76. it©*. Po^tnmA ptafen« f ffotcmmi Celje, pondeljek 23. sepiembra 1929. Leto XI. NOVA DOBA Ixhala « pondeijek In petek. Stane mesečno Din 7'— sa inozemstvo Din 20*—. ^etamttini fttevllka I Din. Račan poštno-čekovnega tavoda štev. 10.666. Uradniitvo Im upravnlitvo « C«lj« Strossmayerjeva uJIca 1, pritltčje. Rokoplsov ne vračamo. Qglaal po tarlfu. Telefon Int 5tev. 65. Gradiščanski Hrvati. V avstrijskem Gradisču (Burgeiir landu), deželici, ki seže od Rabe pa gori do Donave in je bila nekdaj naj- zapadnejsi del kraljevine Ogrske, živi druga avstrijska slovanska manjšina, gradiščanski Hrvati. Zadnje case sto- pajo z njkni naši koroški Slovenci v ožje poliiticne in kulturne stike. Saj smo imeli nedavno priliko pozdraviti na našem ozeiwlju slovenske in hr- vatske akademike iz Gradišča, ki so nas prišli skupno obiskat. Morda se bo kdo zanimal za sledeč -elanek »Ko- roskega Slovenca« o teh naši/h prj.- jateljih): Kakšno je to Gradišce? Videl ga še nisem, poznam ga le iz pogovoroy z mojimi tovarisi iz Gradiäca in i2 knjig. V tej deželi prehajajo Alpe v ogrsk;o ni'zino, zato je znacilno nizko hribovje, položno se izlivaijoee v širne ravnine. Dežela, komaj par ur odda- Jjena od Dunaja, se vleče od Dunava pri Bratislava pa doli do Mure in Dra- ve. In tod so doma gradišcanski Hr- vati, menda v precej sklenjenem pasu od Dunava do Mure, kakor mi je pra- vila gospa Melanija Karasekova, vdo- va po prof. Karäseku, ki je preiskoval te kraje. Zato je razunrljiva krilatica o »slovanskem koridorju« med Ceško- slova.sko in Jugoslaviijo, ki je po vojni vzbudila tak hrup. Urad'no štetje av- strijsko seveda nasteje 42.(XX) Hrvatov po večjih all mamjših otokih, torej le precejšnje število, če so nas koroški i.števni koinisarji« našteli 37.000. Odkod so ti gradiščanski Hrvati prišli v to deželoi, že satm ne vedo na- tančno. Po njihovi govorici soditi, so iz hrvaškegai Primorja, pa so gotovo pornesani z ostanki panonskih S\o- vencev, ki so v teh krajih irneli nekdaj veliko državo. Iz, Primorja so jih proti >severu pregnali Turki, ravno pred 400 leti. Na.selili so se po veleposestvih ogrskih grofov in kot pridni in vztraj- ni kmetje in delavci kmalu prišli do blagostanja. Dames so veclnoma sred- nji kmctje, v tujimo, posebno na Du- naj, gre mnogo mladine, predivsem de- klet v službo. D.obro imajo razvito nrlekarstvo, saj je dunajski trg blizu, pa tudi gradisčansko vino je na do- brem glasu. V kulturnem oziru niso ravno na dobrem. V Gradiscu velja so stari ogr- ski šolski zakon, ki razlocuje tri vrste sol: verske, deželne in državne. Hrvat- ske sole, ki so jih prevzeli še iz stare Ogrske, so verske sole, torej verska občina in oblast nadzorujeta solo, na- sstavJjaiUi ucne sile in doLocata ucni red. Sedaj imajo celo par hrvatskih Kolskih knjig, ki pa so pisane v zelo slabi hrvaščini Sicer pa tudi njihov tednik ^Hrvatske Novine« pise veči- noma v vseh gradiseanskih nareejih. Klj'ub sviojim šolam in precejšnje- mu kadru -unteljstva in -duhovstrine pa brvatsko ljudstvo ni posebno na- rodno zavedno. Manjkal je tisti pri- tisk od zunaj, ki. je na primer pri na« vrgel celi narod kvisku in ga vzibudil k narod'nemu boju. Manjkalo pa je tu- di zaniinanje iz hirvaake dJomovine, iz centrale Zagreba, ki se danes komaj ve, da živi na severu v Avstriji močna hrvatska veja, zdrava in krepka, a brez sadov kulture. Zlato ni nastala v Gradiišču