Pdštninaplgčpna v gotovini Cena 1 Din IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 ziutrai-NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. - V Llubl^m Mariboru in Cello dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečna * Din. UREDNIŠTVO v Llubllanl. KnafUevo al. S* telefon št 2034. 2072 2804 UPRAVA v UabUani. Prešernova ul 54+ telefon it 20M INSERATNl ODDELEK v Ljubltuni Prešernova aL 4. telefon št W>2 Leto U. Ljubljana. 10 septembra 192& Srev 37 Porazna obsodba vladne gospodarske politike na gospodarskem kongresu v Beogradu Gospodarski krogi v Bosni in Hercegovini se v polnem obsegu pridružujejo stališču zagrebške zbornice - Mučen incident na včerajšnji seji kongresa Beograd, 9. septembra. Gospodarska kongres je danes nadaljeval svoje delo. V debati so poedini delegati obrazložili svoje stališče odnosno stališče korparacij, ki jih zastopajo. Na vseh poljih se je poznala odsotnost prečanskih gospodarskih krogov in razni govorniki iz Srtoije so tekom debate izrazili ponovno svoje obžalovanje, da so razmere v državi dovedle do razcepitve tudi na gospodarskem polju. To mučno razpoloženje je še boli podčrtala izjava zastopnika sarajevske trgovske zbornice, g. Kajona, ki je, govoreč o splošnem gospodarskem položaju v državi, med drugim naglasih «Z največjim obžalovanjem moram ugotoviti, da na letošnjem kongresu ne sodeluje naša zagrebška posestnim, ki se je abstinirala iz utemeljenega razloga, ker želje in zahteve gospodarskih krogov Iz prečanskih krajev ne najdejo nikakega odziva na mero-dajnem mestu. Pritožbe nad nerazumevanjem za težnje, zahteve in želje gospodarskih krogov pa niso upravičene samo z ozemlja zagrebške zbornice, marveč se morajo v enaki meri pritoževati tudi vse ostale zbornice iz prečanskih pokrajin, ki so doslej zaman apelirale na podporo sfbijanskih gospodarskih krogov v svojih ne samo upravičenih, marveč tudi globoko utemeljenih željah in zahtevah. Poleg ostalih prečanskih krajev se moreta zlasti Bosna in Hercegovina pritoževati nad popolnim nerazumevanjem teženj in predlogov svojih gospodarskih krogov. Vpoštevajoč take razmere, je sarjevska zbornica že mnogo pred zagrebško zbornico sprejela pred- log, naj se v znak protesta proti zapostavljanju gospodarskih interesov Bosne in Hercegovine abstinira od vseh gospodarskih prireditev v Beogradu, da tako izrazi svoje ogorčenje nad dosedanjim postopanjem merodajnih či-nliteljev. Sarajevska trgovska zbornica se po svojih zastopnikih udeležuje sedanjega gospodarskega kongresa zgolj iz razloga, da prepreči eventualna pr^dbaoivanja. da zasleduje pri tem kakoršnekoli politične cilje. Odgovarjalo bi popolnoma razpoloženju bosanskih in hercegovskih gospodarskih krogov, če bi se sarajevska trgovska zbornica abstinirala od sedanjega gospodarskega kongresa, toda baš udeležba sarajevske zbornice naj bi bil resen memento prečanskih, predvsem pa bosanskih gospodarskih krogov, da tako, kakor se ie delalo do sedaj, ne gre več dalje. Prečanski gospodarski krogi so. prenašajoč pretežno večino gospodarskih bremen, doslej ne samo upravičeno, marveč tudi v trdnem prepričanju, da bodo vsaj v srbijanskih gospodarskih krogih naleteli na pravilno razumevanje, apelirali na mero-dajne kroge, naj vpoštevajo njihove predloge, želje in zahteve. Če pa bodo še nadalje naleteli na gluha ušesa, bodo morali temu primerno revidirati svoje stališče.« Ta izjava enega izmed redkih pred« stavnikov prečanskih gospodarskih krogov je napravila na vse navzoče nenavadno globok vtis. Nihče se ni osmelil opoiekati temu nadvse upravi* čenemu stališču prečanskih gospodar« skih krogov in celo najizrazitejši srbi* janski predstavniki so morali priznati popolno upravičenost stališča prečan* skih gospodarskih krogov. Vtis, ki ga je napravila na vse navzoče ta izjava zastopnika saraievske zbornice, je še povečala kratka izjava podpredsednika Trgovske zbornice v Osijeku, g. Eisne« ra, da se popolnoma pridružuje izjavi zastopnika sarajevske Trgovske zbors niče. Predsednk kongresa Radulovič je v svojem odgovoru na izvajanja obeh predgovornikov moral nehote priznati upravičenost stališča, ki ga zavzemajo predstavniki prečanov, skušal pa je po* razen vtis omiliti s tem, da je v svo* jem odgovoru priporočal, naj delegati ne vmešavajo politike v gospodarske zadeve. Pod vtisom teh mučnih dogodkov je kongres nadaljeval svojo razpravo in sprejel poročila referentov. Vladni krogi zelo zamerjajo predsedstvu kon« gresa, da je dopustilo tako porazno kri* tiko vladne gospodarske politike, ki je napravila na vso beograjsko javnost najgloblji vtis. Kongres bo jutri končal razprave o raznih gospodarskih proble* mih ter sprejel sklepe, ki naj bi bili merodajni za nadaljno gospodarsko politiko vlade. Četudi si režimski krogi prizadevajo podčrtati važnost tega kongresa, stoji vendar celokupno go» spodarstvo pod mučnim vtisom, da je beograjski gospodarski -kongres sa* mo izraz enostranske gospodarske po* litike srbijanskih gospodarskih krogov ter da nima one široke in vsestranske podlage, ki bi mu bil" potrebna in ki bi b'ia za napredek našega celokupne« ga gospodarstva tako koristna. Pribičevič o možnosti pogajanj z Beogradom Prvi pogoj za obnovitev stikov sta demisija vlade in razpust Narodne skupščine. — Situacija se mora docela vrniti v roke drugega ustavnega faktorja. Zagreb, 9. septembra. Svetozar Pribičevič le danes popoldne kakor običajno sprejel novinarje in jim dal z ozirom na poročala beograjskih listov o možnih izhodih iz sedanjega položaja ra*zne iziave. Med drugim je nagi a šal, da so docela iluizorna pričakovanja onih politikarjev, ki mislijo, da so v sedanjem trenotku mogoča kaka pogajanja med srbijanskimi strankami in KDK. Tega mnenja so vsi odločujoči činiteljd v KDK. Ni nam treba tolmačiti naših sklepov od 1. avgusta. V tretja točki je jasen apel na kmečko prebivalstvo in politike v Srbiji, kjer jih prosimo, naj bi podprli borbo KDK za enakost in ravnopravnost. Ta apel pa ni naslovljen na one, ki odobravajo politiko čet-vorne koalicije. Pribičevič je nato naglasa!, da ne more biti govora ne o kakih uradnih, ne o pol-uradnih pogajanjih z današnjimi srbijanski-md s-trankami. Predpogoj za pogajanj* Je vsekakor, da sedanja vlada odstopi in da se Narodna skupščina razpusti. Dokler se to dvoje ne Izvrši, nI govora o kakih pogaja- j njih. Situacija mora Iz rok četvorne koali- | cije in se docela vrniti v roke drugega ustavnega člnltelja. V tem slučaiu bi '-»il za KDK podan nov moment, ki bi otvoril možnost za resna pogajanja in stvarne izhode iz sedanje situacije. Dokler torej ne nastopijo ti novi momenti, dokler se situacija ne vrne ponolacma v roke drugega ustavnega činitelia in dokiei bo v radikalni stranki prevladovala policijska družba, ki je kriva današnjega položaja, ni mogoče misliti na kaka pogajanja Na poziv Davidoviča, naj se izjavi o dr. Mačkovi zahtevi po svobodni Hrvatski, je Pribičevič odvrnil, da Davidovi Su, kakor tudi ostalim srbijanskim strankam vobče ni do državnega edinstva, nego samo do srbi-janske hegemonije. Dr. Mačkova izjava o možnosti ločitve je mnogo blažja r.ego eno, kar so hoteli amputaši. Dr. Maček je poudarjali, da govori o ločitvi kot skrajnem sredstvu za slučaj, da bi v naši državi ne mogli doseči enakosti in raviiopravnosti. Pojem svobodne Hrvatske Je ie antiteza hegemonije Srbije. Ako ne bi biio te hegemonije, ne bi bilo tudi Mačkovega izraza. „Hrvati nočejo izven mej države!" Važne politične izjave predsednika dr. Mačka na narodni svečanosti v Zaprešiču. — Državnopravne zahteve HSS. — Ostra obsodba veleizdajalskega amputaštva. Zaprešlč, 9. septembra. Danes je bila v Zaprešiču na svečan način odkrita spominska plošča treh kmečkih žrtev, ki so padle 1. 1903 pri tedanjih demonstracijah proti Madžarski, oziroma proti baronu Khuen-Hadervaryju. Takrat je ta tragični dogodek vzbudil v vsej hrvatski javnosti silno ogorčenje. Hrvatski kmetje so protestirali proti temu, da bi železniška oblast razobesila madžarsko zastavo na kolodvoru v Zaprešiču. Ker se je to kljub temu zgodilo, je prišlo do velikih demonstracij, pri katerih so padle tri žrtve. Današnji svečanosti, ki je bila obenem Proslava 25 obletnice tedanjih dogodkov, so prisostvovale velike množice kmečkega grebivalstva iz bližnje in daljne okolice. Številno so bila zastopana tudi odposlanstva iz Zagreba Na kolodvoru v Zaprešiču je goste pozdravil postajenačelnik Kornfeld. nakar je župnik Stepinec iz bližnjega Bredovca z lepim nagovorom orisal zgodovinske dogodke in pomen tedanrh žrtev tudi za sedanje borbe. V imenu Zagreba je govoril podžupan Mayer S kolodvora je nato množica v povorki odšla v Bredovec. kjer je bila naiooprej pod milim nebom sveta maša, nakar ie ime' predsednik HSS dr Maček daljši govor V začetku govora se je spominjal dogodkov pred 25 leti. Enako borbo vodijo Hrvati tudi danes. Nato je dr. Ma- ček govoril o dogodkih v Narodni skupščini in o tragičnem koncu Stjepana in Pavla Radiča ter Gjura Basarička. V Beogradu obstojajo danes tri struje, ki so proti Hrvatom. Ena struja oravi, da je treba Hrvate razcepiti in preganjati z obznano in drugimi represalijami in sodijo, da bodo v tem slučaju Hrvati popustili. Druga struja si sicer prizadeva, da popravi krivice. Le-ti bi hoteli to doseči z razširjenjem ob'asti in s povečanjem njihovega delokroga. Ti smatrajo, da bi bila Hrvatska, ako bi imela mesto štirih samo eno oblast zadovoljna in pomirjena. Toda tudi ti, kakor vse struje v Beogradu se Ijuto varajo, ako nas mislijo pomiriti in nas prevaliti. M| se "e borimo, da bi rušili državo in nočemo izven meia naše države. Naš program je v tem, da bodi na hrvatskem teritoriju edino Hrvat gospodar Ml hočemo Imeti svol sabor ter svoio vlado In želimo doseči tudi v ostalih poslih, ki bodo oridržanl skupni državi, ravnopravnost in enakost. Večina ie sita, da bi io vladala man]šna, kakor ie to bilo zadnjih 10 let. Tretjo strujo tvorijo takozvani amputaši. Dr. Maček je zaključil svoj govor z ostro obsodbo tega amputaškega in veleizdajalskega pokreta Prisotni so Mačkov govor često prekinjali z burnimi aplavzi. Nato so govorili še drugi govorniki. Slavje se je popoldne izprememilo v ljudsko veselioo. Ponovne demonstracije proti dr Angjelinoviču Split, 9. sept. Ob pol 7. je prišlo nocoj do ponovnih demonstracij proti ministru javnih del dr. Grgi Angjelinoviču, ki se je danes zjutraj vrnil s svoje ponesrečene turneje po srednji Dalmaciji v Split. Ob omenjenem času je sedela pred hotelom Belevue večja skupina radičevcev, med njimi tudi poslanec Stipa Matijevid. Radičevci so pričakovali poslanca dr. Trumbiča in inž Košutiča, Sijih prihod je bil najavljen za nocoj: Med tem pa se je pojavil minister javnih del dr. Grga Angjelinovič z nekaterimi svojimi prijatelji in večjim številom policistov. Ko je občinstvo spoznalo Angjelinoviča, je začilo zopet proti njemu bučno demonstrirati. Pozdravilo ga je z oglušujočimi žvižgi in z viharnimi klici >Doli!