pravica, da še naprej nastopata v imenu Ljudske kmečke stranke. Te dni se vrši v Beogradu prvi fiz-kulturni zlet Jugoslovanske armade, na katerem se bo pokazalo vse zdravje in moč vojakov ljudske armade, ki jih vzgaja v duhu največje predanosti svoji domovini in pripravljenosti braniti njeno svobodo. SPORAZUM O SKUPNEM ZAVEZNIŠKEM NADZORSTVU NAD AVSTRIJO Zastopniki vlad SZ, Francije, ZDA in Anglije so se na Dunaju sporazumeli o vprašanju Avstrije. Avstrijska vlada bo imela razširjeno polnomočje na vsu področja Avstrije, pod pogoji, da bo izvrševala navodila zavezniške komisije. Naloge te komisije pa bodo: zagotoviti Avstriji izvajanje deklaracije o kapitulaciji Nemčije, . izvesti odcepitev Avstrije od Nemčije in pomagati avstrijski vladi pri obnovi demokratičnega življenja. Zavezniška komisija bo sama neposredno delovala v nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zagotovitev miru, kot na pr. vprašanje demilitarizacije, zaščite zavezniških vojaških sil v Avstriji, zaščite imovine držav Združenih narodov itd. Avstrijska vlada bo lahko sama vzdrževala diplomatske stike z vladami Združenih narodov. V nekaj dneh, odkar si Ti odšla od nas, se je mnogo spremenilo. Ti ne veš, kako je vse pri nas živo; vsi smo vedno pokoncu, gradimo slavoloke, pišemo parole in znašamo les za kresove, ki bodo zagoreli pred odhodom jugoslovanske delegacije v Pariz na mirovno konferenco. Včeraj smo napravili manifestacijo za priključitev celotne Julijske Krajine k Trstu, s katere smo poslali tovarišu Kardelju resolucijo s prošnjo, da pove vsemu svetu, da mi ne bomo priznali, da bi nam vzeli Gorico. Ne moreš si misliti, kako zelo nas je vse podžgalo, veš, besna sem, če pomislim, da ti pridejo od ne vem kje ljudje, pa bi radi že vedeli, čigava je Gorica, čigav je Tržič, in celo o tem odločali, ne da bi poslušali to, kar smo mi povedali. Veš, trlo me je tako, kakor takrat, ko svo še skupaj govorili v zaporu o fašistih. Imela sem občutek, da ni velike razlike med tistimi, ki so nas vlekli v internacijska taborišča zato, da bi si prisvojili. zemljo, in med tistimi, ki sedaj odrekajo pravico priključitve Julijske Krajine k Jugoslaviji. Ampak tokrat smo bili pa le vsi tako razjarjeni, da se je na manifestacijah zbralo res vse. Sosedova mama je vihtela zastavo in kričala: »Ali so zato padli moji sinovi, da bodo drugi odločali o nas?« Tudi mala Mimica, veš, tista z gornjega konca, je prišla na manifestacijo in mi rekla: »Saj sem tudi jaz Titova.« Ta večer smo urezali nekaj pesmi pa že tako junaško, da se je moralo slišati v Gorico. Veš, Soča, spomnila sem se ta večer, kako smo delali za partizane, in če pomislim, da je od nas treh, ki smo skupaj delali, padel moj brat, takrat sem pripravljena začeti znova in pretrpeti, kar bi moralo priti, samo da se uresniči naša pravica. Še eno novico Ti moram povedati: Spet smo sestavili štafeto, tokrat smo poslali resolucije tovarišu Kardelju. Tudi jaz sem tekla. Ne veš, kako mi je utripalo srce, ko sem sprejela resolucijo, in ko sem tekla proti Čepo-vanu, se mi je porodila želja, da bi tekla kar naprej vse do Ljubija11® sama in bi povedala tovarišu Kardelju: »To niso suhe črke, to je nase življenje, to je naša bodočnost. M1 sicer ne znamo pisati tako učeno, zato pa pišemo pošteno, odkrito 111 jasno.« Kaj vse bi povedala, toda saj tovariš Kardelj pozna našo borbo, pozna naše želje, in ko bo bral vse te resolucije, nas bo itak im®! pred očmi vse Primorce. Drugače v vasi ni nič novega-Tvoja mama mi je po manifestaciji rekla, da je silno ponosna, da Ti gradiš most, ki veže Jugoslavijo s Trstom, da z delom dokazuješ^ da niso prazne naše besede. Soča, nikar pà se ne boj, da bo doma zato kaj zaostalo. Za vsakega, ki je odšel na Prestranek, v Brčko ali kam druga111: delamo mi s podvojeno silo. Kako pa je kaj pri vas? Doslej še nismo dobili nobenega pisma «d Tebe. Kako se drže naši v Prestranku? Grgarci smo navajeni, da se g0' vori o nas kot o najboljših. Borbene pozdrave! Tvoja Marica. Vse primorsko ljudstvo naroča stateti pozdrave za Kardelja BOJ DEMOKRATIČNIH MNOŽIC SVETA ZA DEMOKRATIZACIJO ŠPANIJE Te dni so demokratične množice sveta praznovale 100. obletnico osvobodilne vojne španskega ljudstva proti Francovi uvedbi fašizma z intervencijo fašistične Nemčije in Italije in s podporo vse mednarodne reakcije Obletnica pa ni samo navadna manifestacija, ampak je odločna zahteva svobodoljubnega človeštva, da se uniči fašizem v Španiji, ki pomeni leglo in najmočnejšo postojanko vseh reakcionarnih sil. V Varnostnem svetu sta sovjetska in poljska delegacija zahtevali prekinitev odnosov s Francom, toda prav angleška in ameriška delegacija sta temu nasprotovali. Špansko ljudstvo danes še ni svobodno kljub vojaškemu porazu fa V šizma v tej vojni Anglija in Amerika bi zlasti z gospodarskimi sankcijami in brez vojaških mer lahko vsak čas odstranili Francov režim, kajti gospodarsko je Španija v mnogem odvisna od inozemstva. Danes napredne množice vsega sveta odločno zahtevajo dosledno uničenje ostankov fašistične napadalnosti, prekinitev odnosov s Francovo