Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. A Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 li od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. ' večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 26. marca 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Živinoreja. Nadušljivi konj. (Po dr. Steuer-ovi „Nič več goljufij v živinski kupčiji".) Dimcev Jaka je šel s svojim bratrancem na konjski semenj, da bi si kupil za spomladnje delo konja. Pred dobrim tednom si je njegov stari belec zlomil nogo in moral ga je prodati tržaškemu mesarju za salame. Jaka ni mogel dati veliko za novega konja, ker je bil pač njegov žep lahak in za pobitega belca je potegnil samo 3 G kron. Njegov bratranec, ki je šel ž njim kupovat konja, mu je posodil malo svoto, tako da je imel vsega skupaj 216 kron. S tem denarjem seveda ni mogel kupiti Bog vedi česa, a to je bilo našemu Jakobu tudi popolnoma vse eno. Ni mu bilo ležeče na tem, če bi imel konj tudi ducat napak. Da bi bil le močan in bi dobro vlekel, vse drugo mu je bila postranska reč. Ko prideta na semenj, gresta z bratrancem takoj na oni konec, kjer je stala bolj slaba živina. Tukaj je bilo zbrano lepo število mlajših in starejših konj, katerim so se vže od daleč brale napake in pogreški. Toda bilo je vmes tudi nekaj boljših konj. Dolgo sta iskala in pregledovala naša dva moža. Slednjič ugledata čednega rujavca (prama), ki jima je bil na prvi pogled povšeči. „Ta-le rjavec bi bil zame“, meni polglasno in na pol boječe Jaka. „Toda kaj, ko bo predrag, vidi se mu, da je še mlad in pri slabi krmi tudi ni bil doslej.11 Bratranec opazuje konja precej dolgo časa in pravi slednjič: „Jaz bi rekel, da ima konj naduho. Ne verjamem, da bi ga mogel ti rabiti. Že v miru precej težko diha, kaj šele v vozu.11 „E, moje poljsko delo lahko opravi en konj, če ima tudi nekoliko naduhe11, odgovori Jaka, ki ga je bodel v oči lepi in krepki život konja. „Ako dobim žival po ceni, potem vagam11. „Bodi previden!“ opominja bratranec, „Na vsak način pa si dohodi primerno poroštvo! „Koliko velja konj?11 vpraša zdaj Jakob moža, ki je stal pri konju. „200 kron11, odvrne kratko nagovorjeni. „Potem bomo konja majhno preskusili11, pravi Jakob, vesel nizke cene. Pričakoval je mnogo višje svote. Prodajalec odveže žival in jo vodi počasnega koraka na okoli. Korak konjev je bil zelo obsežen in dober. V nogah torej ni bilo nobenega pogreška. V koraku je bil konj še veliko lepši videti nego pri miru. Jakobu je bil konj vedno bolj všeč. „Sto in devetdeset kron dam, če mi primerno dobro stojite za žival!11 zakliče vže močno razvnet.. „Poglej vender, Jaka11, se vtakne vmes bratranec, „konj ima naduho! Vsaj veliko bolj sopiha nego drugi konji in nadušljiv kašelj ima tudi11. „Konj je nekoliko nadušljiv,11 potrdi prodajalec, „to sama izpre-vidita. Zato ga pa cenim tudi samo na 200 kron. Ako bi ne imel naduhe, bi ga ne dal za 400 kron.11 „Če morem konja le napreči, pa sem zadovoljen11, odgovori Jaka. „Več pa ne zahtevam11. „Naprežete lahko konja, koli-kortrat le hočete,11 mu smejoč se odvrne prodajalec. „Te napake nima.11 „Ali gre konj tudi v diru?11 vpraša še enkrat Jaka. „Videti je, kakor da bi bil tudi vže dirjal.11 Prodajalec sprevede še enkrat konja v diru. Nezaupno ogleduje bratranec žival, da bi ovohal kako napako, kajti ta kupčija mu kar ni hotela dopasti. Rjavec je nekaj časa prav lepo dirjal. Tudi sopel ni pri tem znatno močneje. Ko je stala žival zopet mirno na svojem mestu, je dihala ravno tako kot popreje. Samo zakašljala je večkrat. „Jaz dam 190 kron in zahtevam postavno poroštvo11, pravi zdaj Jaka. „S tem sem zadovoljen11, odgovori prodajalec. „Jaz dobim 190 kron in prevzamem postavno poroštvo. Da je konj nadušljiv, to sta moža sama videla11. „To sem videl11, zatrjuje Jakob. „Kupčija je tedaj sklenjena, pa udarimo!