< >Proč ž njim< i. t. d. Ob enem so ga začeli nekateri obsipati s peskom, ki so ga pobrali s tal. Situacija je postala naravnost kritična, ko je nekdo iz Angjelinovičeve družbe potegnil revolver. K sreči pa se je minister v tem umaknil v hotel Bellevue, kamor so mu sledili luM njegovi prijatelji. Par trenutkov kasneie prispela žandarmerija, ki je prostor • 1 hotelom izpraznila. Vojvodinska demokratska omladina se pridružuje KDK — Subotica. 9. sejrtembra. Demokratska omladina iz Vojvodine je imela danes zborovanje, na katerem je sklenila izstopiti iz demokratske stranke. Na zborovanju stilizi-rano pismo, ki se bo odposlalo vodstvu demokratske stranke v Beogradu in v katerem omladinci ugotavljajo, da je demokratska omladina v Vojvodini razočarana od politike demokratske stranke, zlasti od akcije Ljube Davidoviča, ki je zadnje čase docela izpremenil svojo politično linijo. Po sprejetju nettunskih konvencij prečanski omladini ni drugje mesta, kakor ob strani KDK. Pogreb Egidija Perica Velika udeležba sočustvujočega občinstva - Preiskava o umoru se vrsi pod osebnim nadzorstvom policijskega direktorja in se nadaljuje z vso energijo - Včeraj ni bilo novih aretacij Ljubljana, 9. septembra. Ob 17. popoldne se je izpred cerkvice Sv. Krištofa vršil i>ogreb tragično preminulega Egidija Perica. Kot rezervnemu častniku mu je vojaštvo izkazalo zadnjo čast s tem, da je žalni sprevod vodila vojaška goeha in za njo oddelek infanterije, dočim so ob mrtvaškem vozu stopali štirje podčastniki, a za krsto so v sprevodu sledili častniki kot zastopniki posameznih vojaških edinic ljubljanske garnizije. V globoki potrtosti so spremili pokojnega Egidija k večnemu počitku oče, brat, obe sestri in ostali sorodniki, dočim mati in soproga zaradi tuge, ki ju je popolnoma strla, nista bili v stanu slediti pokojniku na zadnji poti. Pred Šv. Krištofom, a še bolj pri Sv. Križu se je zbralo mnogo ljubljanskega občinstva, kj ga je ta žalna svečanost prevzela z ganotjem. Po obredih v cerkvici Sv. Križa se je na pokopališče vrnila vsa množica in obkolila odprto jamo. Po poslednji blagoslovitvi je vojaška godba odigrala žalostinko, nakar so začele padati številne grude v sveži grob. * V razvoju preiskave o kolezijski tragediji danes ni beležiti posebnih novih momentov. Zaslišanih je bilo zopet več bivših Orjunašev, a policija zatrjuje, da se ni izvršila nobena nova aretacija ... Na policiji so proučevali materijal, ki so ga nekateri prvotni osumljenci in priče dali na razpolago in ki baje poleg zapiskov, najdenih v stanovanju pokojnega Egidija Perica, podaja sliko odnošajev v Organizaciji jugoslovenskih nacijona- listov od ustanovitve do razkola in ki precej obširno utemeljuje, zakaj je prišlo do nasprotij med bivšimi aktivnimi člani Orjune. Glede enega izmed aretirancev je posebno kočljivo vprašanje alibija. Uspel mu je dokaz, da se je v petek popoldne do prvih večernih ur nahajal na Vrhniki, ob pol 10. zvečer pa je prišel večerjat v neko gostilno na Zabjeku, kjer je bil baje precej razburjen in večerje ni použil do kraja. Priče, zaslišane o tem, so prišle v protislovja glede časa večerje, a aretiranec doslej še ni mogel ne-ovrgljivo dokazati, kje se je nahajal v oni usodni uri. ko se je v Riharjevi ulici izvršil atentat. Policija je izvršila nova poizvedovanja o nekaterih odsotnih osebah, ki jih vključuje v celotno afero in se preko obeh prznikov nahajajo izven Ljubljane, na izletih ali drugih opravkih. Vse te osebe bodo zaslišane takoj po povrat-ku. Preiskava, ki se poslužuje vseh razpoložljivih kriminalno-tehničnih pripomočkov, med katerimi je posebno dak-tiloskopija podala že nekatere zanimive ugotovitve, se vrši pod osebnim nadzorstvom policijskega direktorja dr. Gu-ština, ki si da sproti poročati o vseh novih momentih in je nocoj imel dolgo posvetovanje s policijskim nadzornikom Zajdeio. Poglavitni corpus delieti, karabinka s prelomljenim kopitom, je bil danes objekt najpodrobnejših preiskovani kri-minalno-tehničnega oddelka. Krogla, ki je pogodila Egidija Perica, je bila posebnega sistema z eksplozivom in je zato imela tako strahovit učinek. Krvavi obračuni med bolgarskimi politiki Ponesrečen atentat na zunanjega ministra Burova. — Zarota pod vodstvom vojnega ministra Vlkova. — Pokolji med ma- kedonstvujuščimi. Beograd, 9. septembra. Danes so prispele iz Sofije alarmantne vesti, da so tamkaj odkrili zaroto proti predsedniku Sobranja Cankova in ministru zunanjih del Burovu, ki sta pred dnevi, kakor znano, izzvala krizo vlade. Neznana oseba je streljala na ministra zunanjih del Burova, ko se je ta vračal s sestanka s Cankovom. Atentator je streljal trikrat zaporedoma, minister Bu-rov pa je kakor po čudežu ušel smrti. Beograd, 9. sept. Akcija makedonskega revolucijonarca Vanče Mihajlova je popolnoma uspela. Mihajbv je s svojimi prijatelji zadnje dni pobil vse svoje nasprotnike iz skupine Protogerova. Umorstva so se vršila dan in noč po vsej Bolgarski in se še nadaljujejo. Premožnejši ljudje trumoma zapuščajo Sofijo. Iz vladnih krogov se potrjuje vest, da so prijatelji bivšega vojnega ministra Vlkova organizirali atentat proti ministru zunanjih del Burovu. Odposlanstvo meščanstva se je oglasilo pri predsedniku vlade s prošnjo, naj bi vlada jDOOstrila varnostne mere in jamčila za varnost in red. Vlada bi rada naložila oblastnim samoupravam se nova finančna bremena Famozen odlok prosvetnega ministrstva, ki zahteva, da morajo oblasti vzdrževati poslopja srednjih šol in grozi drugače z redukcijo teh šol. Zagreb, 9. septembra. Prosvetni odd. zagrebškega velikega županstva je poslal oblastnemu odboru naslednji akt ministrstva prosvete: »Proračun ministrstva prosvete je preobremenjen. Zato ni v njem nikoli dovolj kreditov za popravilo gimnazijskih zgradb in učiteljišč. Večji del teh zgradb je v slabem stanju. Še hujše pa je to, da jih ministrstvo prosvete ne more popraviti. Ker so tudi oblasti dolžne, da skrbe za zgradbo in da podpirajo državo pri izvajanju njenih prosvetnih nalog, se naproša veliki župan, da opozori oblastni odbor, naj v svoj Zopet «važna» seja radikalskega glavnega odbora Beograd, 9. septembra. Jutri bo imel glavni odlbor radikalne stranke zelo važnj sejo. Nocojšnja »Pravda« piše. da Mdo člani odbora na tej seji ponovno zahtevali, naj bi radikalna stranka stopila v sike in v pogaianja s KDK. Tekme za svetovno nogometno prvenstvo Curih, 9. septembra. Danes se je vršila konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da se od 1. 1930 naprej uvedejo tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo. Tega tekmovanja se bodo lahko udeleževali nacionalni tirni vseh držav v Evropi in Ameriki. Kasneje bodo pritegnjeni tudi Japonci. proračun postavlja kredite za popravilo teh zgradb. Ako oblastni odbor ne bi votiral v to svrho potrebnih kreditov, bo ministrstvo prisiljeno reducirati te šole, ker ni mogoče zvaliti na državo vseh bremen za vzdrževanje šol. Ako oblasti smatrajo, da so srednje in strokovne šole potrebne, naj izpolnijo svojo dolžnost« Ta akt ministrstva prosvete je izzval v vseh hrvatskih krogih splošno ogorčenje, ker je to stališče vlade docela neutemeljeno in v nasprotju ne le z dosedanjo prakso, temveč tudi z obstoječimi zakoni. Zdravniški kongres v Skoplju Skoplje, 9. septembra. Danes je bil otvor-jen 10. kongres Udruženja jugostovenskih zdravnikov. Vlado je zastopal mliister narodnega zdravja. V imenu slovenskih zdravnikov je kongres pozdravil dr. Z a i c Kongres je odposlal kralju vdanostr.o brz'*-javko. Okrevanje Venizelosa Atene, 9. septembra. Mrzlica Veni zel- -s je ponehala. Dozroava se, da bo zbornic odgodena do 1. oktobra, da se bo mogel V' nizelos udeležiti sej. Zbližanje med Grčijo in Ital" Atene, 9. septembra. Italijansko -prijateljska pogodba ie več ali manj ži-njena. Pogajanja so napredovala tako j- -leč, da se bo pogodba sklenila v prihoda.i:i dneh. o strokovne zveze 9!i priliki 20letnice svoje strokovne ergaozacije je priredilo narodno delavstvo krasno uspelo manifestacijo Ljubljana, 9. septembra. Danes dopoldne ob 9. uri se je pričel v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru kongres NSZ, ki se je vršil v proslavo 201etnice obstoja Narodne strokovne zveze, glavne strokovne organizacije narodnega delavstva. Kongresu so prisostvovali poleg številnih delegatov in udeležencev z dežele, ki so napolnili prostrano dvorano do zadnjega sedeža, tudi v imenu SDS in kluba KDK nar. poslanec dr. Albert Kramer, mestni župan dr. DInko Puc z več naprednimi občinskimi svetniki, načelstvo ljubljanske SDS in njen poslevod. podpredsednik Adolf Ribnlkar, predsednik Zveze kulturnih društev ravnatelj Jug, obl. po-posl. Majer in številni zastopniki raznih narodnih, strokovnih in kulturnih društev in organizacij. Posebno pozornost je vzbujala deputacija Zveze narodnih delavskih organizacij z Westfalske-ga s predsednikom Bolho na čelu. Kongres je bil otvorjen z državno himno, ki jo je izvrstna jeseniško godba mogočno zaigrala. Predsdoval je predsednik in ustanovitelj Narodno strokovne zveze v Ljubljani g. Rudolf Juvan. V svojem pozdravnem govoru je naglasih da je