Španijo in priznanje španske republikanske vlade od vseh članic Združenih narodov. Španski republikanci v Londonu so imeli veličasten protest proli Francovemu terorju. Velika protestna zborovanja so se vršila tudi po vsej Jugoslaviji. DOGODKI V DEŽELAH POD BRITANSKO ZAŠČITO RAZKRINKUJEJO IMPERIALISTIČNO POLITIKO NEKATERIH ANGLEŠKIH KROGOV V Londonu večkrat trdijo, da so v nasprotju z deželami vzhodne Evrope dežele pod njihovim vplivom v blagostanju. Resnica'pa je popolnoma drugačna. V Indoneziji se vodijo velike borbe ljudstva za osvoboditev eno leto po končani vojni, kljub mnogim obljubam nizozemskih in angleških voditeljev, da bo vprašanje rešeno. V Indiji zahteva ljudstvo neodvisnost, ki so mu jo že večkrat obljubili, a se ne izvede in britanske čete se ne umaknejo Kar se dogaja v Palestini, je zelo blizu vojnih operacij; britanski krogi pa se izgovarjajo, da gre za »nesporazum med Židi in Arabci«. Nekateri vodilni krogi Transjordanije so na hitro roko sprejeli dogovorjeno »neodvisnost«, v resnici pa ta dežela s pogodbo ni nič pridobila in je pogodba le orodje za kolonialno zasužnjenje. Iz Sirije in Libanona se tuje čete še niso umaknile. Kljub velikim obljubam se niso umakijile britanske čete tudi iz Egipta. Nadvladje nad zavezniškimi narodi pojasnjujejo britanski krogi z željo, »da se zagotovi njihova sreča«. Namen prilastiti si tujp deželo, pa pojasnjujejo s ciljem^ »da tčm siromašnim narodom dajo možnost življenja. ------ 24. t. ra. je pritekla ob 15.35 iz Krmina, Bovca in Gorice štafeta na blok v Ajševico. Tu se je zbralo ogromno ljudi, ki so z vzklikanjem prisostvovali predaji štafetne palice. Tudi same tekače je ljudstvo spremljalo bodisi peš, na kolesih, na konjih ali avtomobilih. Tekača, ki je nosil'štafetno palico, je spremljalo 40 fizkulturnikov v fizkulturnih oblači-lik. Iz Krmina pa do bloka, to je 22 km dolgo pot sta dva fizkulturni-ka iz Furlanije brez odmora v teku spremljala štafeto. Vse vasi so bile svečano okrašene. Ljudje so zapuščali delo in prihajali k cesti, po kateri jè tekla štafeta. V Črničah so se tekačem pridružili konjeniki v narodnih nošah, v Vrtovinu je štafeto spretni j ato poleg teh še 30 kolesarjev, blizu Ajdovščine se je to število povečalo za 70. Navdušenja, ki ga je pokazalo primorsko ljudstvo ob priliki odhoda štafete, poslane tovarišu Kardelju, ni mogoče popisati, lahko pa se reče, da toliko navdušenja doslej Primorska še ni videla. VSA NAŠA ZEMLJA MORA BITI PRIKLJUČENA K TITOVI JUGOSLAVIJI Mi nismo več narod hlapcev, z borbo in deloni smo se prekalili o junake, ki so se sami osvobodili in upravičeno zahtevamo, da mora biti osa naša zemlja priključena k Titovi Jugoslaviji. Kdor bi skušal z nami barantati, kdor bi skušal cepiti in deliti na- šo zemljo, ta gazi načela samoodločbe, temu je naziv demokracija samo blesteč dragulj, ki ga potegne iz gnojnice samo takrat, kadar skuša privabljali ljudi na lini. Mi se ne damo več! Prebivalstvo Ajdovščine KLIC OGORČENEGA LJUDSTVA: ALI STE POZABILI, KDO SE JE BORIL IN OSVOBODIL NAŠA MESTA? Že večkrat smo se /brali na razna protestna zborovanja in smo zahtevali naše pravice. V se zaman, kakor da bi nihče ne slišal naših klicev, naših poštenih zahtev, še vedno barantajo za našo zemljo, za Trst, Gorico, Tržič. Ali ste pozabili, kdo se je boril in osvobodil ta mesta? Ali ne vidite trpečega ljudstva,, ki se je borilo in se mora še boriti za svoje že pridobljene pravice? Zakaj naše ljudsoo na novo zapirate, pretepate in mučite? Kličemo v soet z naših tolminskih gor, kličemo našim dobrim voditeljem, kličemo vsej delovni inteligenci in vsemu delovnemu ljudstvu sveta, naj za* kriči z nami o svet našo pravično zahtevo, da bo priključena 1’rimorska s Trstom k Jugoslaviji. Dovolj je nestrpnega čakanja, dovolj je novih krivic. Primorsko ljudstvo se ne pusti več varali in bo samo pometlo in obračunalo z zadnjimi ostanki fašizma. To so zahteve tolminskega ljudstva. Ljudstvo iz 'Žabč. TOVARIŠ KARDELJ, BODITE ZVEST TOLMAČ NAŠIH ŽELJA IN NAŠIH PRAVIC Tooariš Kardelj! V trenutku, ko se odpravljate na tako oelevažno pot, da podprete naše najosnovnejše človečanske zahteve, Vas spremljajo tudi zvesta srca prebivalcev vipavskega okraja, ki Vam kot bratu kličejo: Bodite zvest tolmač naših želja in naših pravic, ki smo si jih priborili v dolgoletni krvavi borbi ob strani velikih za-oeznikoo.