enotna narodno-kulturna organizacija, ki bi prepredla ves na- rod in mu dala sil za rnogocen korak naprej v družbi ostalih narodov. Sele Vino in pivo. Favoriziranje pivovaren na ikodo vinogradnikov in konzunientov. Te dni se je mudiil zastopnilk beo- grajskega Udruženja gostionicara, ho- telijera, kavanara i krcmara Gjoka Cvetkovic v Zagrebu in se je razgo- varjal s elani zagrebške gostilničarske organizaeije o krizi v vinogradništvu, favori'ziranju pilvovarn na škodo vii- nogranikov in konzume'ntov ter o od- pravljenju uvozne carine na pivo. Pri teh konferencah se je ugotovilo, d'a se po mestih pr.odaja marcno pivo po 620—640 Din za hektoliter. Ako odbijenio državno tro&arino po 62.— dinarjev, oblastno"trošarino po 30.— dinarjev in naj.večkrait kaldrmino, ostane pilvovarni 488 Difn. Najboljše oesko, plzensko pivö pa stane samo 288 Din za hi, kljub temu, da so na Ceškem delavcn dražji in da je treba celo del surovin uvažati. Ako se k tej ceni pribije prevoz in vse naše troša- rine in pristoj3.426 Din. GastiJničarji so vsled tega prhnorani kupovati dra- go domace pivo. Osrai-m pivovarnams, ki delajo v naši drzavi, se je posrecilo doseči tako visoko carinsko zašcito. Na drugi strani se sicer more iiz naše držav© uvoziti na Cesko brez ca- rine 160.000 hi vitta. Toda Cehd so ie znali svojo vinsko trgovino tako or- ganizirati, da ne kupujejo našega vi- na- po starem pravilu: Roka umiva rcko. Vsled tega nam zastaja na ti.so- ce hektoliti'ov vina in se poostruje kri- 7M v našeui vinograd-ništvu. Vsled tega je bido d'ogovorjeno. da se bodo storitli primerni koraki na nie- i'odajnih mestih — in to «e pred za- grebskiin kongrescwn gostilniicarjev in hotelirjev. Domače vesti. d Celjsko »Sokolsko druMvo« je vce- raj priredilo svoj drugi letošnji javni nastop na vrtu Sokolskega doma, Zla- to jesenßko solnce je prijazno obseva- lo obširno telovadiišce, na katerem so nastopale vse skupine drustva: deca, moški in ženski narašcaj, članice in rJani. S telovadlbo je lahko predn-jaciki zbor zadovoljen, mi vsi pa, ki sino gle- dali te krasne, tako d'obro uvežbane nastope, smo biili pošteno na\^iišeni. V vzorni vrsti za orodno telo- vadbo sta nastopila tuidi dva čla- na "Sokolskega o vpeljan v «oli red» TasI Kondelik in zel Uejvapa Caški spisal Igraat Herrinann. 2 Z avtorjevim dovaljenjem paslovenil Stanko Swtina. Vejvara je uganil, da se vrži z njo ravno tako, kakor se je njemu, da se v njenih mislih ravno tako še ni po- vrnila zavest njenega novega stanu. Ustavil je nekaj časa svoje delo, za- »mejal se je in je odvrnil hudlomušno: »Dobro jutro, Pepica zaspanka! A jaz sedaj ostanem pri vas — ne ga- nem se odtod . . ..« sToda kai Pa delate tu; Vejvara? Kaj to pomeni., je ponovila Pepica vprasanje. Vejvara je dvignil roki in v njih mlincek. Mlel je kavo in ta glas je odgnal Pepici spanec iz oci. Vejvara je hitro zavrtil še neko- likokrat kljuko malega novega mlinc- ka, da se je poslednje, zdrobljeno zrno vsulo na dno, potresel je mlinček, se enkrat zavrtel, postayil ga na mizo in je hitel k mladi ženi. »Dobro jutro, sreece milo! Tako!« Pepičina glava se je samo zibala v Vejvarovih rokah in njegove ustnite So jo posipale s poljubi. »Tako, ti zaspanka! To pomeni, da nisem prav nič več »vi Vejvara!