NSZ postala tekom 20 let svojega obstanka važen faktor v slovenskem javnem življnju. Velika večina narodno zavednega delavstva ie danes organizirana v njenih vrstah. V imenu izvrše-valnega odbora NSZ je zaklical prisrčno dobrodošlico zastopnikom vestfalskih Slovencev, pozdravil je ljubljanskega župana dr. Puca, poslevodečega podpredsednika SDS Ribnikarja in ostale goste. Pri pozdravu posl. dr. Kramerja se je predsednik Juvan ob navdušenem pritrjevanju zborovalcev spomnil težke borbe, ki io vodi KDK za pravice, svobodo in enakopravnost delavnega ljudstva proti današnjemu režimu, ki z vsem svojim delom in nehanjem žene narod v pogubo. Predsednik se je spomnil tudi pokojnih zvezinih funkcijonarjev in članov, posebno še dr. Otokaria Rybara in drugih, katerih spominu so se navzoči oddolžili stoje s »Slava« klici. Nato je predsednik Juvan podal v živih besedah zgodovino narodnega delavskega pokreta in NSZ. Slovenski delavec se je dvignil z žalostnega in sramotnega stališča brezpravnega človeka in hlapca na svoji lastni zemlji. V delavstvu samem se je pred 20 leti porodila zdrava, velika ideja uvel j a vi j en j a svojega nacijonalnega in soeijalnega prepričanja. Kmalu nato pa so bili v ta po-kret pritegnjeni naši inteligenti, ki so s svojo zmožnostjo in sposobnostjo pomagali procvitati narodni delavski organizaciji. Od dne, ko se je slovenski delavec osamosvojil od nadvlade in gos^od-stva nemškega in italijanskega veleka-pitala, ie njegova moč in zdrava sila rasla neprestano in neomajno. In za visoko stopnjo, ki jo je dosegla NSZ ob priliki svojega jubileja, se je treba v prvi vrsti zahvaliti žilavosti in pridnosti slovenskega delavstva. Predsednik Juvan se je še spomnil dveh drugih velikih jubilejev, ki jih praznujemo letos, in sicer 10-letnice narodnega osvobojenja in pa 20-letnice tragičnih septemberskih dogodkov. Opravičil je še češkoslovaško delavsko delegacijo, katera ni mogla vsled nenadnih velevažnih poslov pri noveliza ciji delavskega zavarovanja prispeti v Ljubljano, katera pa je poslala pismene pozdrave in iskrene želje na čim večji in čim popolnejši uspeh kongresa. Nato je govoril prisrčno pozdravljen župan dr. Puc, ki je izrazil posebno veselje, da more pozdraviti narodne delavske zastopnike kot predstavnik mestne občine, zakaj vzrasel je iz njihovih vrst, iz njihove srede. Pozdravil je udeležence kongresa, ki so v tako častnem številu prihiteli iz vseh krajev Slovenije, zlasti prisrčen pozdrav pa je posvetil vestfalskim Slovencem, ki v daljni Nemčiji niso pozabili svojega jezika in svoje matere domovine. Posebej je še sporočil pozdrav predsednika SDS nar. poslanca dr. Žerjava. Zastopnik vestfalskih Slovencev g. Bolha se je zahvalil za sprejem in s ponosom izjavil, da Slovenci na Westfal-skem nikdar ne bodo pozabili in se bali pokazati pred tujci, kdo da so. Burno pozdravljen je nar. poslanec dr. Kramer pozdravil kongres v svojem imenu ter v imenu poslanskih tovarišev iz SDS in cele KDK. Obljubil je narodno delavskemu pokretu vso svojo in svojih tovarišev pomoč. Orisal je zgodovino narodn. pokreta in izrekel NSZ ob 20-letnici prisrčne čestitke. Narodno zavedno delavstvo je vedno nosilo zastavo v borbi za svobodo in za narodne, socijalne in človečanske pravice. Bolj kakor kdaj nam je danes potrebna narodna socijalna organizacija, saj so ogrožene najprhnitivnejše pridobitve našega delavstva in socijalna reakcija je v polnem razmahu. Današnja borba KDK za ozdravljenje naše države je tudi borba za njeno socijalno pravično ureditev. Govornik navaja zasluge SDS na socijalnopolitičnem polju ter ob navdušenem pritrjevanju poziva delavstvo, da kot preizkušeni prvoborilec za napredek trdno vztraja v vrstah KDK, od katere zmage je odvisna boljša Jugoslavija. Govorili so še: v imenu Delavske zbornice Dragotin Kosem, ki je pouda- ril, da je rešitev našega delavstva edino le v samopomoči in samoobrambi, v strokovnem pokretu. Pri nas odpade na 5 organiziranih delavcev 100 neorganiziranih. Zato je treba organizirati v narodni strokovni organizaciji čim širše plasti slovenskega delavstva. V imenu Zveze kulturnih društev ie pozdravil navzoče predsednik ZKD ravnatelj Jug. V imenu Zveze privatnih nameščencev je spregovoril zastopnik Žemljic, ki je sporočil pozdrave in čestitke Zveze. V imenu celokupnega čianstva NSZ je nato čestital obč. svetnik Rupnik predsedniku Juvanu k 20!etnemu jubileju njegovega požrtvovalnega dela v NSZ in izrazit željo, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje moči in zmožnosti vzvišenim ciljem narodnega delavstva. Dve članici sta izročili preds. Juvanu velik zlat lovorov venec z narodno trobojni-co; za kar se je preds. Juvan ginjen zahvalil in zaklical glasen »Živio« zavednemu članstvu. Nato je namesto prijavljenega referenta dr. Bohinjca, ravnatelja OUZD, ki ie moral službeno oditi na anketo okrožnih uradov v Skoplje, prečital dr. Bohinjčevo poročilo obč. svetnik Rupnik o velezanimivem in aktualnem predmetu: »Socijalna zakonodaja in socijalna politika pri nas in drugod«. Poročilo bo objavljeno v »Jutru«. Obl. poslanec Ivan Tavčar je v temeljitem referatu podal načela in cilje NSZ za bodočnost in očrtal smernice, ki naj vodijo narodno delavsvo do končne popolne zmage. Naštel je vzroke današnjega težkega življenja in trpljenja delavskega razreda ter pokazal način, kako se bo to dalo popraviti in urediti. Tudi ta referat bo objavljen posebej. Shod je končal s prečitanjem številnih brzojavnih in pismenih pozdravov raznih organizacij in posameznikov iz Prage, Zagreba, Beograda ter iz slovenskih mest in trgov. Med pozdravnimi brzojavkami so se nahajale tudi čestitke poslancev dr. Žerjava, dr. Pivka in Ureka. Ob zvokih mogočne Hej Slovani je predsednik Juvan zaključil kongres. Nato je odšla izpred Sokolskega doma velika povorka udeležencev kongresa med neprestanim navdušenjem vzklika-njem po Vidovdanski, Komenskega, Dalmatinovi, Miklošičevi, Prešernovi, Aleksandrovi, Gledališki in Knafljevi ulici z jeseniško sokolsko godbo na čelu pred muzejsko poslopje, kjer so se vsi udeleženci fotografirali. V slavnostnem sprevodu, katerega je na vseh imenovanih cestah napredno občinstvo simpatično pozdravljalo, so korakali skupaj z vodstvom NSZ poslanec dr. Kramer, obč svet. Likozar in Vargazon, obl. psi. Majer in drugi odlični gostje. Nato je bil v restavraciji hotela Tivoli skupen obed. popoldne pa so si gostje ogledali razna ljubljanska industrijska podjetja in velesejemsko prireditev »Ljubljana v jeseni«. Kongres je soglasno sprejel nasled- nje resolucije: i. 1. Država ni le nacijonalna in kulturna zajednica svobodnega naroda, ampak je tudi gospodarska in socijalna organizacija. Brez gospodarskega in soeijalnega blagostanja ni nacijonalne svobode in kulturnega napredka. In prav socijalni in gospodarski del naše državne organizacije je najšibkejši. Delovno ljudstvo se zaveda, da bo njegov obupni položaj še le takrat ugodnejši, ko zavlada v državi socijalna miselnost, ko zavlada v državi red in poštenja enaka pravica za vse državljane in vse pokrajine. Prav zato vstopamo mi delavci, varujoč svoj eksistenčni interes, v vrste bojne fronte prečanskega naroda, ki je napovedal neizprosno, nepopustljivo borbo srbijanski . čar-šiji in njenim priveskom, in hočemo zato tudi z vsemi silami podpirati stremljenja koalicijsko kmetsko - delavske demokracije. 2. Akcije za zboljšanje delavskega položaja v državi ne morejo ostati v okviru ene strokovne organizacije. Izrekamo se za enotno delavsko fronto v vseh borbah in vprašanjih, ki so skupna vsem delavcem. 4. Pozivamo vse nam sorodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev, da se pridružijo našemu predlogu za ustanovitev skupnega strokovnega sveta. 5. Želimo, da se ustanovi vzajemnost vseh slovanskih nacijonalnih strokovnih organizacij, ki bo v delokrogu svojih držav in v mednarodnem svetu vplivala in urejala so- »cijalne, gospodarske in kulturne razmere delavstva. II. V pogledu svojih načelnih smernic bodočega dela posebno povdarjamo: 1. da vidimo v nacijonalizmu ogromno vrelo moralne sile in velikih kreposti in da smo bili in da ostanemo nacionalisti. Naša narodnost je socijalna, je etična narodnost, humaniteta, pravičnost, poštenost; 2. da je naš cilj socijalizacija vseh produktivnih sredstev, celega gospodarstva, da ne bo imel delavec na uspehu dela samo materijalni, ampak tudi etični interes; B. da more bodoči boljši družabni red sloneti samo na etični kulturi in da je zato naša prva naloga dvigniti ljudstvo iz nevednosti in mlakuže mračnjaštva in mu dati vse srčne in umstvene predpogoje, da obvlada indukcijska sredstva; 4. ri o naša organizacija izrazita predstavnica delavstva, ki hoče najdoslednejše voditi borbo za njegove gospodarske in socijalne interese III. 1. Zahtevamo striktno izvajanje socijalne zakonodaje. Z ogorčenjem odklanjamo že samo vsak poizkus, ki bi hotel poslabšati že itak pomanjkljivo socijalno zakonodajo. S posebnim povdarkom zahtevamo popolno izvedbo osemurnika in nedeljskega počitka. 2. Izvesti je brezposelno zavarovanje. Obstoječe podpiranje brezposelnih je nezadostno. Sramota je, da rudarji, ki so najbolj izpostavljeni brezposelni krizi, brezposelnih podpor niti v najmanjši meri niso deležni. 3. Zahtevamo najostrejšo zaščito domnčih delovnih moči in se izrekamo za posebno obremenitev podjetij, katera zaposlujejo tuje delovne sile. 4. Strokovno šolstvo je na novo zakonito urediti, da dobimo za našo industrijo in obrt, visoko kvalificirano delavstvo, še posebej zahtevamo, da se vrši strokovni ix»uk ob delavnikih in ob delavnem času, in da se posveča mladinskemu vprašanju največjo pažnjo. 5. Kolektivne pogodbe so najjačji instrument za ohranitev soeijalnega miru ter kon-solidiran razvoj gospodarstva. Zahtevamo, da se uvede zakonita obveznost kolektivnih pogodb. 6. Naredba o obratnih zaupnikih je pomanjkljiva in brez prave vrednosti za delavstvo. Zahtevamo revizijo naredbe, ki mora obsegati popolno zaščito obratnih zaupnikov pri izvrševanju njih funcij. 