* Dragi tovariš Kardelj! Obrazložite udeležencem na mirovni konferenci, da je primorsko ljudstvo do grla sito fašističnega in neoskoadrističnega nasilja o tako imenovani coni A. Dovolj je, naj se^ že neha barantanje in kosanje naše zemlje in našega naroda, zakaj to, za kar smo se borili, hočemo, da ostane celo, necepljeno. Trst, Tržič in Gorica sv naši in nihče nima pra- vice, da bi jih prodajal, zakaj naša 111 ne zavezniška kri je tekla za njihooo osvoboditev. Od očaka Triglava, do sinjega J*' dramila, mora ostali zemlja, ki jo obdeluje naš živelj, naša last. Mi terjamo le to, kar je naše in ničesar drugega. Tega pa si ne pustimo vzeti. . Prebivalci vipavskega okra]11. Spet lov na naše zastave Vsa Goriška in Gorica sama je v zastavah. Ljudstvo ponovno dokaz11' je svojo neomajno zahtevo po Prl' ključitvi k Jugoslaviji. Toda nas« zastave so zopet v napoto raznim ia' šističnim elementom v coni A. Tako so 21. julija v Štandražu v uli®.1 Sv. Mihaela 142 pri družini Beltia111 Terezije nasilno odstranili jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo zavezniški vojaki, ki so se tja prip®' tjali s kamionom. Dne 23. julija se je stvar ponovi' la. Od letališča pri Gorici je pripe' Ijal z vso naglico kamion, na katerem so bili zavezniški vojaki. Kaniio» se je ustavil pri isti hiši in vojaki so nasilno odstranili zastavo ter jo z drogom vred odnesli. Gospodar 111 hčerka sta skočila iz hiše, skušajoč braniti zastavo, pa so jo zlikovci v tem času popihali. Ukradena zasta' va je bila družini Beltram posebno draga, ker jo je tovarišu Beltramu podarila v Franciji 135. stotnija delavcev iz Marseilla. Take stvari se ponavljajo. Za t° je policija slepa. V istem času Pa> ko nekateri predrzno kradejo naše zastave, ta policija na raznih blokih pred Gorico obrača žepe in preiskuje ljudi, ko gredo na običajna kmečka dela. Gorica je postala en sam blok, ena sama preiskava in ne moreš napraviti niti par korakov, ne da bi zahtevali od tebe dokumentov. Vse to spominja goriško ljudstvo na čase fašistične okupacije. štev. 29. OBISK LJUBLJANSKE OPERE v IDRIJI NAS JE OKREPIL V LJUBEZNI DO RESNIČNE SLOVENSKE KULTURE v t), ,SOb?K 20-juliia se Je pripeljalo članov ljubljanske ljudske Tita'6’ ^ u?vil!.so se na TrS11 maršalu .... 1 ■ 1 j obkrožile so jih velike množi- imenu vseh prebivale* cev Idrije. 1 9 zvečer je bila velika pri- feditev na Dolinci. " ' ’ Prisostovalo je i(riS° in oko- ske * pesmi in sò nam udarne partizan- j Posmi m mehke, narodne pesmi, nji ® teSa pa tudi nekaj pesmi iz raz-,i!p °Perj ^aplesali so tudi narodne o, ln kola v lepili narodnih nošah, i. , ar sem že in spominjam se še, u 0 snlo pred prihodom fašizma pri ; loriji večkrat priredili ràzne sVj(!f ».° ]>a so nas podjarmili italijan-s j la.sisti, so nam vzeti slovensko be-in„? r11 na ojikovih prireditvah smo n ra 1 jmslušati same fašistične himne. , a.es’ ko smo se osvobodili in ko smo „ ? 1 peli oblast v svoje roke, pa zo-i- ^dmeva slovenska pesem po naših hii.l111' .^°(la take prireditve, kot je iiismoPvid(dlite-V 'P'k't.apske opere, pa lil- vVl?eil se Juk-oli m bila nam je ° da si jo bomo še dolgo za- j 1 nPI- Res je, rudarji imamo težko p ? 111 ^zaželimo si včasih razvedrila. r. '»sizrnom nismo imeli drugega 'edrila kot gostilno in ples, danes pa uživamo lahko tudi resnično lepe prireditve. Ob zaključku predstave so zastopniki mladine in prosvete poklonili igralcem in pevcem dve košarici cvetja, kar je bil viden dokaz prijateljstva in trajno potrdilo slovenske skupnosti. Po končani igri smo se pogovorili z igralci. Obljubili so nam,da nam bodo nudili vso pomoč, da se bomo lahko tudi sami začeli učiti kako igro in da bomo tudi pri nas organizirali svoj pevski zbor in godbo, v katero bomo pritegnili tudi naše mlade sile in jih učili glasbe. Zagotovili so nam tudi, da bodo kmalu zopet prišli k nam, ko ne bo več med nami prav nobene prc-graje in bomo vsi v skupni domovini, v Titovi Jugoslaviji. Idrijčani si želimo, da bi bilo to čim prej in da bi bila priključena k Jugoslaviji vsa naša primorska zemlja, da je samo tam naša bodočnost. Čeprav sem že star, se mi zdi, da se bom še enkrat razživel po zadnjem dogodku v Idriji, ker vidim, da sedaj ne bomo vpč garali in to celo tujim gospodarjem, kot je bilo do zadnjih let, ampak bomo delali zase in bomo lahko sadove svojega truda tudi sami uživali! Idrijski rudar. kulturna prireditev v krvavem potoku ^ nedeljo, 21. t. m,, je priredilo Prosvetno društvo »Soča« kulturno Prireditev. Na žalost pa je močan aaliv preprečil izvedbo prireditve v celoti. Kljub nalivTt pa se je zbralo "ad 500 ljudi, ki so z navdušenjem Pozdravili nastop moškega pevskega zbora oddelka JA za Trst in cotto A, ki je z vso dovršenostjo za-Pd vrsto partizanskih in tudi na-odnih pesmi. Vsaka pesem je bila "avdušeno pozdravljena in je zbor d mnogo priznanja. Med koncer-otn je tovariš iz okraj, odbora po-j. politični pregled in prikazal Judem važnost sedanjega časa. Po-je ljudi k borbeni pripravlje-"osti in enotnosti. Tovariše iz cone ( A, ki jih ni bilo malo, je pozval, naj vztrajajo in jim v imenu vse Julijske krajine obljubil pomč. Ob koncu govora je ljudstvo prineslo govorniku dve resoluciji s prošnjo, da ju prebere in potem pošlje na naslove. I^rva resolucija je namenjena tov. E. Kardelju, druga pa delovnim množicam Trsta. Obe resoluciji je ljudstvo odobrilo in iz vzklikov je bilo jasno razvidno, da je pripravljeno na vse žrtve, na borbo do končne zmage. Prireditev se je spontano razvila v manifestacijo za Titovo Jugoslavijo in manifestacijo bratstva slovensko-italijanskih delovnih množic. KULTURNA PRIREDITEV AFŽ V DIVAČI y soboto, 20. t. m., so žene iz Di-v l'ce prišle gostovat v Herpelje. Za-. e so prireditev z lepimi simbolič-'"tni vajami z grabljami in srpi, . *R° pa so sledile