«^ armpak tvoj dragi m'oz, ali možiček, kakor bočeš, in to pomeni, da bom se- daj s teb.oj prebil vsak prost trenutek in slednjič pomeni to, da mora kdo skuhati zajutrek; ce milostljiva gospa tako dolgo spančka in se ne da pre- buditi niti s kriko-m — in kako sem kričal! — niti s poljubljanjem — to- da to se razrane, za to se «Pepica že več ne zmeni — torej da mora vse to napraviti ubogi soprog, da bi bilo že gotovo, ko vstano mlada gospal Ta- ko — to pomeni vse to, srčeoe zlato, in ko bi ti vedela, kako sem vesel, da se mi je posrecilo!« »Aimpak Vejvara«, se je branila Pepica razburjenemu muckanju Vej- varovemu. »Saj me boš zadusil!« In ko je zagledala, da so razvezani Iraki nočne srajce popolnoma od'po- vedali službo, ki so jo morali oprav- ljati, je hitro potegnila odejo, da bi se zavaroA'ala proti Vejvarovim nasko- kom. »Tako, ljuibica?« je zaklical Vejva- ra s saljivo strogostjo, »ali hiočeš še spati, ali ne veš, da bQ zdajzdaj enajst ura?« »V«jvara, ali res?« je vzkliknila I*epica. »No, poglej! In sedaj mene! Letam po hišri že od! zgodnjega jutra — od desete ure!« Vejvara je bil res uimit, oblečen, po- t^esan. Kako je hitel, da ga ne bi žena presenetila! Sedaj je začulo njeno uhio praske- tanje; pogledala je k peči, v peci je gorelo s polnim plaimenom. »Kdo je zakuril, Vejvara?« se je dvignila Pepica zopet malo. »Kdo drugi kot jaz?« je odgovoril Vejvara z nasniehorn. »Ivoga pa bi mogel pustiiti v spalnlco svoje drage gospe, ko je tako ljubeznivo dremala! In glej, tu poleg je tudi zakurjeno — iji v kuhinji tudüi« Vejvara je bil srčno vesel, da ženi- ca debelo gleda. »Da, Pepica, da bi lepo vstala na gorkem. Jaz znam zakuriti — ndbdar nisem irrnel komornika. In na ognjiscu v kuhinji se greje voda za kavo i/n müe- ko . . .« »Kdo ga je prinesel?« je vprašala Pepica. »Kdo drugi kot Katinka od mami- ce«, je odgoToril Vejvara. »StaJa je baje že vec kot eno uro pri vratih in hotola zazA'onitd, samo nalahino je tr- kala, toda ko se ni nihče oglasil, je slednjič odšla in je pustila posodo z mJckom pri hdšnici.« »Mamica ji je tako rekla, da naju ne bi vzbudiia«, se je namuzala Pepi- ca. »In prav je napTavila, ljubica dra- ga. In še nekaj je primesla Katinka.« Vejvara je odhitel iz spal'nice v ku- hinjo in je prinesel na krožniku kolač, krasno pecen, s skorjo. ki je. bila na gosto potresena s sladkorjem, ki se je zlil takoj, ko se je kolač spekel, v \e- deno skorjo, dišečo po vaniliji. »Tako, moja draga dušica«, je re- kel Vejvara in je nesd kolač v sal,on. »Voda se kuha, inleko bo naenkrat vzkipelo, sedaj seim1 zandel ka^'o — ča- šice in sladkor sem pripravil na mizi — to gleda.š, kako kuharico imamo, kaj?« In ni se miogel premagati, da ne bi priskoeil k ženi in jo znova poljubijaL »Ampak, VejVara, saj slednjic mo- ram vstati!« »No, dobro, mucika, wstani, vstani! Tu je voda, umij se in če hoceš, ti pri- nesem toplo — napolinil sem že kotel, da se ne bi preveč razgrel.« Pepica se je nasmehniila, na kaj se je vse Vejvara spommiJ, in Vejivara je pristavil: »To samo danes, Ijubica draga, po- teim pa boš gospodarila samo ti. Sa- mo kedaj-, ko ne bos mogla sploh iz posteljice — veš — bom zopet pornia- gal. Sicer pa bo tu poanocnic . . .« Ostrmel je, tako resno ga je Pepica pogledala. »Saj nie ne pravim, Pepica«, je po- pravljal. »In kaj! še torej potrebuješ?« »Da bi šli za nekaj casa ven, da se napravim.« Vejvara je Mmljil koanicno ot'i- »Ven? Kaj mamica Kondielikava tu- di pošilja očeta ven, kadar «e obhu-i?« »Ti si brbljia, Vejvara!