7. Zahtevamo revizijo zakona o inšpekciji dela, ki je skrajno nepopolen in zlasti ne daje uradnim organom zadostno kompe-tenco, da bi mogli v vseh pogledih skrbeti za točno izvajanje vseh socijalnih in liigi-jenskih predpisov. V inšpekciji dela je treba pritegniti ženske moči in zdravnika ter je ustvariti poseben znanstveni institut za preučevanje obratne higijene. število inšpekcij dela je zvečati. Inšpekcijo nad rudarskimi in želešnikimi obrati je priključiti splošni inšpekciji dela. 8. Moderno delavno pravo in stvarna potreba zahtevata posebno ureditev delavskega sodstva. Imamo sicer obrtna sodišča in razna razsodišča soeijalnega zavarovanja, vendar nam te ustanove ne jamčijo pravilno in hitro presojo vseh slučajev. 9. Zahtevamo zakon o minimalnih mezdah, ki naj sloni na načelu, da mora biti najslabša mezda taka, da krije duševne in telesne potrebe delavca. 10. Socijalno politična zakonodaja ne sme prezreti delavčeve kulture. Prav tako mora biti zakonito urejena skrb za delavčevo lii-gijeno; tuberkulozni problem je še danes nedotaknjen. 11. Zahtevamo stanovanjsko zaščito najemnikov. Dvigniti je stanovanjsko akcijo občin in drugih samoupravnih teles. 12. Neodložljiva je zakonita ureditev rudniške produkcije in distribucije in zahtevamo, da se že vendar enkrat uveljavi nov moderni rudarski zakon. 13. V vseh naprednih državah brez izjeme je danes socijalno zavarovanje izvedeno za vse panoge. Pri nas poznamo le zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod. Zahtevamo, da se zakonito izvede tudi. starostno in invalidsko zavarovanje. 14. Vprašanje ureditve pred in medvojnih rent in pokojnin in splošno zavarovanje rudarjev še sedaj ni zadovoljivo urejeno. Prva in živlienska zahteva rudarjev in vsega naroda je zato, da se valorizirajo stare rente in pokojnine in da se rudarsko zavarovanje postavi na temelje, ki so v skladu z interesi rudarjev. 15. Odločno se izrekamo proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko. Zahtevamo, da se ministrstvo za soc. politiko še izpopolni in reorganizira ter da posebno ne zanemarja dolžnosti, da inicijativno poseže naša država v mednarodno socijalno politiko in sodeluje v Mednarodnem uradu dela. Nekaj pojasnila k govoru ob priliki otvoritve razstave «Četrte generacije» V ponatis mojega govora v zadnji številki »Ponedeljka« se je vrinila v neko besedo črka r tako, da je dotični odstavek dobil bistveno drugačno vsebino kakor sem mu jo jaz dal. Glasiti se mora pravilno: »Ker — presamotno i« bilo prizadevanje umetnikov« — in ne: presramotno itd. To je ena, potem pa še nekaj; listi poročajo, da je otvoritvi prisostvovalo mnogo obiskovalcev. V protislovju s tem pa pravim jaz: »Malo Vas je«. Oboje je prav. Navzočih je bila res precejšnja množica obiskovalcev, vendar.so preetžno večino tvorili razstavljalci, njih ožji prijatelji in sorodniki, stanovski tovariši in pisatelji. Moj govor pa je bil namenjen občinstvu, kar sem tudi, kakor se spominjam, izrazil z besedami; »Malo Vas je iz občinstva«. Pogrešal sem zlasti skoraj vse one odlične osebe, ki bi mogle dati prireditvi sijaj, kakršnega zasluži ta razstava. To dejstvo me je tudi zapeljalo, da sem vpletel v svoj govor, ki sem ga čital, nekaj povsem nedolžnih besedi, ki pa so v zvezi z naslednjim stavkom v mojem konceptu dobile nekako žaljiv značaj, kar nasprotuje mojemu namenu in mojemu občutku. Saj rečem že koj v začetku govora, da hočem spregovoriti nekaj prijaznih besedi, to se pravi, besedi, ki naj bi rodile prijazne posledice. Sploh pa se upira mojemu značaju kogarkoli nesmiselno žaliti, zlasti še one, ki so dobre volje in so to že dokazali. R. Jakopič. Pogreb Filipa Supančiča Izpred hiše žalosti na Bleiweisovi cesti se je včeraj popoldne ob 15- vršil pogreb ljubljanskega mestnega stavbenika, bivšega deželnega poslanca g. Filipa Supančiča. Žalni sprevod je otvoril oddelek sokolske konjenice, za mrtvaškim gala-vozom pa je sledila pokojnikova družina in nato lepo število uglednih ljubljanskih osebnosti, med njimi predsednik v. d. ž. g. dr. Rogina. ljubljanski narodni poslanec g. dr. Kramer, mestni župan g. dr. Dinko Puc, starosta JGZ g. Josip Turk, predsednik SPD dr. To-minšek, veletrgovec g. Rohrmann in drugi osebni prijatelj' pokojnika. Žalobna svečanost je bila tiha, a zato tembolj pijetetna. S krasnim uspehom se danes zaključuje pokrajinska razstava Razstava goveje živine, predvsem pa originalna tekma slovenskih harmonikarjev sta včeraj privabila na kmetijsko razstavo ogromno število predvsem podeželskih po-setnikov. Že dopoldne je bilo na razstavišču izredno živahno. Popoldne pa je prišlo na razstavo še številno radovedno občinstvo iz mesta in okolice. Zaradi navala na blagajne je moralo velesejmsko vodstvo postaviti pri glavnem vhodu še tretjo pomožno blagajno. Priznati moramo, da takega navala naš velesejem pri pokrajinskih razstavah še ni videl. Tekom dneva je bilo na razstavi najmanj 22.000 posetnikov. Da se je pri takem navalu občinstvo povsod kar trlo in gnetlo, je pač razumljivo. Največji naval je bil seveda pri komisijah, kjer se je vršilo tekmovanje hannomkajrjev, kar ie dokaz, da je bila zamisel, prirediti tako tekmovanje, prav posrečena. Po tekmovanju, ki se ie končalo šele po šesti uri, pa je bilo razpoloženje na veseličnem prostoru, kamor so se razšli številni harmonikarji, tako, kakor še nikoli. Še pozno v noč so se od razstavišča proti mestu razlegali akordi godb, harmonik, pomešani s petjem, pokanjem in hru-ščem. Razstava in premiranje goveje živine Poleg tekmovanja slovenskiii harmonikarjev je vzbudila splošno pozornost, zlasti pri številnih podeželskih posetnikih, razstava goveje živine. Prignanih je bilo 60 glav sive pasme. 9 pomurcev, 16 simodol-cev in 19 pincgavcev. V splošno dobrem stanju je bila siva pasma, ki je bila sorazmerno z drugimi pasmami želo močno zastopana. Marjadvorcev in simodolcev iz mariborske oblasti žal ni bilo; simodolska živina iz ljubljanske okolice pa je bila v dobri kondiciji, kar je bilo opažati predvsem pri bikih. Domači bikovski materija! prekaša originalce iz Slavonije; pri po-rnurcih iz šentjurskega okoliša pa se epaža uspešno stremljenje po zboljšanju mlečnosti. Ta živina se je odlikovala po svoii postavnosti in zložnosti udov. dočim so se ppincgavci karakterizirali po krepkosti života kot posledice naravne vzreie. Živali so zelo globokih prs, čvrstih kosti in trdih parkljev. Prva premovalna komisija je ocenjevala sivo dolenjsko in montafonsko živino. Predsednik te komisije je bil g. inž. Zidanšek, člani pa so bili gg.: svetnik Trampuž, ravnatelj Pod gornik, inž. Venko. Hočevar in Hladnik. Člani druge ocenjevalne komisije za pomursko simodolsko in pinegavsko živino pod predsedstvom g. Pipana pa so bili gg.: inž. Kropivšek, veter. Čeh. ekonom Suštič, tajnik Kafol in posestnik Cvenkelj. Komisiji sta podelili za krave 7 prvih nagrad po 500 Din, 11 drugih po 350 Din in 11 tretjih po 200 Din; za bike pa 5 prvih nagrad po 700 Din, 8 drugih po 500 Din in 12 tretjih po 250 Din. Skupaj je bilo za nagrade razdeljenih 20.250 Din Poleg tega so bile podeljene zlate kolajne Kmetijski šoli na Grmu, Živinorejski zadrugi v Strugah. Živinorejski zadrugi v Šent Juriju, posestniku Jurkoviču v Raz vanju in posestniku Kobi.iu v Borovnici, dalje 7 srebrnih in 4 bronaste medalje ter 3 diplome, skupaj 19 častnih daril. Za skupino monta-foncev iz reje veleposestva Razvanje je poklonil baron Rosmanit. bivš* veleposestnik in izvrsten živinorejec na posestvu Razvanje, dvoie krasnih daril, od katerih je bilo eno dodeljeno g. Jurkoviču za najboljšo kravo - molznico, ki daje letno 6300 litrov mleka, drugo pa ge. Souvanovi iz Vočjega potoka za tri najboljše krave - molznice. V splošnem je še omeniti, da so se kmetje - živinorejci simodolske in pinegavske pasme udeležili razstave le v malem številu, dočim so bile živinorejske zadruge iz Strug in Št. Jurija zelo dobro zastopane. Glede mlečnosti, ki se v večjem obsegu kontrolira le pri članih »Grauviehverbanda« (ki so vsi graščaki) so se izkazala graščinska posestva, ki goji.io montafonsko živino, ki sicer ni pri nas priznana za gojitev, pač pa se potrebuje za zboljšanje mlečnosti naše dolenjske sive živine. Najlepši uspeh jubilejne razstave Današnji rekordni poset, ki je nadkrilil vse dosedanje velesejmske nedelje, pa ce!o tudi zadnjo, je letošnjo pokrajinsko raz* stavo »-Ljubljana v jeseni» kronal s popol« nim uspehom. Vsi obiskovalci kakor tudi r zstavljalci so izredno zadovoljni in izra* žajo vse priznanje organizaciji in inicijativs nosti sejmskega urada. Bila je to zares le* pa manifestacija slovenskega dela in živ; Ijenja in obenem močna afirmacija naših organizatorskih sposobnosti. O današnjem zaključku pokrajinske razstave moremo i z« raziti eno samo željo, da bi uspehi v tako odlični meri stopnjema rastli tudi v bodoče. 30-leinica smrti žene cesarskega starca Danes pred 30 leti je italijanski anarhist Luccheni v Ženevi zabodel s pilo avstrijsko cesarico Elizabeto, ki je kmalu nato izdihnila. Pred 30. leti je današnjega dne prešinila avstrijski dvor na Dunaju strašna vest: iz Švice je dospel brzojav, da je postala cesarica Elizabeta žrtev, atentata, katerega je izvršil italijanski anarhist Luccheni. Cesarica se je bila ineognito nastanila v ženevskem hotelu »Beau Rivage« in se je podala na sprehod. Spremljala jo je običajna dvorna dama. Na potu skozi park ie morala mimo ljudi. Naenkrat je vstal s klopice mlad moški in se je s sunkom zaletel proti cesarici; Elizabeta je kriknila, nato pa omahnila v naročje spremljevalke, ki je sprva mislila, da jo je tujec le nehote sunil. Spravila jo je v bližnjo ladjo, odkoder so io nemudoma odpremili v hotelski foyer. Tam je izdihnila. Cin Locchenija je bil dejanje navadnega fanatika, prepričanega anarhista, ki ie smatral za svojo življensko nalogo moriti kronane glave. Če kje, gotovo ni bil umor v tem primeru na mestu; zakaj Elizabeta je -bila mirna dama, neangažirana v politiki in se ni zanimala za nič razen za sebe. Razočaranja v zakonu si je hotela odganjati s potovanji, katerih ie bilo polno njeno nemirno življenje. Že zgodovina njenega zakona sama na sebi je tragična in bridka. Ko jo je Franc Jožef I. zasnubil, mu je bilo 23 let in je bil že pet let avstrijski cesar. V teh petih letih je podpisal nič manj nego 2000 dekretov za usmrtitev in nič čudnega ni, če je dobil zaradi tega pridevek »krvavi« cesar. Mogoče je baš to odvračalo instinkt bavarske princezinje od njegove zahteve, da mu mora postati žena. Franc Jožef I. je imel prvotno poročiti sestro Elizabete, princezinjo Heleno. Prišel je z materjo v Ischl in je po naključju srečal v parku šestnajletno Elizabeto, za katero se mu je mahoma vnela ljubezen. Materi Franca Jožefa in bavarskih princes, ki sta bili sestri, sta namreč sklenili, da dobi cesar za ženo princeso Heleno. Franc Jožef pa je bil trmast in je rekel: »Moja bo Elizabeta ali pa nobena!