razne pevske točke 1,1 Prizori "Vse je bilo zelo prisrčno 111 dobro izvedeno in je bilo videti, da so žene kljub velikemu delu na polju vložile v prireditev mnogo truda. Ta primer bi lahko služil vsem ženam za vzgled. Čisti dobiček so žene darovale za obnovitveni fond nižje gimnazije. V TUBLJAH JE ZAGORELA ELEKTRIKA , /•• julija so v Tubljah prižgali 1 e*vtrično luč. Dogodek je bil zelo ®vcČan in Tubeljčani so lahko polsni na Svoje delo.Saj so brez vsa-e Pomoči in brez strokovnjakov "'Peljali 2500 m voda do vasi in tu-' Po hišah izvršili vso napeljavo. l°kovnjaki so njihovo delo p.o- hvalili. Tako so si Tubeljčani sami ustvarili lepše življenje in izpolnili davno željo, ki jo fašizem ni hotel izpolniti. Tem potom pa se Tubeljčani zahvaljujejo vasi Slope, ki jim je pomagala pri postavljanju stebrov. ] Mladina iz Brčkega nam piše "dina iz našega okraja, ki je g s!a gradit mladinsko progo Brčko-"noviči, se pogosto spominja star-ev *n domačih kljub temu, da je Sa Pri svojem delu in načrtih. T , {"dinec Janko Kutin iz .Dolj pri i. minu, ki je zdaj v prvi četi Voj-’°ve brigade, je leta 1943 šel s svo-RPu trinajstimi leti v partizane, ko niu fašisti zaprli očeta. Malega anka-kurirja so poznali vsi po Tol-1 niškem in Benečiji. Danes je Jah- ko med mladinci-prostovoljei, ki delajo na progi. Materi domov takole piše: Dragi starši! Sporočam vam, da es imam tu dobro. Vsi delamo z velikim navdušenjem in z zavestjo, da gradiino našo novo Jugoslavijo. Delamo vsak dan po 6 ur, vsak po svoji zmožnosti. Po delu imamo še raznovrstne tečaje, udejstvujemo se ha kulturno-pro-svetnem področju, gojimo fizkultyro in drugo. Zraven tega dela, ki ga opravljamo na progi, nam še ostaja dovolj časa, da se izobražujemo. Jaz ne bom prišel domov, dokler ne bo šla naša brigada nazaj oziroma dokler ne bo proga dograjena; a tudi potem me najbrž ne bo, ker silno želim, da bi se izučil mehanične stroke in bom ostal kar tu, da si bom pridobil potrebnega znanja. Povejte vsem našim mladincem, ki so doma, naj se tudi" oni udeležujejo prostovoljnega dela, ker s tem gradimo ne-le sébi boljšo bodočnost, temveč gradimo v nas novega človeka. To povejte posebno tistim, ki stojijo ob strani in ne skušajo s svojo močjo domovini koristiti. Na koncu, mama, pošiljam vsem domačim vesele pozdrave, istotako vsej mladini pri nas! Vaš Janko. Taka pisma so polna mladostnega zanosa, s katerim danes mladina Primorske skupno z mladino Jugoslavije gradi ne-le mladinsko progo, temveč resnično lepšo in srečnejšo bodočnost nam vsem v nepi Jugoslaviji! ★ NE DELAJMO ŠKODE Že pred časom je tukajšnji oddelek za gozdarstvo izdal okrožnico o sekanju v Zasebnih gozdovih. Vsak posameznik se mora pred-' hodno javiti na oddelku za gozdarstvo okraja II. Bistrica ter napraviti dovoljenje za sečnjo. Le malo je bilo tistih, ki so se ravnali po naši okrožnici. Še vedno so prihajali ljudje, ki so že imeli posekano drevje, da se jim izda dovoljenje za sečnjo. Y tem smislu smo izdali še dve okrožnici, nakar smo spoznali, da je ljudstvo začelo upoštevati naše odredbe. Krivda, da ljudstvo ni zadostno poučeno o naših zakonih, tiči v tem, da vaški odbori premalo poučujejo ljudstvo o svojih nalogah. Krivda pa je tudi v tem, da sam j odbori niso dovolj izgrajeni in tako niso kos nalogi, ki jim je poverjena. Ljudstvo se mora vživeti in prilagoditi današnjemu življenju in se zavedati, da ima danes ono oblast v rokah. Ko je okupator po 25 letih zapustil naše kraje, je zapustil tudi žalostne spomine zlasti v naših gozdovih, kjer je dolga leta pustošil in uničeval. Namen okupatorja je bil čim več izkoristiti naše naravno bogastv o in si s tem nabasati malho. Na našem ozemlju ni imel sovražnik namena voditi kako načrtno gospodarstvo. Ljudstvo pa se mora danes zavedati, da kar imamo, je vse naša skupna last, ki jo moramo čuvati kot celoto, da bomo na ta način prišli do blagostanja iii življenja, do kakršnega ima vsak pošten človek pravico. Oddelek za gozdarstvo. Tov. Pecchiari iz Valdoltre, lastnik motornega kolesa s prikolico, znamke GUZZI 500, evid. štev. SP 0190, št. motorja 24.911, je izgubil trikotnik dovolilo za vožnjo štev. 1831. — Dovolilo za vožnjo se proglaša za neveljavno. Tov. Mladovan Anton iz Lok je izgubil potno dovolilnico za žensko kolo znamke Superlo, št.' 77.476, svetlosive barve. — Imenovana dovolilnica se proglaša za neveljavno. F1ZKULTURA FD AJDOVŠČINA : FD POSTOJNA 2:2 (0:2) V nedeljo je bila na igrišču F. D. Ajdovščina odigrana tekma za prvenstvo v vzhodnem primorskem okrožju. Proti vsemu pričakovanju je tekma končala z neodločenim rezultatom. Ves čas prvega polčasa je normalen razvoj igre motil hud naliv, ki ni dopuščal, da bi se igralci vživeli v igro. V tem polčasu se je tudi občutila premoč Po-stojnčanovo, ki so že v 20 minuti prešli v vodstvo in ga obdržali do konca polčasa. Pokazali so tudi več sistema in tehnike, kot Ajdovci, pač pa je bil napad izredno slab in nepovezan, V drugem polčasu je tudi naliv ponehal in igra se je zelo razživela. Ajdovci so napeli vse sile in pokazali več borbenosti, zlasti pri strelih na vrata. Imeli so tudi uspeh in kmalu izenačili rezultat. Proti koncu igre so Postojnčani zelo popustili in bpazilo se je, da niso vajeni velikega igrišča. Sodil jc odlično tov. Sardinšek iz Postojne. Stanje tabele nogometnega prvenstva. 