“ pravi na to prodajalec. Udarila sta si v roke in Jaka je prevzel konja. Plačal je 190 K, in prijel za povodec in ga odpeljal. Ko se je s svojim bratrancem in z novim konjem podal čez nekaj ur domov, je bil srčno vesel svoje dozdevno dobre kupčije. Z velikim, močnim konjem je upal veliko več doseči, nego s svojo staro, suho mrho, ki si je pred osmimi dnevi za konec zlomila še nogo. Menj vesel je bil kupčije bratranec. „Ako bi bil konj kaj vreden, potem bi bil prodajalec hotel več imeti11, je rekel po dolgem molku. „Zdi se mi, da prideš zavoljo tega konja še v hudo zadrego11. „Konj je malo nadušljiv in zato tako po ceni11, mu je odgovarjal Jaka nekoliko nejevoljen. „Toda to malo naduhe, to nič ne de. Moje polje je, kakor veš vse na ravnem in po cesti stopa konj tako gosposko, kot bi vozil kočijo.11 Bratranec je molčal. Čez nekoliko časa pa je prišlo nekoliko klanca navzgor. Komaj je šel konj kakih 30 korakov gori, vže obstane. Moža ustavita voz v kojem je bil vprežen čvrst konj bratrančev. Začuden ogleduje Jakob rjavca, ki je nenavadno hropel in se začel vže potiti. Pa ni trpelo dolgo in konj je šel zopet naprej. Predno so bili na vrhu, obstoji konj še enkrat. A počival je le kratek čas. Navzdol po klancu in po ravni cesti jo je udrihal prav krepko. „Meni se zdi, da konj ni malo, ampak prav hudo nadušljiv11, pravi bratranec v skrbeh. Ako mora v majhnem Mančku dvakrat počivati, potem tudi v komatu ne bo veliko opravil.11 Mej tem sta prišla domov. Jakob pokaže svoji ženi lepo žival, potem jo pelje v hlev in ji vrže Maje. Oves in seno je zobal konj z veliko slastjo v veliko veselje Jakobovo. „Bolan konj ne more biti11, pravi proti ženi, „sicer bi ne žrl tako hlastno. No, jutri bom že videl, kako bo vlekel! Danes je žal zato že prepozno.11 Drugo jutro naloži Jakob na lahek voz prav malo gnoja. Hotel gaje peljati na njivo za peso. Napreže rjavca. Po dobri, ravni cesti je šlo pri majhnem bremenu prav dobro. Ko pa je pot postala nekoliko slabša in malo napeta, tedaj je obstal ubogi rjavec čisto brez vsake sape. Bratranec, ki je ne daleč opazoval vožnjo, pride zraven. Oba moža porineta voz; konj je stopal skoro prazen pred vozom in tako so spravili voz na višino. Toda konj je grozno težko dihal. „Tega konja ne moreš rabiti, Jaka,11 resnobno spregovori bratranec. „Saj še prazen voz spravi komaj sem gori. Poskusi še enkrat v plugu, mislim pa, da tudi tu ne pojde bolje!11 Bratranec je imel popolnoma prav. Tudi od drevesa je moral izpreči Jaka konja, ki je bil vrl dečko samo pri jaslih. „Kaj naj zdaj počnem ?“ vpraša prepadeno Jaka, v katerega srcu se je jela dvigati huda, huda slutnja. „Rabiti tega konja enkrat ne moreš11, odgovori bratranec. „Žival ima strašansko naduho. Bojim se, da si s tem konjem napravil zelo slabo kupčijo. Poskusiva lahko, če vzame prodajalec konja nazaj, kajti naduha je postavna napaka.11 „Precej jutri stopiva do moža11, meni maloglasno Jaka. „Jutri je itak nedelja in ga dobiva gotovo doma. On je prav izrecno prevzel postavno poroštvo in potem mora konja tudi nazaj vzeti, če ima postavno napako, in to ima.11 Drugi dan gresta oba moža tudi res od doma. Dobila sta tudi prodajalca doma, pa nista nič opravila. „Ako hočeta kaj od mene, pojdita k sodniji!