« In pri tem je ostalo. Seveda pa so se težave sedaj šele začele. Cesarju, ki je bil že od početka velik absolutist, se je bilo lahko odločiti za Elizabto in zavreči Heleno, ki mu je postala sovražnica do smrti, drugače pa je bilo pri srcu Elizabete, sanjski naturi, ki je čutila nekakšno instinktivno mržnjo do mladega monarha baš zaradi tega, ker je tako moril med svojimi podložniki. Nu, naposled jo je mati pregovorila, da se je vdala in pristala na zvezo. Dne 24. aprila 1854. je bila poroka. Ampak če je imela Elizabeta težavno stališče že kot nevesta, se je ta položaj še poslabšal po sklenitvi zakona Princesa je bila ljubljenka svojega očeta, vojvode Maksimilijana Bavarskega, in ta jo je vzgojil povsem prosto. Etiketa ji je bila nad vse tuja. Franc Jožef pa je bil zagrizen privrženec strogega španskega ce-remonijela. Tako se je začelo Elizabetino trpljenje v zakonu večati. Mesto da bi se po poroki zbližala, sta se cesar in cesarica vedno bolj oddaljevala. In drugače tudi ni moglo biti. Medtem ko je Franc Jožef I. podpisoval krvniške odloke, je Elizabeta brala Rousseaua, Voltairea, Goetheja in Byrona. Heine Je bil njen ljubljenec. Ko se je podpisala na neko zbiralno polo za Heinejev spomenik ji je storil Franc Jožef še to krutost, da ji ie velel podpis preklicati, ker se takšno dejanje »ni strinjalo s častjo in položajem kronane žene«. Elizabeta se ie za ta ukren svojemu cesarskemu soprogu poizneje maščevala na ta način, da ie dala postaviti v gradiču Aliilleionu na Krfu Heineiu majhen spo-1 menik. Niti materinska sreča ni mogla zbližati cesarskih soprogov. Ko se je Elizabeti in Francu Jožefu rodil močno zaželjeni sin, prestolonaslednik Rudolf, je cesarjeva mati ugrabila dete materi s prsi in ga je oddala v vzgojo neki bavarski aristokratki. Elizabeti je Pomenjalo to dejanje višek prevare. Obupana je obrnila možu. dvoru in kamarili hrbet ter ie začela bloditi po svetu. Potovala je zelo nemirno in večkrat so se bali, da ne bo končala njenih potovanj — blaznost. Po tragični smrti cesarjeviča Rudolfa je postalo življenje Elizabeti odveč. Na sinu je visela s tenkimi nitkami ljubezni. Dvor je bil v zadregi, kako naj ji sporoči Rudol-fovo smrt. Slednjič se je opogumil sam cesar. Vest je Elizabeto zlomila. Odtlej je še bolj skrivala svoj obraz za slovito črno pahljačo, zavijala pa si je lice tudi v gosto kopreno. da ne bi svet videl brazd obupa, razočaranj in žalosti, ki jih je čas zarisal v njeno lice. »•Pustite me v miru!« je bilo geslo prevarane Elizabete, čim bolj je izginjala njena telesna lepota. Ali miru ni dobila niti po smrti. Čeprav je želela, naj jo pokopljejo v Ahilleionu na Krfu, so jo položili v dunajsko kapucinsko cerkev poleg Rudolfa, Maksimilijana Mehiškega in svojega krutega soproga Franca Jožefa I. in zadnjega. □ □ □ Laura kot rekrut □ !■ I Življenje v vojaškem taboru. — j—i Ljubezen polkovnikove hčerke. — UJ Mladenka v vojaški suknji. — faj Pod knuto narednika. — Zmaga g Premijera! Prvič v Ljubljani! Bučen smeh in krohot je izzvala Laura Ia Plante v svojem dovtipnem in duhovito komičnem filmu ljubezni. — Smeh! Smeh! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. — Najnižje ljudske cene! KINO IDEAL. □ □□HHSBHBODiElElEIB Zmaga naše šahovske reprezentance v Mariboru Maribor, 9. septembra. Mednarodna šahovska tekmovanja med dvema reprezentancama avstrijske Štajerske in Slovenije so prinesla slovenski reprezentanci velik uspeh. Reprezentanca Slovenije je zmagala v skupnem seoru 7:3. Izidi so naslednji: Vasja Pire 1 — Polcer (štajerski prvak) 0, KIeinmayer — inž. Sauer dr. Ka- labar 0 — direktor čok 1, Kramer — 0 Schoking 1, Poljanec 1 — Berghofer 0, Stu-pan 1 — Strahlhofer 0, Vidmar ml. 1 — Notar 0, Vogelnik 1 — Rosenraut 0, Ga-brovšek 1 — dr. Notnagel 0, Ostanek H — Zas Velemojster dr. Vidmar je igral ekshibi c.ijsko simultanko in zmagal v 13 parti ja I-tri partije je izgubil, tri pa je remezir.-'' Dr. Vidmar je izgubil proti igralcem M šiču, Koniču in Pliberšku, remiziral s K«, kovcem, Francem in Fabjanom. Časten nastop slovenskih hazenašic Težka zmaga Prage. — Ljubljanska hazenska reprezentanca boljša od državne. — Hud poraz Primorja v Karlovcu--Hajduk v Zagrebu zopet premagan. — Zaključek Rapidovih športnih svečanosti. — Ferenczvaros porazi Admiro. Praga: Ljubljana 6:5 (5:2) Praga: Dvorakova (Slavija, Praha); Chlapo-pova (AoMBes, Brno); Olmerova (Slavija, Pra-ha), Mičankova (Acbilles, Brno); Vesela (SK M6biik, Metodik). Sanova (Bata. ZLiai), Jamderova dbiiia, toda Radovideva uspešno repetiTa 2:1. Takoj na to Šanova lepo prodre in zviša n® 3:1. Naša obramba prične z ostrejšo igro, sodnik opominja T nai torkovo. Menjajoči se napadi. Jonašova krasno prodre 'in hudo ogrožena krasno plasira pod prečko; 3:2. Sanova se takoj na to reva.mžira; 4:2. Cimpermanova {« bi bila z lahkoto branfflia! Še enkrat s« nudi čehinjam izraziti po Šamovi svojo premoč tfc pred konec polčasa; 5:2. V dragem polčasu pritisnejo Fražaoke. Nnd'ih premoč traja pett miraut in šamovi uspe mariti- Godčevska tekma Ljubljana, 9. septembra. Kakor je pokazal naval na velesejem, je biil ta prirejen samo zaradi tekme, kjer so se skušali naši godci, 'kdo zna boljše igrati na harmoniko. Šele po tekmi, pa tudi že prej, ko ni ibilo zraven gospodov od razsodišča, so se kazali v »lepih« besedah, ki brez njih pravega narodnega umetnika misliti ne moremo. Zares je bilo vse zadane volje, kakor na ohcet. In na to ohcet so bili povabljeni vsi, ki so dostopni veselju in rajanju. Zato so čmerike ostale doma in kritizirale, da harmonika n! umetnost Škandal je tudd, so rekli tekmovalci, da jjma na tako slavnost prost vstop vsaka krava. Po pravici, da to res ni prav, da je Soveja živina imela prednost pred harmonikarji in je tudi pred njimi sprejela zilate medalje in druga odlikovanja. SIcer pa nikdo ne ve, kje so zakopani talenti. Zato (nikakor ne maramo delati krivice čistokrvnim odlikovalcem konkurenčne tekme, ker so tudi v resnici vedno navdušeno ob vsakem aplavzu zmagovitim godcem vzdignili svoje gromovite glasove. K tekmi harmonikarjev se je priglasilo toliko godcev, da niso mogli priti vsi na vrsto in je pred razsodišče stopilo le 1:15 tekmecev. Ker je bilo razsodišče vestno, te že zjutraj pričelo z »zasliševanjem«. Da rati šesti gol; 6:2. Ljubljana se znajde io prevzame imicijativo, ki traja do konca. Jonašova pošlje «šraubo» v vratnico, Vodebova r »postara in krasno plasira v desni kot; 6:3. Vodebova ponovno prodre in zviša na 6:4. Marica v ripostu krasno brani v komer ostri strel Šanove; Radovideva ripostira z vijakom v vratoico. Zaradi fouila Otoerove ditotirano petmetrovko Dvorakova odlično brani. Radovideva ponovno pošlje vijak v vratnico. Pražanke prodro, ostro pritisnejo na vrata Ljubljane, toda Cimpermanova odlično brani. Ljubljana ripostira in Jonašova krasno plasira v levi kot 6:5. Ljubljana močno pritiska; izenačenje visi v zraku, toda sodnik od piska konec. Nekai mnenj o sobotni in nedeljski tekmi. G. Zdenek, tebn. referent Csl. Svaza Hazene a Ženskych Športu: Današnja igra je bila odigrana v hitrejšem tempu tat v soboto. Kombinacija je bila lepša in preciznejša. Napad ljubljanske reprezentance je streljal bolje tat napad državne reprezentance, ki je več kombiniral in nezmiselno streljal. Cimpermanova v golu dobra, branilka Brodarjeva dobra, zlasti v drugem polčasu. Krilska vrsta dobra, hitra, in pozornejša od sobotne. Tratnikova je pred-vedls mnogo boljšo igro kakor v državni reprezentanci, Zannerjeva dobra v drugem polčasu. RaJovioeva izborna kakor v soboto, Jonašova na desnem krilu zelo prožna in hitra. Vodebova ima nepravilno streljanje, kajti že s pregibanjem telesa zagreši foul. Ljubljanska družina kot taka je bila stalno dobra. Zlasti jo j s treba pohvaliti, da ni pri stanju 5:2 klonila, temveč v drugem polčasu zbrala in izsilila v nadmočni borbi časten rezultat. Sodnik g. Ni-kovič objektiven, toda slabši kot v soboto. Bil je preveč strog napram Cehoslovakšnjam v presojanju foulov. V splošnem sem opazil, da povsod v Jugoslaviji sodniki ne pazijo »a nepravilno n.ttanje nad glavo, prekratko dodajanje in izbijanje žoge iz roke. V ti mu Frage je zelo dobro igrala Dvorakova. Janderova v krilski vrsti izborna. Napad, v katerem se je zelo pogrešala Kučerova na mestu srednje napadalke. Šanova na njenem mestu se je izkazala kot dobra strelka, s svojim sobranjem p-a je precej kazila. Slabo igro desnega krila Vesele je v velika meri pripisati temu dejstvu. Branilka Chlupova je bila po praškemu načinu igre dobra. Rezultat odgovarja popolnoma igri, kajti v prvem polčasu so bil« Čebinje boljše, v drugem pa družina Ljubljane. G. Baltesar, tehn. referent JNSa: Družina Ljubljane je v današnji postavi zaigrala precej boljše od včerajšnjega državnega tirna; obramba je predvedla sobotno igro z izjemo Tratnikov«, toi je bila mnogo boljša kot v državnem tinu. V napadu de Radovideva kot srednja na-PEdallka bila slabša, Vodebova je nekoliko preveč solinala, v streljanju pa je bila dobra; Zannerjeva vso igro dobra, Brodarjeva je zlasti v drugem polčasu zelo nadkriljevala branilko v državnem tarna Balzareno. Cimpermanova boljša kakor pri sobotni