1. Postojna 2. Ajdovščina 3. Tolmin 4. Idrija 2 1 0 1 6:2 3 (4) 3 1 1 1 7:4 3 (5) 2 1 t 0 2:5 2 (4) 1 0 1 0 0:4 0 (3) RAZPIS KOLESARSKIH TEKEM V AJDOVŠČINI Okrožni fizkul. odbor za Vzhodno Primorsko razpisuje za 24. avgust kolesarske tekme ob priliki parade dela in fi/.kulturnega izleta dne 24. in 25. vgusta v Ajdovščini. Tekmovalo se bo s športnimi kolesi na progi Ajdovščina—Postojna in nazaj 75 km. Dirka se prične ob 14. uri. S turnimi kolesi se bo tekmovalo na progi Ajdovščina—Št. Vid in nazaj skupno 25 km. Prijave sprejema okožni fizkultur-ni odbor v' Ajdovščini preko vseh fiz-kulturnih društev in okrajnih fizkul-turnih referatov, za tekmovalce iz cone A pa preko Zveze telesnb-vzgojnih društev iz Trsta. Prijave se morajo poslati najpozneje do 15. avgusta. Prijavnine ni, tekmovalci prejmejo brezplačno hrano za dva dni in prenočišče. Vsak udeleženec pa bo moral imeti izletno značko, s katero bo imel vstop na vse prireditve in bo stala na Slovenskem Primorju Lir 50.— v Jugoslaviji Din 15.—. Vodstvo si pridržuje pravico spremeniti razpis tekem v slučaju neugodnih okoliščin. Ravno tako bo vodstvo tekem pravočasno razpisalo nagrade in plakate. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo dne 25. avgustu po končanem fizkulturuem izletu oh 18. uri. RAZPIS PARTIZANSKEGA MARŠA Okrožni fizkul. odbor za Vzhodno Primorsko razpisuje za 24. avgust partizanski marš ob priliki parade dela in fizkulturnega izleta v Ajdovščini dne 24. in 25. avgusta. Tekmovalo se bo na progi Ajdovščina—Žabje—Skrilje—Lukovec—Ajdovščina dvakrat, skupno 51 km. Tekmovalo se bo prvih 12 km obvezne hoje, ostalo poljubno. Prijave moštev ( po 5 tekmovalcev) sprejema Okrožni fizkulturni odbor od vseli fiz-kulturnih društev do 15. avgusta. Tekmovalci imajo dva dni brezplačno hrano in stanovanje. Vsak tekmovalec mora imeti'izletno značko, s katero bo imel vstop na vse prireditve ob priliki parade dela. Start za partizanski marš bo ob 15. uri. RAZPIS MNOŽIČNEGA ŠAHOVSKEGA BRZ0TURNIRJA OB PRILIKI PARADE DELA Okrožni fizkul. odbor za Vzhodno Primorsko razpisuje za 24. avgust masovni šahovski brzoturnir ob 20. uri v Vipavi. Tekmovalo se bo po skupinah. Prijave sprejema za Slovensko Primorje okrožni fizkulturni odbor v Aj- dovščini, za šahovska društva pa šahovski odbor Slovenije—Ljubljana, kavarna Slon. Udeleženci prejmejo oba dneva parade dela brezplačno hrano in stanovanje. Prijave sprejema do 15. avgusta. RAZGLASI Tov. Krpan Emilija, roj. 14 decembra 1902 v Malih Žabljah, okraj Ajdovski, je izgubila osebno izkaznico, izdano od KNOO Sv. Križ, ter dovoljenje za prodajo sadja, izdano od Okrajnega 10 — odsek za finance, Ajdovščina, izdano dne 13. maja 1946 pod čl. 2427-25, in s tem preklicuje te listine za neveljavne. Tov; Anica Lazar je . izgubila osebno izkaznico, izdano od Okrajnega odbora — oddelek za notranje zadeve — Ajdovščina, ter člansko izkaznico sindikatov na isto ime, izdano od Izvršnega odbora sindikatov Ajdovščina. Tov. Anica Lazar je rojena 25. julija 1927 pri Sv. Tomažu, okraj vipavski. S tem preklicuje te dokumente za neveljavne. Tov. Stopar Jožef, Male Zabije 290, trgovec s sadjem, je izgubil obrtno dovolilo št 445, izdano od Okrajnega NO v Ajdovščini. — Predmetno dovolilo se s tem proglaša za neveljavno. Gorica v pričakovani!! Nje postaja vedno bolj živahno.1 Ce Predvscm zanimivo, če se blii' *** .v n)ene sončne ulice ter čim D *e Prisluhneš in poslušaš utrip nje-■8a srca, v teh trenutkih ko se odloča "ien: a usoda. v rasno poletno sonce me je spravilo ;>ju, . dobro voljo; ko sem se danes deli 1 naP°Bl proti tistemu severnemu Po mesta' kjer bi se morala Gorica, na jnanein francoskem predlogu deliti ovoje. °bčufk? je bilo čisto in jasno. Imel sem dre« , še nisem videl tako mo- roešt aak°r danes. Griči, ki obdajajo zr-.p,'. 80 se v svežem jutranjem zraku lCna 11 A' ''j6oj svoji prirodni lepoti. Ze-sv0: Lo0°čja naših Brd so pomežikovala doline *U'rani' Pozdrav bratom goriške viaK^“iJ senr po Gosposki ulici (danes Pičen ar .cci)i ta je ohranila čisto ti-teh t izrazit slovenski obraz v vseh ®zkih. Ktih fašističnega terorja, ki sy lo tu danes slovenskih zastav, ter d • an° Popolalo v jutranjem vetru in n a,ei° skupnosti ulice nekako pestro Praznično razpoloženje. Pronio'teZn^*1' »jeepi« tvorijo večino ena majna tel ulici, ki je bila nekdaj c®stn ®d najbolj prometnimi točkami pa j1,9 omrežja goriške občine. Danes °Paziš s.eveda malo drugače. Lahko že se ,,r' .a.,^no bi bile posledice, če bi listov!CSni^* c žel)e italijanskih imperia- vrste malih vozov dobro na- tovorjenih z razno zelenjavo in sadjem so se ponjkali proti mestnemu središču. Za hip sem obstal in prisluhnil razgovoru med slovensko kmetico ter italijansko priseljenko, ki je v kričavem južnaškemu narečju hotela pregovoriti slovensko ženo, da bi ji ta prodala vse, kar je pripeljala