« se je jezUa Stran 2. »NOVA DOB At Stev. 76. To je zategadeij", povdarja gospa Mica, „ker je otroČje perilo slabo oprano. Od zapranega pe- rila dobi ubogi otročiček srbeče izpuš- . čaje. Vporabljaj samo RADION in ne bo se ti več kaj takega pripetilo. Otročje perilo pere in razkužuje obenem, le Schichtoy RADION tu'di gkxic enutiiega plačevanja in bo i zabranjona v.saka zloraha denarja mo- robitnih nepoštenih uičencev, ki so več- krat izvabljali denar za te ali one šol- ske potrebščine od svojih nuojstrov, a potem isti znesek porabili za sebe. —¦ Vso gospode rnoj.stre in gospe moj.stri- ce se pač prosi za točno meseeno pla- čevanje ukoviime po 15 Din ad osebe, kateri prejem bodo vajencem in va- jenkam vedno takoj potrdile učne mo- či v učeneevi kontrolni knjižiici. Po- birala se pa bo ukovina vedino vsako prvo nedeljo v šoLskem mesecu, začen- si z nedeijo, dna je moral dobiti pomoč. — B r e z v o z n e g a 1 i s t k a in povrh še hu- do nadevan se je pripeljal včeraj po- poldne nek šmiarski prevžitkar iz Laš- kega v Olje. Tu so ga pa na k-olodvo- ru prijeli in palkija ga je zaprla, da se je strez-nil. — Zahrbten na,- p ad. Na cesti v Pečovnik sta v soboto zvecer napdala dva neanana moska tovarniškega delavca Fr. Kivharja in ga brez vsakega povoda tepla.rKo je miislil Kuhar pobegniti, ga je se eden sunil z nožem v hrbet. Dasi je zgubil mnogo krvi, se je še Kuhar vendar previe'kel domu in žena je v največ- jem straliu tekla v mesto po zdravnL- ka. Dabila je g. dr. Hočevarja, ki je takoj šel v Peoovnik in nudil ranjene- mu prvo poimoc. — N a j d b e. Na M;a- riiborski cesti je našel šolski sluga g. Poznic zlat uh«in. Na neki klopi «ud mestniim parkom jo bil najden pepol- nast moski klobuk in naiglavna žemska ruta. Na Cankarjevi cesti so bili naj- deni zlati naočniki — Ova d b e. Ova- dena je bila neka pekarija v Gal)erju, ker so se iuišle \' kru.hu »meti. d Novo jmlrtčo je dobila podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani. Pala- ca stoji na Aieksandirovi cesti poleg Narocfnega domrez cunjice skuham.« Pepica fie je sreno zasmejala. »Mi jo bonio sploh kuhali brez cu- njice, za to so sedaj pos^bna, mala sitka. Tain \ mizi je — no, naša prva kava bo malo gostejsa.« »In še nekaj, Pepica. Kdaj pa jo mleko skuliano?« »Ko se dvigne in dobi klobuk — pa morate stati pri njean, da ne uide!« Preneha'lia je, pwlušial|a ipa naglo zaklicala: »No je že ikuhano — že šumi po ognjiišču! Hitro Vejvara, sicer sva brez zajutreka.« Vejvara je planil iz spalnice, in /Pe- pica, ki ni vec mislila na svojo spod- njo obleko, naglo »a njira. Vejvara je ravno odstavljal lonček •— hvala Bogu, polovica mleka je bila rešena, ceprav se je pri tern nesreciu kuhar nekoliko opekel in malo prste oparil. Ta nezgoda je Pepico neizmerno razveseliila. Tlesknila je z ročicami in z norčavo grožnj:o. kakor delajo otro- cL, vzkliiknila: »No, le počakaj, ko tole povem, oče- tu!« »Poslušaj, Pepica«, je odgovorii Vejvara s kamično resnostjo in se je bližal ženi, »kar se doma skuba, to se m.ora doma pojesti! In midva bova to pojedla!