tekmi. Tim Prage js bil včeraj ojačan v napadu s Šanovo. Opazil sem zlasti pri Janderovi slabšo igvo; Šanova kot srednja napadalca se je izkazala kot dobra strelka, pač pa preveč solira. Olmerova v kriliki vrsti sijajna; branilka slabša kot Brodarjeva, Dvorakova v golu ]« nudila svojo sobotno dobro formo. Igra je potekala v hitrem in ostrem tempu; tim Ljubljanj je imel več od igre, zlasti v napadu; v prvem polčasu je bil napad Ljubljan« glede kombinacije precej nesiguren, ker Jonašova in Radovideva nista harmonirali; v drugem polčasu je šlo bolj«. A'ko 'bi naš tim nudil v prvem polčasu ono igro, ki jo je predvedel zadnjih 10 minut, bi bil sigurno zmagal z diferenco dveh golov. Sodnik g. Nitalid .Je napravil nekaj pogrešk glede foulov, ker prekine igro tedaj, ko je nasprotna stranka v ugodni poziicj-i. Sicer pa je izvrsten jn objektiven. Sodnik g. Nikolld: Tim Ljubljane je bil boljši od državnega tirna. Sestavljen Je bili dobro in Sgral na momente bolje od Pražanfc. Po igri so domačinke bile docela enakopravne gostom in bi neodločen rezultat bil popolnoma zaslužen. Družina Ljubljane ni imela slabe točke; odlikovale so se zlasti Cimpermanova, Jonašova in Radovideva. V pogledu tehnike so domače nad-kniljevale Pražanke in zapustile iz-boren vtis Prepričan sem, da bi se današnja družina mnogo bolje odrezala od državnega tirna v sobotni tekmi. Pri Cehoslovakinjah je bila v nedeljo obramba slabša od sobotne, večkrat je bila tudii precej ostra. Razven tega so bile slabe branilka, levi hali in srednja napadalca. Zelo dobro so igrale Olmerova v krilski vrsti in Janderova ter Vesela v napadu. V nedeljo niso niti v na- bi prišle na vrsto vse harmonike in viže, se je razsodišče raizdelilo na tri skupine. Hromatične harmonike, ki jih je i&ralo 28 tekmovalcev, so sodili pri širši konkurenci g'g. dr. Scliweiger, nadzornik Verbič in ravnatelj Pehani. Pri prvi komisiji za dia-tonione harmonike so 47 tekmovalcem sodili g.g. ing. dr. Ciril Pavlin, vladni svetnik dr. Karlin in komisar Julij Bučar, ki so preizkusili 47 godcev. Pri drugi skupini so pa sodili 40 godcev na diatonionih harmonikah gg. major Kndific, advokat dr. Zupane in rač. preglednik Vladimir Prinčič. Gospodje sicer niso komponisti, ki aspiri-rajo na Biografski leksikon in kandidirajo za spomenike, pač pa so vsi priznani harmonikarji. Ze ob 9. dopoldne ie pričelo razsodišče na treh prostorih z izločevanjem', releta-njem in selekcijo. Po ogromni večini so igrali tekmovalci stare, zelo stare viže: Unter dem Doppel-a!diler, Holzhackerimarsclh, Donauwellen in podobno že silno preiigramo robo, ker pač še nimamo lastnega repertoarja. S pohvalo pa omenjamo, da smo dostikrat slilaJi tudi Sokolsko, Slovenec, Srb, Hrvat, Mlade vojake, Naprej, Triglav, Parmovo gasilsko koračnico. Gorenjski valček in ceio lastne putpuiftje, kompozicije in stare narodne pesmi: Na bregtu j« jaga..., Na pla-nincah luštno je, Zagrebačko kolo. Slovo in podobne ter seveda tudi starodavne marzoline*in špicpolke. Le redko se je ogla- padu imele dovolj odločnosti, da bi dosegle boljši rezultat; z rezultatom morajo biti popolnoma zadovoljne. Glede dfea&pftžoe sem z obema družinama bil popolnoma zadovoljen. Z največjim zadovoljstvom sem sodfl lepi in fair tetam. Športni praznik v Mariboru Maribor : Rapid 4 ; 1 (1 : 1). Danes so se nadaljevale proslave povo» dom otvoritve novega igrišča SK Rapida. Poset je bil danes izredno velik. Glavni do* godek današnjih športnih prireditev je bila nogometna tekma prvih moštev SK Mari* bora in slavljenca SK Rapida. Zmagal je {>rvi v razmerju 4 : 1 (1 : 1). Maribor je bi» o tehnično boljše moštvo in je zmagalo za« služeno. Prvi gol za Maribor je padel po lepi kombinaciji Bertoncelj»Pavlin»Vodeb v 13. minuti. Rapid je izenačil po svojem kri» lu Terglecu v 25. minuti. Rezultat j« nato ostal neizpremenjen do drugega polčasa. Po iznačenju je tempo precej popustiL V dru« gem polčasu je pričel Rapid vehemeatao pritiskati in valil neprestano napade proti vratom Maribora, šele v 15. minuti pre» vzame zopet Maribor inidjativo in doseže v 25. minuti vodstvo z llmetrovko, ki jo pretvori Unterreiter v gol. V 35. in 37. min. sledita dva nadaljna gola ra Maribor, in si» cer po Kirbišu in Patino. Sodil je g. Vodi« šek iz Ljubljane dobro, zlasti v drugem polčasu. V predtekmi so zmagali Old Boys GAK iz Gradca proti Old boys Rapida s 7 : 2 (5 : 1). Gostje so bili tehnično boljše mo« štvo in so vzdržali tempo. Mladina SK Rapida : Železničarji 1 : 1 (1 : 1), rezerva Rapida : Marenberška sekcija Rapida 9 : 4 (3 : 2). Zadnje nogometne tekme LJubljana: Svoboda : Krakovo 7 : 0 (5 : Zagreb: Železničarji : Croatia 5 : 3 (3: 1), Hašk : Hajduk 5 : 3 (2 : 1). Karlovac: Olimpija : Gradjanski (Karlo* vac) 1 : 0 (0 : 0), Concordija : Primorje 4 : 0 (2 : 0). Primorje je igralo dokaj slabo. Concordija je predvedla ekshibicijsko igro. Dunaf: V soboto: Vienna : Slovan 3 : 0 (3 : 0), Wacker : Hertha 1 : 0 (1 : 0). V nedeljo: Srednjeevropski pokal: Ferenczva* ros : Admira 2 : 1 (1 : 1). 25.000 gledalcev. Admira je kljub porazu predvedla lepo igro. Scortali so za Ferenczvaros Turay in Kohout, za Admiro Siegl, BAC : Cricketer 4 : 3 (1 : 2), FAC : WAC 2 : 2 (0 : 1), Au* stria : Nicholson 3 : 0 (2 : 0). Praga: Slavija : Vienna 2 : 1 (1 : 0). BudimipeSta: Prvenstvene: Hungaria : Bastya 1 : 1 (1 : 1), Vasas : «33» 4 : 2 (2 r 0), Nemzeti : Ujpest 2 : 1 (1 : 0). Debrečin: Kispest : Bočkay 2 : 0 (0 : 0). r ^ Vsakdo si mora ogledati obože* vani ljubavni par $ Vilmo Banky in Ronalda Colmana v velefilmu | Razpaljene strasti Hitite in nabavite ei takoj vstop« niče za predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA _ 66?6®6?0©®0©g)0©® Razne športne vesti Ljubljana: Tenis turnjr SK Celje __ SK Ilirija, ki se je vršil na prostorih SK Ilirija pod Cekinovim gradom v soboto in nede« Ijo, je nudil navzočemu občinstvu lepe in zanimive igre, v katerih je rutinirinost ljubljanskih igralcev in igralk odločila igro v svojo korist z rezultatom 11 : 4. Od do« mačih igralcev so se zlasti odlikovali gg. Kmet, Bagrod in Zaje, od dam pa gdč. Šap« lova. Za celjski klub so priborili točke gg. Toplak, F. Burger in Lemaič. Zadnji je s svojo vztrajnostja in mirnostjo lahko pre» magal z lahkoto g. Korenčana. S to zmago je SiK Ilirija v letošnje sezoni drugič doka« zala stalnost svojega turnirskega moštva, ki je pred enim tednom z visokim seorom premagalo Slov. ten. klub Ptuj. Zagreb. Včeraj je bilo na svečan način otvorjeno dirkališče Gradjanskega. Kole« sarskim in motociklističnim dirkam je pri« sostvovalo veliko število občinstva. Dirka« lišče je otvoril zagrebški župan arhitekt Heinzl, ki je bil tudi pokrovitelj včeraj« šnjega slavja. Pri glavni dirki kolesarjev na dva kroga je zasedel tietje mesto slo« venski dirkač Šolar (Ilirija, Ljubljana). Pri amerikanski vožnji kolesarjev se je plasiral na drugo mesto par Albunar«Prodan, -(Pri« morje, Ljubljana). Dirkača Peršin in Šolar sta izpadla, ker je Šolar pri zadnji izmeni padel s kolesa. Dunaj: Pri lahkoateltskem tekmovanju dam, ki se je vršilo včeraj, v nedeljo, med Avstrijo in Poljsko, je zmagala Avstrija s 54 proti 52 točkam. Solnčna In vesela ljubljanska nedelja Bučno valovanje na velesejmu. — Harmonike in druga zabava« — Zabaven intermezzo. — Iz policijske kronike. — Smrtna nesreča in težka telesna poškodba. Ljubljana, 9. sept. Bite je danes Ljubljana kot pravo živo mravljišče. Prelepo vreme je sicer izvabilo iz mesca na priljubljena planinska ra druga privlačna izletišča številne Ljubljančane, to-da mesto radi tega ni izgubilo ničesar na svoji živahnosti, ker je bil dotok podeželskega prebivalstva na jesensko velesejmsko prireditev izredno velik. Tudi kongres narodnega delavstva, ki se je vršil dopoldne v Sokolsketn domu na Taboru, je zbral veliko množico udeležencev. Brez pretirava-jnja moremo reči, da Ljubljana že zlepa ni bila tako živahna in mladostno razposajena kakor tekom sobotnega praznika in današnje nedelje. Zlasti pestro in bučno je bilo življenje na velesejmskem prostoru. Saj je pa tudi hotel vsakdo slišati slovenske harmonikarje, ki so tekmovali za nagrade v svoji umetnosti. Obisk velesejana je bil rekorden. Ljudje so se vsi potmi in zardelih obrazov gnetJi po hodnikih v posameznih paviljonih. Posebno velika gneča ie bila ves dan v paviljonu »G<, kjer je nameščena kmetijska razstava. Naša kmečka Industrija je Tadi izbornega aranžma na postala od vseh razstavnih prostorov pač najprivlačnejša točka sejma. Ljudje so kupovali razne potrebne drobnarije kakor za stavo. Na zabavnem prostoru se skoraj ni bilo mogoče gibali. Tobogan ter smešne in zabavne scene na njegovem vrtečem se, spol-sikem Jenmenu so marsikomu izvabljale solze smeha v oči. ČarovmiSke in fakirske produkcije v sosednjem lesenem paviljonu, vrtiljaki, orjaško kolo, strelišča, razstava voščenih figur, fakir El Rauna, turSka plesalka Fa+nta, bradata ženska Adriena itd. itd., vsa ta zmes krioznosti, pomešana z izdatno mero raznih i zborni h vinskih kapljic, je nudila res prava mala nebesa na zemlji. Pa tudi sicer je biJo na sejmu zelo zabavno zaradi prostovoljnega ali neprostovoljnega sodelovanja posameznikov iz publike. Precej smeha je vzbudil naslednji dogodek: Ko je hrupni zabavni prostor objel mehki septemberski večer ln so posamezni objekti zažareli v tisočih beščečih električnih žarnicah, je v družbi petih nadebudnih mladaničev posetila veselični prostor tudi neka 16letna bodoča ljubljanska lepotica. Mladi kavaMrji so Ji dvorili na vse mogoče načine in navdušeno tekmovali med seboj za naklonjenost njenega deviškega srca. Ko so parterat premerili dolgi drevored, so se ustavili pred šumnim' toboganom, kjer se je ljudstvo kar trlo. Nenadoma pa se je za hrbtom mlade šestorice pojavila starejša ljubljanska mamica v naglavni ruti in s krepkim zamahom svojih Tok razdvojila presenečene delkletove trabante. V tem ipa se je že iz njenih ust vlila na ubogo mla- denko silna ploha najizbranejših očitkov in karanj. Deklica, vsa zatrdela od sramote, ni vedela, kam bi se dejala. Mučno sitaacilio je hotel re&ti najpostavnejši izmed dekličinih kavalirjev, ki se je pred razjarjeno mamico razkoračil Široko in samozavestno, kakor mlad petelin na gnoju. »Gospa, to pa vendar ne gre. da gospodično hčerko Spelco tako nečloveško blamirate pred ljudmi!...