v mesto, to je paradižnike ter razno zelenjavo. Razpravljali sta v razburljivem tonu, vendar pa do sporazuma le ni prišlo, ker naša ženica ni hotela kloniti. Ob tej priliki pa mi ip prišlo na misel, da je bila prav gotovo tudi ta »signora« v tisti družbi južnja-kov in raznih drugih kričačev, ki dnevno razgrajajo po goriških ulicah z vzkliki: »Ali lahko živimo brez — quei porchi di sciavi«! Takih primerov je v Gorici danes dosti. Italijanski šovinisti kaj hitro radi pozabijo, da obstojajo tu dejstva, ki jih ni mogoče zanikati, ali kljub temu se še danes govori in piše v reakcionarnem tisku, da živi onkraj severnega kolodvora le mala skupinica pastirjev, ki nestrpno pričakuje, da jo reši in osvobodi Jugoslavija. Trgovine so v tej ulici dobro založene. Tudi tu imajo italijanski priseljenci svoj monopol; dobiš kar si človek poželi, toda cene so naravnost astronomske. Če pa vprašaš dobro rejenega gospodarja, ki se ti prijazno posmehuje, ti takole pripribližno odgovori: »Cosa vuoi sciavo, non c’e niente per voi porchi! Če protestiraš pri zavezniških oblasteh te kratkomalo odslovijo z besedami, da danes tu vlada za^adna »demokracija« ter da jim ni mar kaj se po goriških trgovinah danes dogaja. Znani fašist Manetti je še vedno na svojem starem mestu. V njegovo kavarno se zatekajo v vedno večjem številu razni »difensori d’italianità«. Kavarna je okrašena z okusnimi/angleškimi napisi »Wiski Collins — dubbie wiski — Gospod Manetti je danes že pozabil, da v via Carducci živijo tudi( Slovenci irt to v večini, ali on tega ne sliši, ker je še vedno prepričan, da bo prav kmalu ustanovil enake »podružnice« tudi v Poli in Reki, kakor mu to seveda zagotavljajo gotovi krogi pri C. L. N. v Gorici. Prispel sem na stari trg Kom (sedaj piazza E. de Amicis). Dobro se spominjam na njegovo preteklost. Še tik pred drugo svetovno svetovno vojno je bil tu koncentriran lesni prodajni trg, ki je s 80% zalagal s kurjavo celotno Furlanijo tja do videmske pokrajine. Trnovski gozdarji so bili dobro poznani pri sosednih Furlanih. Značilne so bfe-sede, ki sem jih že mnogokrat slišal od raznih Furlanov: »Trnovski gozd je del našega telesa.« Trg je ostal nepoškodovan od vojne vihre. Edino stavba mestnega muzeja je bila nekoliko poškodovana od letalskih napadov. Vse ostalo je tako kakor v predvojnem času. V tem delu trga ima svojo lesno tr* govino in skladišče znani goriški Slovenec tov. Peter Murovec. Stopil sem torej do njega, ker sem vedel da mi bo boljše kakor nobeden drugi orisal življenje tega centra, v zvezi predlagane razmejitvene meje. Tov. Murovec je zelo prijaznega značaja. V, uje^tvih očeh takoj opaziš tisto neizprosno borbenost, s katero se odlikujejo vsi primorski Slovenci. Nekateri Italijani pravijo, da je tu kakor v coni B. V tem primeru so njih trditve čisto na mestu. Trg je 100% obljuden* s Slovenci razen redkih slučajev, ki jih lahko seštejemo na prste. Gre pa vedno za Italijane čistega izvora, ki so se šele pred kratkim časom tu naselili. Predlagana razmejitvena meja je zločin za goriške Slovence. Mi ne bomo nikdar dovolili, da bi se kaj takega zgodilo. Ljudstvo se bo raje uprlo, ne bo pa dopustilo, da bi fašisti ponovno teptali pravice v tej naši slovenski zemlji. Tu naj pridejo pogledat, pravi tov. Murovec, gospodje ministri. Prepričali se bodo lahko, kako grozno nemogoča je ta meja, ki so jo oni predlagali. Odcepitev trga bi nedvomno značila propast celotnega mesta. Ne vem, če vam je znano, kakšno vlogo je igral ta del mesta še pred prvo svetovno vojno, Trg Korn je bilo naravno središče goriškega zaledja, posebno kar se tiče proizvodov, ki so prihajali v mesto iz našega gorskega podeželja, in to bi moral danes' sleherni razumeti. Lesna industrija je danes paralizirana v vsem svojem obsegu. Potrebe po lesu s istrskih vaseh, po Banjški, po Stalali, Čepovanskem, po temnozeleni Idriški. Korabiški, Baški dolini, nov' ljudje gradimo nove domove. V petek 19. julija se je ustanovila nova delovna brigada Srečka Kosovela :, ki je odpotovala na svoje delovno mesto Ii gradnji velikega železniškega, mostu v Prestranek. Mladina gradi železniški most, mladina gradi most med Ljubljano in Trstom. Od povsod so zbrani: iz Vipavske, s Cerkljanskega in iz Idrije, s Postojnskega okraja, iz Bistrškega, Kozin-skega in Koprskega. Kakšno navdušenje je gnalo mladino na delo, kaže naslednji dogodek: Na kolportaži v Ajdovščini sta bili dpsedaj zaposleni dve mladinki, Anica in Marija. Ko je Anica izvedela, da se ustanavlja nova delovna brigada, je1 kar hitro povedala Mariji, da je ta ne bi prehitela: Tudi jaz bom' šla na delo za en mesec, boš pa ti opravila za obe. q Malo je pogledala Marija, pa ne toliko zato, ker bo morala delati sama vse delo, ki sta ga imeli sedaj že dve preveč, ampak zato, ker je tudi sama hotela oditi. Toda tovarišici sta se spogledali in Anica je odšla k brigadi, da pomaga graditi most, preko katerega se bomo vozili v naš Trst. Kako lepo je življenje v teh mladinskih brigadah ! Mlada telesa, mlade moči, veseli, smejoči obrazi, to izzove vsakogar, kdor pride v Prestranek, da