« In še predno se je Pepica zavedla, jo je Vejvara prijel, stisnil v naročje in pritisnil na prsai. Toda še predno se je sklonil k nji, da bi jo za norčavo grožnjo pol.jubid, je zazi\'enel v pred- sobi električni zvonček, naravnost jez- no, kakor da bi pridrli ognjegasci. Oba sta. odskočila in Pepica je ste- kiia v spalnico. Vejvara se je tako vstrašil krepkega zv.omenjia1, da v pr- vem trenutku ni vedel, kaj bi napra- | vil. To zvonenje mu je bilo popolnoina nov glas, taka naznanitev obiska ne- najvaidlna. V dosedanjemi stanovanju njegovem nii biilo električnega zvončka, tarn so obiskovalci trkali kar na ku- hinjska vrata-, v kateri je bila skoro celi dan njegova gospodinja. In Vej- vara ni imel pra.vzaprav nobenega obiska. Plahi beg Pepiičin pa ga je popol- noma zmešal. Zidelo se mu je, da je tako zapuscen. Kdo naj bi bil? NIčesar drugega ni preostajalo kot odpreti. Vejvara jle torej hitel po pr- stiili v prodsobo, k vratoara, odrnaknil je oprezno medeno kolesoe in je pogle- dal skozi okroglo luknjico na hodnik. Nice8ar ni videl. Oni, ki je prišel, je stal tesno pri vratih, tako da je za- temnel luknjico. Vejvara je samo ta- ko slutil, da se za vrati pregiblje ne- kaka zimes obleke, in slisal je popol- noima neznaten kun sviiene obleike. Torej ženskal Morda mainiica Konde- likova? Hitro je obrnil ključ, odprl na ste- žaj in predno .si je domislil primero, da stoji tu nasproti njemu nekaj kot osuta potonika, se ]e razlegel hripav, Mter glas: »Moj Bog, torej sem vendar prav prišla — in še doma dobiila! Dobro poldne, gospod Vejvara, in Bog vam daj srečo do smrti! Vseobče!« In obiskovalka je prestopila prag, odkoder je bil Vejvara osupel odstopil. »Moj Bog — milostljiva gospa — pozdravljam vas«, je jecljal Vejvara, zapLraje vrata, in v svojem presene- cenju in v zadregi ni opazii, da mu dama podaja obe roki naenkrat. »Go- spa Muknšnablova!« Res jo bila to gospa Muknišnablova, katero obiska se je Vejvara najmanje nadejial. Njene ostre oči so že tekale po pred- sobi in iskale drugih vrat. In kakor da bi zavohala-, je uganila, katera dr- že v sobo. »Tukajle?« je vprašala. t »Prosim, prosim«, je vzpodbudil Vejvara, ceprav mu ni biio jasno, kaj 1)0 z obiskovalko začel. Gjospa Mukimšnabltova je že potr- kala s su'hiljatimi prsti in je počakala, toda ko se ni nibče ogkisil, je sreno odprla in vstopila v sobo. Premotrila je z ocnii prostor in videč, da je pra- zen, se je obrnila. »Menda ni gospod Vejvara sam do- ma ? Morda je najd'razja gas pa ....?« »Oprostite, milostljiva gospa«, se je opravičeval Vejvara, »ženica še ni go- tova. Nisva pričaikovala obiska, sva malo zaspala . . .« Na širokem, koscenem obrazu go- spe Muknšnabltove se je pojaviil na- smešek, kakor da bi izpustil žarečo ra- keto, nasmesek, ki je razulačati. Tn on a je edini kupec, ker je privatna trgo- vina z živežem prepovedana. d Hmelj v Dravski dolini. Maribor- ski listi poročajo iz Vuzenice, da bodo v taimosngi okolioi pasekali fcnictje ves hmelj iz himeljiše, ker se pridelovanje ne splača več. d Veterinarski kongres v Novem Sadu. V soboto je bil otvorjen v No- vem Sadu kongres živinozdravnikov iz cele diržave, katerega se je udeležiilo •okrog 200 delegatov. Na sobotne-m zbforovanju je predaval dr. Kondic o stanju živinorejo v Vojvodini. V sobo- to popohlne so razpravljali o raznih stanovskih zadevah, vc-eraj pa, je pr<>- daval dr. Hemipla, ravnatelj Pasteur- jevega zavcdla v Novem Sadu, o ste- klini pri živalih. Danes je »let na Fruško goro. d Uboj. Pri Sv. Jederti nad Laškim &o presali fantje zadnjo sredo ponoci sadje. Pri tern je doMo do prepira in pretepa. Dvaindvajsotlcini Ferdinand Ziupanc je dohil pri tem z nožein tako rano na vratu, da je za nekaj ur umrl. d Mariborski SK »Železničar« je prired'il v soboto zveoer v celjskem xNarodnem diomu« težkoatletski na- stop. Njegov član Terglavčnik je so- rocno dvignil 115.50 kg. Publiki je pa najbolj ugajal propagandni box- match. d Nase pomorsko ribarstvo. \Fo uradni «tatistiki se bavi ob naši mor- ski obali z ribarstvom 1.564 profesi- jionistov in 15.470 začasnih ribičev (oseb, ki knajo še kako drugo obrt ali zemljišče). Vsi ti riibiei iimajo ladij v vrednosti 26,288.950.