« Zdaj je bil šele ogenj v strehi. »TI smrkovec, nisi nič bofrjšj od naše frftje, kar domov se poberi, če ne...« Fant si ni pustil dvakrat reči in jo je urnih krakov ubral za kostanji proti Izhodu. Ogroženo nedolžnost pa je mamica odipeljala domov, trdno io držeč za rokav. Na ljubljanski policiji so imeli idealno miren dan. Prišlo ni do nobenih aretacij in je bilo podanih le nekaj običajnih ovadb radi prefleršitve cestnopoicijskega reda in avtomobilskih predpisov. Tudi na mestni reševalni postaji so imeli prfličen mir. Popoldne okrog pol 15 ure je bil poklican mestni re-šilni avtomobil v Zgornjo Šiško, toda se Je prazen vrnil v Mestni dom. Neka posest-nica iz Logatca je namreč obiskala svoie sorodnike v Dravljah, nato pa se je vračala proti mestu, kjer se je hotela podati v žetrsko bolnico, ker ie pričakovala veselega dogodka. Toda mlademu Logatčanu se je strašno mudilo na ta prelepi svet in so porodne bolečine mater prehitele kar na cesti. Porodnici so prvo pomoč nudile ženske iz oikoliških hiš. nakar je kimalu prihitela na lljane z 22 t.; 5. Franjo Ojsteršek t Blok z 21 t.; 6. Franc Metelko od Št. Lovrenca na Pohorju z 20.30t.; 7. Ivan Jelni-kar iz Vevč z 19-30 in 8- Albert Fonda t GomisJkega s 15.50 točkam!. Štajerci so torej posekali Kranjce. Zato pa prihodnje leto! Strup - najnevarnejši zavratni morilec Človek se ne zgroai ob pogledu na noben •tvor tako, kakor ob pogledu na kačo. Vsaka druga žival ga zanima zaradi te ali one lastnosti, ki ne zbuja studa in strahu. Strup v naravi Priroda pozna živalske in rastlinske strupe. Teh in onih je precej — vendar se niti oddaleč ne dajo primerjati s človeškimi strupi. Človek, gospodar prirode, se je povzpel nad prirodo z njenimi pripomočki. Njemu je mogoče izdelovati strupe v neomejeni količini in po lastni želji. Prirodni strupi pa se še po nečem razlikujejo od umetnih, človeških. Njeni strupi so v prvi vrsti obrambni. Kača vari v zobeh strup samo zato, da se ubrani sovražnikov. V iste svrhe je dan strup rastlinam, ki bi, če ne bi imele teh strupov, kmalu izumrle. Živina jih zavoha in gre mimo njih. Tu mislimo predvsem na rastline kot so jesenski podlesek, naprstek, rožičsk in na rastline, ki povzročajo omotico in vrtoglavost. Vsakomur je znana tudi volčja jagoda po kateri segajo otroci in se zastrupe. Čisto drugačni so umetni strupi. Izdeluje jih človek v najrazličnejših oblikah. Nihče ne ve, kako zavdajamo ljudje sami sebi, ne da bi se tega zavedali. Pomislimo le na rudnike, kjer pridobivajo kemične tvarine; ozrimo se v delavnice — na stavnice, kjer se prekuhava svinec in izhlapevajo . strupene pare; spomnimo se lekarn in drogerij, kjer rlada takšen vzduh, da uniči človeka, če ni dovolj odporen in se vsega ne navadi ter se imunizira pred strupi. Statistike umiranja vsled teh strupov še nimamo in je bržčas še dolgo ne bomo dobili. Predelovalci barv, slikarji in mnogi drugi poklici so stalno izpostavljeni opasnosti zastrupljenja — in junaško prenašajo življenje ter legajo v grob drug za drugim, kakor da je zastrupljanje nekaj naravnega. In koliko jih umre zaradi sauživanja morfija, nikotina, hašiša in kokaina! Njih število je brezmejno. Strup kot morilno sredstvo Še nedavno je veljal strup kot najsigurnej,-še morilno sredstvo. Že takrat bili morilci skrajno rafinirani, ko so uporabljali za za-strupljenje svojih nasprotnikov prstane s smrtonosnim strupom. Sipali so iz njih strup v pijačo ali pa so ga vzbrizgavali z malimi, drobnimi iglami sovražnikom pod kožo. V rabi so bili tudi prstani 7. bodicami, ki so se na pritisk vdale in so brizgnile, nekaj kapljic strupa v ta ali oni del telesa. To priča, da je bil boj na življenje in smrt med ljudmi vedno aktualen in da ga ne bo nikdar kcnec. Izpreminjajo se samo oblike, drugo ostane. Vseeno, v kakšni obliki. Prstane so pozneje zamenjali strupeni bonbnni, zastrupljene jedi itd. Zavdajalci so bili vedno tako prepričani struparji in se niso bali kazni za svoje zločinsko početje. Kdor pozna zgodovino, bi vedel povedati, da je bila zavdajalska obrt tako razvita, da so celo obstojali spisi s seenamom taks, ki jih je bilo treba plačati za smrtno ostrupitev cesarjev, papežev in kardinalov. Za ostrupljenje sultana je znašala taksa 500 dukatov; strup za usmrtitev španske* ga kralja je stal 160 dukatov, strup za papeža pa samo 100 dukatov. Papež je torej imel v očeh morilcev najnižjo ceno. Karel Hopf. Velezanimiva figura v galeriji aavdajalcev je nemški drogist Karel Hopf. Mož je bil velik ljubitelj psov, živel pa je od drogi-stovskega poklica. Mnogo se je bavil z bak-teriologijo in kemijo ter je nastopal pozneje v cirkusu kot sabljač. Njegova točka je obstojala v tem, da je vsak večer na predstavi položil ženi jabolko na glavo in ga presekal na dve natančni polovici, ne da bi se rezilo meča dotaknilo kože. Ta točka je bila njegov edini kruh leta in leta. Ko mu je odklenkalo v cirkusu, je postal maser, potem pa slepar z zavarovalninami in slednjič zavdajalec. Trikrat oženjen. Hopf je bil trikrat oženjen. Prvi ženi je zavdal prav tako, kakor svojemu očetu in materi, katerih se je hotel iznebiti. Po isti poti je poslal na drugi svet tudi dva svoja otroka. Ko pa je hotel zavdati svoji drugi ženi, so ga razkrinkali. Vendar se mu ;e posrečilo, da so ga sodniki oprostili. Zavdati pa je hotel tudi tretji ženi, a topot je zagla-vil sam. Oblast ga je prijela in zaprla. Hopf se je za zavdajanje posluževal povsem modernih zdravniških sredstev — bacilov tifusa in kolere. Ko niso bacili nekoč učinkovali, je pokazal celo toliko drznost, da se je pritožil na zavod, ki mu jih je dobavil. Zastrupljene rože. Neko svojo ljubimko j,e Hopf spravil s sveta na ta način, da ji je poslal kito cvetja. Med rože je raztrosil bacile neke nalezljive bolezni. Ko so ga aretirali, so našli pri njem več doz ciankalija in več cevk s kulturami bacilov. Francoska vedeževalka. V dobi Ludovika XIV. je živela v Parizu razvpita Madame Voisin. Poznali so jo daleč naokrog in so hodili k njej po nasvete zlasti tisti, ki so skušali izvedeti, kdaj bo umrl ta ali oni njihov nasprotnik in sovražnik. Madame Voisin je vsako smrt točno napovedala, nikoli pa ni razkrila, da je v vsakem primeru sodelovala pri zastrupljenju. Imela je vse polno tajnih pomočnikov, ki so izvrševali njene ukaze, za katere je bila bogato poplačana. - Markiza lz BrinvllHerja. Anali francoske zgodovine navajajo še eno žensko, ki je postala slavna po svojih zavdajalskih sposobnostih — markizo iz Brinvillierja. Kako izprijeno je živela, priča dejstvo, da je imela prvo ljubezensko razmerje, ko je bila stara sedem let. Nekaj dni po poroki je stopila v intimne odnošaje s prijateljem svojega moža. ObnaSala se je celo v pariški družbi tako nesramno, da so se vsi spotikali nad njenim vedenjem. Njen oče je bil bogat. Zato mu je hote« la zavdati. Da bi pa preizkusila učinek smrtonosnega strupa, je delala poskuse na živalih in ljudeh. Zastrupila je oelo vrsto beračev in p6ov. Ko je zavd&la očetu, je tulila od bolečine nad njegovo smrtjo. Potem je zavdala enemu izmed dveh bratov. Na koncu bi bil postal kmalu žrtev še njen Ijub-ček. Ta pa je bil zelo prebrisan. Ostavil je oporoko, ki je vsebovala podatke o vseh njenih nepoštenostih. Oporoka jo je pripravila do priznanja. Seveda je bila kaznovana. Tudi Nemci imajo znamenito zavdajalko. Pisala se je Margareta Gottfried. Spravila je na oni svet trinajst sorodnikov, štirinajsta je prišla na vrsto — sama. Poljub fPaljnib (lat osculum) je pritisk ustnic na kak predmet v znak prijateljstva, spoštovanja' in ljubezni. Mnogim naTodom, kakor n. pr. Kitajcem in Japoncem ie ta način izražanja čuvstev docela neznan. Etiketa je tudi za poljub pri slehernem ljudstvu uveljavila vrsto ceremonij; poljub je pogosto zgolj prazna navada.« (Iz leksika.) • »Poljub je učinek na telo bližnjega, ki zmerom zahteva dovoljenja poljubljenca. Brez posebnega dovoljenja je poljubljanje dovoljeno le, če ni pričakovati odpora, torej pri bližnjih sorodnikih, stariših in otrocih ter ljubimcih. Če pa se kdo ne upira samo zaradi lepšega, nego povsem resmo. je domnevati, da smatra poljub za protipravno poseganje v svoje osebne pravice in žaljenije svoje časti. Kdor v takih okol-nostih koga poljubi, je kriv dejanskega raz-žaljenja., (Nemški iudikat.) Iz predavanja newyorškega medicinskega društva: dr. Lawson Brown daje tale zdravniški svet:» Če želiš ostati zdrav, poljubljaj samo popoldne in zvečer! Mikroskopija je baje dokazala, da jutranji poljubi prenašaio bakterije, večerni pa ne ali oa zelo malo.« Pri nekem francoskem častniku so ugotovili, da je prenesel s poljubom blizu 1650 bacilov v kubičnem milimetru, ko je imel brke. Ko se ie obril ie prenesel le še 140 bacilov v kubičnem milimetru. Francoski učenjak zahteva, da naj se poljubljajo samo obriti možje. Japoski filmski cenzorji so morali v enem letu knrezati 250.000 poljubov iz filmov, predvajanih na Japonskem, ker ni dovoljeno kazati poljube v kinu. • V Hollywoodu zbira neki gospod poljube. Ima album s praznimi listi, na katere mu filmske dive pritiskajo poljiAe z ustnicami, ki so si iih prej na debelo našmin-kale z rdečilom. • Vsak poljub ie »žebelj na krsto.« Učenjaki »Western Collegea« v Coloradu so baje izračunali, da vsak poljub skrajša človeško življenje za tri minute. Pri 500 poljubih si prikrajšan za en dan. S 175.000 poljubi si si zaigral leto življenja. To pomeni — če štejemo nazaij —. da je moral človek s 100 milijoni poljubov umreti kot dojemček. Poskusi so dokazali, da odgovarja razburjenje srca. ki ga povzroči poljub, triminutnemu delovanju srca. Zgodovinske zgodbice Nadškof iz Yorka je imel več dvojnikov. To ni ta/ko čudno, pri Hohenzollerjih poznamo tak primer in pri današnjem pape« žu. V neki restavraciji opazi gost tako osebo in vpraša soseda: »Jedi to yorški vladika?