prime za kramp in lopato in pomaga. Poglejmo ju: dve mladinki s krampi vzdigujeta velik kamen iz navpičnega sklada skal. Pi-av kot izurjeni nabrežinski kamnarji. Malo dalje je vsa zaverovana v čiščenje skale, ki jo bo treba razstreliti, naša tovarišica iz Ajdovske kol-portaže. ©brisala si je pot z obraza, mi stisnila svojo žuljavo roko v roko in dejala: Tovariš, povej Ajdovcem, da udarniško delamo, da pa se, tudi udarniško potimo, ker hočemo izrabiti ves čas. To je npša mladina, to so delovne brigade, to je tista ustvarjalna sila, ki je razrušila betonske bunkerje in jeklene tanke fašističnih okupatorjev, to je tista ustvarjalna sila, ki ruši vse grožnje atomske energije, krivične črte in ki nam je poln porok, da bomo dosegli vse na,še pravice. S to mladino gremo naprej — naši ' bodočnosti naproti. Ogarev. Z eno roko gradimo, z drugo branimo našo domovino Jugoslavijo Mladina v okraju ! tecpel je-Kozina je začela s silovitim poletom delati in obnavljati. V največ jeni številu se je mladina udeležila dela na Odolni. Skozi pet dni je 251 mladincev in mladink delalo in napravilo 2137 ur in v tem času opravilo sledeče delo: opleli in okopali so štiri hektare velik obseg njiv, ki je posajen s krompirjem. Pri delu so se najbolj izkazali mladinci iz vasi Obrov, potem pa so bile vas Poljane. Druge skupine mladine so izvedle večje akcije za popravo poti v okraju Hcrpelje-Kozina. Tako so popravili cesto iz Slivja na taire, kjer so se dela udeležili vsi ljudje iz najbližjih vasi Slivje, Erjavec, Tatre, Orehek in Mrše. Pri tem delu se je najbolje izkazala mladina iz vasi Erjavce. Doma v vasi je ostala samo ena tovarišica, kì je morala opravljati gospodinjsko posle. Poleg tega je mladina popravila cesto iz Ocizle na Reko. Pri tem delu je sodelovalo 30 mladincev iti mladink. Teden obnove v Idriji VRHPOLJE SLEDI KLICU DOMOVINE Mladina v mladinskih delovnih brigadah odločno zahteva priključitev Julijske krajine in Tr ta k FRLJ. Poglejmo si Vrhpolje! V osrčja vipavske doline, nad Vipavo zagledaš belo vasico Vrhpolje. Sklicali so množični sestanek in razložili pomen proge v Pristranku, ki jo gradi mladinska brigada Srečka Kosovela. Ta j) roga bo vezala Trst z Ljubljano in če hočemo imeti Trst v naši sredi, je nujno, da imamo in si sami zgradimo tudi dobro progo. Javilo se je IB ljudi, ki bodo obnavljali skupno L ostalo brigado to progo., Poglejmo mladino! Najmlajši ,šti-rrnajs'tlctni IVožif. Knvnar in Ambrožič so se priključili starejšim mladincem in mladinkam. Toda ni sa- mo mladina čutila potrebe, da se udeleži; ne, tudi starejši člani <)F so se pridružili mladini in odšli na gradnjo proge s tazjnikoni OF odbora tov. Lavrenčičem Alojzem na čelu. Najstarejši tovariš je Premrl Ivan, ki je star 55 let, toda mladini vedno pomaga pri delu. Tovariši, posnemajmo ‘zgled Vrh-poljčanov, te majhne vasice, ki j«; odstopila 16 ljudi in jih poslala na delo v brigado. Pustimo mladino v njenem poletu, da gradi in ustvarja, obenem pa jo podprimo s starejšimi člani OF, tako da bo vsa Primorska strnjeno obnavljala, kot se je vsa Primorska tekom štiriletne borbe strnjeno borila za svobodo in priključitev k FLRJ. Marija. POŽRTVOVALNOST POSTOJNSKIH ŽENA Primer zavednosti in požrtvovalnosti nam je postojnska AFŽ, ki je ob priliki prehoda 300 naših malih pionirjev in pionirk v počitniško kolonijo v Kranj nudila vso pomoč. Organizirale so večerjo, prenočišča in zajtrk Kakor vedno, se je tudi zdaj pokazala najbolj požrtvovalno tov. Stegu Elizabeta, ki je stara že okoli 60 let. Kljub takšni starosti je s svojim neumornim delom sodelovala pri organi-iranju hrane, vodila kontrolo ter nudila vso pomoč povsod, kjer koli je bilo potrebno. S tem so bili naši mali preskrbljeni z vsem potrebnim ter so se z zadovoljstvom poslovili od svojih drugih mamic in odpeljali v Kranj. S tem so postojnske žene pokazale vse razumevanje do otrok, ki so po večini bolehni od posledic vojne, nekateri med njimi pa tudi brez staršev, in jim izkazale res vso materinsko ljubezen. Postojnčanka V. Žene Št. Petra imajo delovno četo pomaga družinam, ki nimajo pri hiši krepkih rok, posebno pa še družinam padlih za svobodo. Poleg vsakodnevne skrbi, ki jo posvečajo našim sirotam v Mladinskem domu Toneta Tomšiča, za katere delajo z vso ljubeznijo in jim redno poklanjajo jajca im mleko, pomagajo žene iz Št. Petra na Krasu tudi pri obnovi. V okviru Titovega tekmovanja so že napravile 375 udarniških ur. Ob priliki vaškega praznika dne ‘28. jun. so pri prodaji raznih okrepčil zaslužile 35.000 lif; katere so izročile v fond za obnovo. Najbolj je pa hvale vredna njihova organiziranost pri delu. Za medsebojno pomoč pri poljskih dejih so organizirale delovno četo dvajsetih ena: 12 grabljic in H žaujic. Ta četa, ki je pri delu disciplinirana in vedra, Delavci in nameščenci parne žage Fr. Krajner-Brezic, Postojna, so darovali za vojne sirote, in 'sicer enodnevni čisti zaslužek: Žaga Brecez: Grželj Peter 256 lir, Fajdiga Viktor 443.90 lir, Širca Štefan 256 lir, "Mikuletič Andrej 194 lir, Majerčič Andrej 287.50 lir, Br&ic Jože 256 