— Din, v ribar- skem orodju pa preiko 38 miliijonov di- nar jev. Kolifeor se je niiOglo d.ognati, se je nalovilo za preko 47 miilj. dinarjev rib. d Gosenice okrog Zaječarja. Z&dnji čas se je pojavilo v Zaječarju im oko- lici v ogromnih nmožinah posebne vr- ste gosenica, ki dda kmotom .ogrom.no škodo. Kianior te gosenice pridejo, požro čisto vse zelenje. Te gosenice so manjie kot navadne, crne in lepljive. Lani so se pojavile v Bolgariji in so cbžrle cele okolkšo. d Po prekrokani noči se je okrajni glavar v Gornjem Milanovcu skregal v gostilni s h-armoni-kaöcm, ki je druž- bo ponoei z. Pirotska konferenca. 23. t. m. se vrži v Pirotu med: predstavniki naie in bulgarske vlade konferenca, na ka- teri se bode na podlagi sklepov prve pirotske konference pretresalo nase in bulgarske predloge glledo obmejnega pasa, alkupa dvolastniäkih posestev itd. Našo delegacijio l>odo tvorili gosp. Rajko Vimtrovic, direktor ad'ministr. pravnega oddelka v notranj. luinistr- stvu k,ot predsednik, veliki župan Mi- loraš Jovanovic, brigadni general Bo- goljub Ilič in kot tajnik Nikola Šuji- ca, uradnik z.unanjega ministrstva. ^ Rekonstrukcija a vstrijske rlaaet Sobotna poroci'la z Dunaja pravijo, da so taun živahno razpravlja o rekon- strukcijL vlade. Naslednik dr. btree- Stran 4. >NOVA DOBA< Štev. 76% Celjska posojilnica d. d. Stanie hranilnlh vlog nad Din 75,000.000-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'-. v Celju Sprejema hraniSne vloge. Izvršuie vse denarne, kreditna in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. V lastni palaci Narodni dom Podružnicis Maribor^ Soštaraj Solske knjlge za vse sole, ki so določene v šolskem lctu 1929/30, se dobijo v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskovšek¦ Celje 6 Kralja Petra cesta itew. 7-9 in Glavnf trg stev. 14. use šolske in risalne potreb ščine se dobijo v veliki izbiri in najceneje v knjigarni in veletrgovini 8 papirjem Goricar & Leskovsek, Celje Kralja Petra cesta ötev. 7—9 in Glavni trg stev. 14. 8 ruwitza bi.naj postal predeed'iiik du- najskega policijskega urada dr. Scho- ber (katereniiu sicer ocitajo socijalisti, da je naklonjen »HeimiwehTu«). Svečan pregled kronskih draguljev kpcdjevine Češke. V petek so na sve- caii nacin pregledali kronske dragulje kraijevfrie Češke. Te dragocenostii cu- vajo v posebni kapelici oerkve sv. Vi- da na H radian ifo, kljuoe pa inia del je- ne med praškega nadiškafa in dva vi- soka dlržavna db&tojan,stveiiika. Eden od tell je sedanji ministr.ski predsed- nik Udržal. Pri pregledu je kapel-o, v kateri se naiiaijajo kraljevske insigni- je, najpreje otvoril ministrski pred- sednik, n;a to pa ostali clani komisije. Na to so nasli v wvecanem sprevod\i krono sv. VemcesJava, katero je dal iiapraviiti 1. 