« »Jaz ne vem. kar njega vprašajte!« — Radovednež si ne more kaj, da ne bi stopil tja: »Gospod ne zamerite, ste li nadškof iz Yorka?« — »Skrbite za svoje stvari«, mu je odgovoril mož in sničavi ra- doznalec še vedno ni vedel, pri čem je. * Abbč de Voisenon je bil šaljiv in šegav svoj živ dan. Dobra volja ga ni nikoli minila. Blagi svečenik si je tik pred smrtjo dal prinesti svinčeno krsto, kamor so ga položili še za živa. »To bo moja zadnja salonska suknja«, je izustil in kmalu nato dušo izpustil. * Oče Dumas je imel navado, da ie vsem znancem izkazoval posebno čast: tikal iih je. Samo gospodu Tessieru, ki mu je bil odvraten, ni privoščil tega veselja. Tessier bi se bil v svojem krogu rad bahal, da sta si s slavnim Dumasom prijatelja in da se tikata. Ob neki priliki se torej ojunači in reče piscu Treh Mušketirjev: »Prosim gospod, kar tikajte še mene!« — »Če ni nič hujšega, se lahko zgodi: prosim te. prijatelj. posodi mi tisoč frankov.« « ★ Najbolj prevejan kmet kar jih poznam, je pravil humorist Mark Twain, živi v vasici Zedinjenih držav. Grdi izkoriščevalec je prodal svojemu zetu kravo in sicer napol. Ali branil mu je, da bi molzel, češ, prodal sem tebi sprednji del. Tast je užival, zet pa je krmil živinče. Ko pa je nekoč rogače pobodla neko baburo, je moral lastnik sprednjega dela poravnati škodo. Francoski krvnik Deibler ie prišel do poslu v manjše mesto. Da ne bi vzbujal pozornosti. vpraša nekega gospoda, katera ulica je najbolj zapuščena. Ko mu ta postreže. mu krvnik v zahvalo zamrmra: »Bog te čuvai mojih rok!« Po tem je domačin prihajača spoznal in z nasmeškom zabrusil: »Boz te varuj mojih!« Bil je mesar. * Kralj Karel III. Preprosti je dal kos Normandije v zajem (fevd) Railonu. glavarju normanskih gusarjev, ki je zbog tega moral na dvor in Doliubiti nogo svojemu vladarju. Komaj zasliši to zahtevo, prime drzni razbojnik kralja za nogo in si jo dvigne do ust. Kolena in vratu pa ni sklonil. • Znamenita plesalka Fanny Cerrito bi bila za ves svet rada osebno govorila s svetim očetom. Naskakovan od vseh strani, se Pii IX. nazadnje vda. Ali svoji posetnici napravi takšno pridigo, da se dovzetna mladenka razplaka in slednjič ihte reče: »Ko bi jaz imela vašo vero. sveti oče!« Papež se je v tem sklonil, da bi io blagoslovil. ali silno ga je zabolelo v kosteh: imel je trganje po udih. »Jaz oa vaše lepe zdrave noge!« izusti naposled iz sebe. • Misijonar Marelli, škof v Bobbiu, je če-stokrat obiskoval sela po svojem področju. Nekoč iaše mezga v oddaljeno vas. A trmoglava žival se ie venomer ustavljala in na vsa prizadevanja ni marala pospešiti koraka. »Mula ie vajena kletvin.« se oglasi pogonič. »ako milostni gospod dovoli, da izrečem nairahleišo kletvico, kar jih poznam, pa poidemc hitreje naprej.« Vladika se ie nekaj časa branil, naposled pa je privolil, ker se mu je mudilo. — »Vrag vzemi tebe. mula. in niesa. ki te jaha.« zarobanti mez-gar in sune mrcino pod rebra. »Nehaj!« zapove duhovni gospod, »ako ne znaš milejših, raje zamudim.« šaljivo štivo ZadnH opomin Krojač Sila sreča na ulici dolžnika, nači-čkanega in naličkanega Gizdalina. »Čujte. gospod, sedaj pa bi že bil čas. da mi plačate tistih 600 dinarjev. To je moj zadnji opomin!« — »Hvala Bogu. da je zadnji. Vaših opominov sem že itak sit.« Opeharjeni slepec Letoviščar ie v Italiji kupil dragoceno starinsko sliko. Da bi se ognil neprilikam na carini, ie dal naslikati čez nio portret Viktorja Bmanuela. Cariniki so kar strumno salutirali pred kraljevo podobo in so ga spustili naiprei. Hoteč uiti sitnostim domačih preglednikov, stopi tihotapec s sliko k vodniaku ter previdno z gobo izpere vrhnjo plast. Ali glej ga spaka: izginili sta hkratu dve podobi in prikazal se ie obris Garibaldiieve glave. črna roka J. Cčsanne: »Halo, Gordon! Pa kaj je to»« S temi besedami je pokazal mister Jim F. Star, konservni kralj, svojemu tajniku pismo, brez označene tvrdke, ki ga je našel v svoji zasebni korespondenci im kjer je poleg velike narisane črne roke stalo napisano: »Samo še sedemnajst dni.« »iTo tukaj?« zajeclja Gordon in debelo pogleda papir. »I. to je črna roka!« Mister Jim F. Star krepko udari svojega sodelavca po ramenu in dcbrovoljno reče: »Hudirja, Gordon, kako imate bister vid! To ie torej, kakor vi pravite, črna roka. Pa saj menda ne menite, da sem postal slep za barve iii da ne morem več ločiti črno od belega?« Prijateljska prisrčnost, ki jo ie kazal njegov predstojnik, je godila tajniku, vendar to pot je občutil, da mora čvrsto braniti svoj vidik. »Bodite ljubeznivi, mister Star, in upoštevajte, da nisem dejal: » . . . to je nekakšna črna roka, nego sem se izrazil točno takole: to je črna roka.« Mister StaT še zmeraj ni razumel, kam meri. »Saj vem, da ste to rekli, stari mladenič, ali z najboljšo voljo ne vidim v tem nikake razlike. Ediino, kar opažam, ie to, da zdaj naravnost smešno buljite vame.« »Ampak, mister Star. mar niste še nikdar čuli o zločinskem udruženju črna roka. o tej grozni tolpi, ki .'. .« Ho-ho-homerski. brezkraijni smeh je odjeknil na te besede »A. tako! . . . Razumem, razumem. Črna roka v pismu mora potakem anačiti, da sem se tej gospodi zameril in da bom še samo sedemnajst dni živel ... Je li tako. ali ne?« Gordon le skomigne z rameni kakor človek, ki v tem pogledu ne mara imeti stalnega. določenega mnenja, mister Jim pa zmečka papir in ga vrže v košaro. »Zdi se mi, dragi Gordon. da imate domišljijo kakor star obiskovalec kina.« se mu zareži in vtakne med zobe dobro ha-*vano. Drugo jutro dobi mister Jim F. Star zopet črno roko. pod katero so bile napisane pomenljive besede: »Še samo šestnajst dni!« Gordon vznemirjeno strese z glavo: »Vendarle ie bilo ono. česar sem se bal, mister Star.« Jim F. Star ne odvrne to pot nič. a kret- nja, s katero so njegovi prsti stlačili list, ni bila več tako krepkovoljna kot dan poprej. Dvajset in štiri ure kasneje se je dogodilo isto, takisto tudi naslednjega dne. »Še samo dvanajst dni! — Še samo enajst dni!« Ko so tajihstveni opomini dospeli nekako devetič, je mister Star izjavil nekam neodločno: »Ne mislite li .dragi Gordon. da bi bilo čas, zadevo malo točneje raamotriti? Kaj. če bi vkrcal gospo Starovo ln deco za Evropo? Danes ob dveh odhaja brod.« »To je zares dober in pameten odlok opreznosti, mister Star!« Ko ie vedel, da mu je družina v varnosti, se je kralj konserv malo umiril. Poslej mu bo lahko, da štori priprave za svojo osebno sigurnost, sedaj more pogledati v oči nevarnosti, ki mu preti. 2e je tudi re-darstvo uradno obvestil o tem dogodku in najslavnejšega newyorškega zasebnega detektiva spravil na noge. Vprašali so ga, ali. ima sovražnike, ki bi mu stregli po življenju. Ne. on ni vedel nič o neprijateljih. Svoje delavce je kneževski plačeval, ker za tistih osem ur dnevnega dela so prejemali lepo vsotico. deset dolarjev. Vsi so imeli svoi »ford« in udobno hišico s kopeljo. vsi so se ob nedeljah oblačili nalik gospodi. Si- cer se ie v njegovem podjetju najstrožje izvajal Taylorov sistem, a delo teh liudi se je vršilo med stroji, tako da so mnogi zblazneli, si nakopali sušico in paralizo. Bože mili. zbog takih reči se businesman ne sme vznemirjati, saj se jim ni mogoče izogniti. Zatorej ni to nič pomenilo. A črna roka je še dalje pošiljala svoja svarila: »Le še štiri dni . . .« Razna sredstva so. da se povzdigne omajana hrabrost. Eno najugodnejših je vsekakor to. da se znatno poveča merica pitja, ki navzlic suhemu režimu ni odpravljeno. Krali konserv ie torej zlil vase dobršno količino koktailov. preden ie sedel za obloženo mizo. na kateri so ponosno blestele najboljše vrste extra-dry. »Samo še tri dni . . . saimo še dva dni!« Vrli Gordon je smatral za najboljše, da ostane doma. Mister Star je bil slednji dan vinjen, a Gordon je bil v resnici bolan, ker se ie bal bomb. namenjenih njegovemu načelniku. plašil se ie črne roke, ki so njena poročila vse strašneje približevala nesrečo .. . Mister Star ni več zapuščal svoje hiše v. 33. ulici, pred katero ie policija postavila kordon. ki je vzbujal strah Kralj konserv je pil. kadar ie bil trezen, iz omenjenih razlogov, a kadar je bil že natreskan, je popival naprej iz zadovoljstva. »Samo še dva dni . . . Samo še en dan.« Naposled napoči usodno jutro, z njim pa dospe tudi ovitek, ki je bil Jimu F. Staru tako znan in čigar izhodišča redarstvo ni moglo izslediti, ovitek, proti kateremu so bile jalove vse varnostne odredbe in ki je brez dvorna vseboval smrtno obsodbo. Jim F. Star, ki je že napisal oporoko ter odredil vse, kar se tiče niegovega pogreba, je z drhtečimi prsti odprl omot. Izvlekel je znani papir in čital: »Nobenega dne več — ni treba, da hodite s črnimi, umazanimi rokami, odkar je VVilliam A. Brookli&i iznašel divno milo »palmiro«, najidealnejše sredstvo za čiščenje. čigar lahka, čudovita pena odpravlja z največjo naglico vsako nesnago. Vi ste sam svoj protivnik, ako še danes ne poskusite palmire . . .« Ko ie konservni kralj prečital. je za trenutek bolščal in buljil kot od bliska zadet predse, nato pa se je njegova živčna napetost razlila v blazmiški smeh. A njegova osuplost spričo sugestivne propagande je bila tolikšna, da ie sklenil, takoj privabiti k sebi vodjo reklamnega podjetja, tega vražjega Brooklina, saj je bilo izven vsakega dvoma, da ie možak spreten Preve-janec? ZADRUZNA HRANILNICA reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. w LJUBLJANI, Sv. Petra cesta Sprejema hranilne vloge na knjižice ali 19 Podel ,use vsakovrtne kredite, esfcomtira menice, Inka- tekočein sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter iih obrestuje po dogovoru najugodneie. vbančm stroko spada o«"* posle Kot pooblaščeni proda,a ec siec* Ouavnt ra^reant loteris vodi poseben oddeie* za a in prodajo, poleg tega proda*; tud< srečke Ratne *tete ia »hrou«- ood zelo ugodnimi noeo Izdaja za konzorcij «Jutta» ^Adptl & ib.ai ta V urejuje Ivan Podil.J, tiska iNilodna tiskarn, d d.,, njen predM.vnik Fran Jczeršek, .si , Ljubljani