lir, Rebec Alojz 179.35 lir, Marini Ivan 228.25 lir, Cej Franc 228.25 lir, Kolenc Stanislav 228.25 žaga Postojna 19.934 lir, oprana 9926 lir; skupaj 32.408 lir. Idrijski okraj se pripravlja, da v tednu od 28. julija do 4. avgusta še poveča napore za obnovo okraja pod parolo tedna obnove, federi obnove pa pomeni tudi mobilizacijo vseli ljudskih množic v borbi za ustvarjanje nove, srečnejše bodočnosti delovnih ljudi, ki naj ob priliki zasedanja mirovne konference dovolj jasno pokaže, za kakšno bodočnost so se narodi Jugoslavije borili. kakšno bodočnost hočejo tudi gla-dujoči delavci v Trstu, Tržiču in Gorici. kaj sploh hočejo ljudje v Julijski krajini, ki so se kruto borili za to, da enkrat sami začrto odločati o svoji bodočnosti. federi obnove je pregled domovinske ljubezni primorskih ljudi, je pregled naše ustvarjalnosti, je obenem borben pohod v -bodočnost. Delo na cesti v okraju Herpelje—Kozina Srednješolska mladina iz Idrije za obnovo Mladina iz nižje gimnazije hoče na področju obnove sodelovati. Ka: kor hitro so se vrnili s turneje po Gorenjskem, so sklicali šolski sestanek, na katerem se je prav zadovoljivo število mladincev in mladink prijavilo, da se hočejo udeležiti prostovoljnega dela za obnovo vasi Lokve pri Čepavauu. Prišel je dan odhoda. Kako zanimivo je bilo opazovati te vesele mladince in mladinke, ko so z smehljajočimi obrazi vstopali na avto. Mladinka je prinesla s seboj našo narodno zastavo ter ugotovila, da so vsi na svojem mestu, nakar se je začel premikati avto, iz katerega nam je ta vesela mladina v pozdrav mahala z rokami. Tako je ta srednješolska mladin i pokazala, da hoče tudi ona doprinesti po svoji moči svoj delež pri obnovi naših vasi in nase porušene domovine. Vsa naša zavedna mladina se je že v dnevih osvobodilne borbe izkazala ter prijela za puško in pričela neizprosen boj proti tisočtristoletneuiu sovražniku našega naroda. Istotako se tudi v dnevih naše obnove naša mladina dobro zaveda, da je treba prijeti v roke kramp in lopato ter obnoviti naše požgane vasi, naše ceste in mostove, ki nam jih je razrušil in požgal v svoji krutosti prokleti nacifašizem. Zato je dolžnost naš »staršev, da pustimo in damo vse možnosti in podporo današnji mladini, ki hoče delovati tudi na področju obnove, kajti ona se dobro zaveda vseh koristi, ki jih bo imela v svoji bližnji bodočnosti. Geslo naše mladine je in ostane: Vse za obnovo ter vse sile za našo skupno domovino Jugoslavijo! Bordo Vidmar. Ne sme biti ovire, da ne bi preskrbeli naših delovnih brigad na Lokvah; s prostovoljnimi vožnjami kmetje pomagajo mladini. — Priprava materiala na Lokvah Delo na cesti pri Rodiku Prostovoljno delo na polju v Odolnih BRATSTVO MED DELAVCI IN KMETI SE UTRJUJE PRI DELU ZA OBNOVO V nedeljo, 21. t. m., je bilo že na vse zgodaj živahno po vasi Mar-kovščina. Z zastavo na čelu je korakala po njej delovna četa, ki je prišla pomagat popravljat cesto M a rko v.šči na-SI i v j e. Delo je organiziral k MS za Hrpelje-Koziuo in se je dela udeležilo 85 članov podružnic okrajnih uslužbencev,'okrajne zadruge PHERADA-a, železničarjev iz Divače- in nekaj mladine. S pesmijo so šli na tlelo in v pravem tekmovalnem duhu v iekri 3 in pol ure zasuli 93 m vodovodnega jarka, popravili okrog 100 m ceste in tako premetali 175 kub. metrov materiala. Posamezne desetine lso med seboj tekmovale in je največ delovnega poleta pokazala 1. desetina I. čete, kjer je bila skoraj sama mladina, in to mladinke. Ti so premetali 45 kub. metrov materiala in odpadejo na vsàkega skoraj 3 kub. nreiri. Po končanem delu so krenili vsi rrdčleženči v vas Slivje, kjer so ljudem v kratkem govoru pr ikazali politični položaj in naše naloge za bodočnost. Ob koncu so poslali resolucijo lov. E. Kardelju, ki odhaja v Pariz na mirovno konferenco. V resoluciji mu zagotavljajo, da bodo vztrajali pri naših pravičnih zahtevah in da ne priznajo nobene rešitve. ki ne bi dala Julijski krajini njenih osnovnih človečanskih pravic. Drugo resolucijo pa so poslali tržaškim delavcem. V tej resoluciji zagotavljajo delavcem svojo pomoč I» in jih vzpodbujajo k trdnosti i", točnosti. Govor in resolucije so sprejete z navdušenj eni. I oko ^ delavci in nameščenci s svoj m1 lom priskočili na pomoč našim toni in s tem pokazali, da besed? ^ bratstvu in tesili povezanosti II1^ delavci in kmeti niso samo bes? ampak živa resnica. » Istočasno pa jc 8 članov |KXir niče železničarjev iz Uerpelj-Koz ^ naložilo vagon tesanega lesa za 11 A pogorele vasi i» tako so piwhraW* priblinžo 1000 lir. Isti dan pa je skupina dclaV1'1 železničarjev iz podružnice Herp1 Ije-Kozinu, nekaj članov podriiz1 ^ ce okrajnih uslužbencev in uda« ^ popravljalo cesto proti Beki. k| ^ jo Nemci poškodovali. Popravi h 230 m ceste.' Vse to delo je organiziral kra^ jev ni medstrokovni svet. ^k11! vrednost narejenega dela PreS 25.000 lir. Ži vele mladinske delovne brigade, port°' naših narodovi Tov. Podgornik Cvetka, Vrtovm je izgubila dovolilnico za žensko št. 34.489, znamke Angor, izdana^. Okrajnega odbora v Ajdovščini. —» jlC. metna dovolilnica veljavno. se proglaša