1347 kralj Karl, zlato ja- bolko, žezilo in plažč za kronanje v katedralo. Tami so ugotovili, da so vse te "dlragocenosti nepaskadlovantf. Po- viod je biik najbrže bojazen, da bi se jim ne zgodilo isto k&'kor v Zagrebu, da bi jim namreč kdo dragocenosti ponaredil ali pa ukradel. FiSQlni stroj „Ideal" Remington, Adler ali Underwod trans- portabel, dobro ohranjen, kakor tudi amer. pisalno tnizo in omaro za spise z rolo, se takoj kupi. Več se izve v upr. „JAVA11 pienična kava je Izvrstna, zelo redllna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetie je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakcmu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poStnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika 18-26 Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. Prospekt pošlje brez- plafino Samuel Leopold, Senta, Bačka X. Damska konfekdja Perilo 50-13 OtroČja konfekclja KomblneŽe KopaJne obleke Kopalne Čevlje Nogavice svetovnih znamk najceneje In v veliki izbiri pri JDr>»gro Cellini, Celje, Glavni trg St. 14 Solldna poslrežba. Zmerne cene t Kdor oglašuie, ta napredufe! Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tud plošče *His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri GoričflF I Leshovsel!, Celje knjigarna in «eletrgovina ¦ p9pit"iem> piaalnimi in risalnimi pred meti. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih Sip itd. . 50—11 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. 1X1RAVNIKAR, Celje najmodernejše urejena pražarna nudi najcenejše in najboljše kakovosti pražene Rave v§eh vrst Moderne liskovine v§ehvrst: Rnjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vaitoila i. dr. Vam nudi v okusni izvedbi in po zmerni eeni Zvezna fiskarna v Celju tastna knjigoveznica Izvršuje vsa v njeno siroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popusf. BajBBflBJBajBJBBBIBBaaiBBBflBafl mm iz Hude jamo, Zabukovce In vseh drugih rudnikov dobavlja in do- stavlja trgovina Franjo Joat, Celje, AIeksandro?a ol. i Brezplačno se da dijaku zajutrk in večerja ako bi delal z 8 in 9 letnima fantkoma dnevno šolsko nalogo. Ponudbe pod »Osnovna Sola Celje« na upravo. 3-2" Bučno olje iakojšnja dobava, zajamčeno čisto priporoča J. HoCtiltlÜller, 2 tovarna bučnega oljar 2 MARIBOR, To bo pa ka ulica stew. 7. Vsaka množina prvovrstnega savinjskega krompirja se dobi po najnižji ceni v trgovini R. Plawc, Celje, Vraxov trg I. Prazno sobo ali pa sobo s štedilnikom išče starejša gospodična za 1. ali 15. oktober. Do- pise z navedbo cene na upravo lista 2 pod značko »Prazna soba«. 2 Poštena in clsta služkinja za vsa hiSna dela se sprejme k boljäi obitelji od dveh starejših oseb. Mezda po dogovoru. Vstop med 10. in 15. okt. Strossmayerjeva ulica 1, I. nadstropje levo. Zamenjam krasno obstoječe iz velike sobe, kuhtrije, pri- tiklin in vrta, ležeče 10 minut od mesta za enako ali večje. Poizve se v upravi »Nove Dobe«. stanovanje Lepo meblirana, solnčna 1 soba na ulico s separiranem vhodom se odd a v Gregorčičevi ul. 7/IL, desno. Celotni vodnjak na vlek s približno 7 metrov okovanih lesenih, cevi, se poceni proda. Poizve se v tr- govini z usnjem I. Jell en z v Celju. Na stanovanje in dobro domačo hrano se prejme dve gospodični ali pa dve učenki. Cena za vsako Din 500'—. VpraSati v upravi lista. Sode v dobrem stanju proda P. MATKOV1Č & Co., 2 Celje, Slom§kov trg. "*" Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za iwkgÄleiJa, tiskaxno in redaJtcijo Milan Ctiina « Cflju.