“ je bil edini odgovor, ki ga je dal. Potem jima je zaprl prodajalec vrata pred nosom. Jakobu se je na potu domov čudno kremžil obraz. Kaj je bilo storiti ? Bratranec mu je svetoval, da stori najpametneje, ako proda še tega konja konjskemu mesarju in si kupi druzega. Jakob si je pa domišljeval, da ima on prav, je šel in tožil prodajalca. Uez nekaj časa je bila tožba rešena. Zelo se je Jakob prestrašil, ko je zvedel, da je pro-pal. V razsodbi se je povdarjalo, da ima konj res eno glavnih, cesarskih napak in da je prodajalec prevzel poroštvo za postavne napake. Ker je bila pa napaka, namreč naduha konjeva kupcu pred kupčijo znana in je prodajalec ni prikrival, zato ta tudi ni bil porok za naduho konjevo po § 928 občnega državnega zakonika. Jakob in njegov bratranec pa sta morala oba priznati, da sta naduho konjevo opazila, predno sta kupila in da je Jakob, četudi je vedel za naduho, vendar prevzel konja za 190 kron. Tako je zgubil Jakob pravdo. Ako bi mu ne bil premožni bratranec pomogel s posojilom, bi mu bila prav trda pela. Jakob pa je imel eno skušnjo več. Zvrženje krav. Velika je škoda, ki zadeva kmečke gospodarje vsled te nesreče. Pri tem se zgubi tele in mleko. Pa tudi žival sama trpi škodo pri tem, trpi vsled prezgodnje storitve in je morala vže preje trpeti vsled vzrokov, ki so dali povod zvrže- nju. Krave tako oslabijo, da niso več v stanu iznoviti telička in so tako za gospodarstvo zgubljene. Ker to zvrženje nastopa kot kaka kužna bolezen, je to seveda dalo povod, da so prišli takoj do zaključka, češ: so že zopet ba- cili tu. In vender taka kuženska bolezen ne dokazuje ničesar druzega nego to, da v celem hlevu nekaj ni prav. Sploh je dandanes moda, da se pri vsaki bolj ponavljajoči se bolezni takoj išče kužna snov, če tudi je jasno, da se morajo pri slabem ravnanji z vsemi živalmi tudi slabi učinki pri vseh enako pokazati, razven pri onih, ki so dovolj krepke, da premagajo napako. To stališče je za kmetijstvo nesreča, in sicer večja nesreča nego vse kužne bolezni skupaj, zato ker mu prikriva prave vzroke mnogih bolezni j. Razločevati moramo vzroke v slučajne in trajne. K slučajnim, ki imajo pa le postranski pomen, prištevamo: padec breje živali, ali če noseča žival zadene ob podboje ali duri, bolezni vsled pre-mrazenja ali napenjajoče krme, mrzlo pijačo in s slano oparjeno ali zmrznjeno krmo. To so slučajnosti, ki jim je izpostavljena slehernega žival in kojim se tudi pri naj večji skrbnosti ni mogoče izogniti. Veliko bolj pa nas brigajo vzroki, ki imajo za posledico kužno zvrženje. Pri kužnem zvrženji delujejo posebni strupovi na telesni sad in ga ravno tako odženo, kakor se da to doseči z umetnimi sredstvi. Naša naloga je samo ta, da preiščemo, kaj provzroči take strupe. a) Telesni sad odženo : 1. Slabi hlevi. Ako ogljikova kislina, amonijak, premogovi plini in druge strupene kužnine trajno uplivajo na telo, potem se napravijo strupi, ki odženo sad. 2. Slaba postrežba. Ako je koža živalij pokrita z debelimi obkladki nesnage, tedaj ne more pravilno delovati, ne more izločevati raznih snovij, kakor ogljikove kisline itd. in tako nastopi zastrup-Ijenje z ogljikovim okisom in pod. Posledica je zopet zvrženje zastrupljenega sadu. 3. Napačno krmljenje: Ako organizem prenabašemo z beljakovinami, nastanejo strupene amo-nijakove spojine, ki telesni sad zastrupijo in odženo. 4. Ako žival preveč žre, nastanejo tudi gorenje posledice. 5. Ako rabimo umetna gnojila n. pr. čilski solitar, ki imajo v sebi perklorat, ali če v velikih množinah štupamo s kalijem, zastrupimo tudi živali in sad se odžene. 6. Ako pokladamo veliko take krme, ki ima v sebi naravnost strup, kakor žlempa, krompir, pesni zreški itd. ki imajo v sebi veliko kalija, se sad zastrupi in odžene. 7. Ako se breja žival prehladi, tedaj se kožne luknjice ali pore zapro in iztrebki se pričenjajo razkrajati v živali, provzročijo samolastne strupe, ki zastrupijo in odženo sad. Vsi ti momenti pa lahko nastopijo tudi v milejši obliki, tako da mlado sicer pride na svet, toda zelo oslabljeno, vsled česar tudi pri najmanjšem motenju od zunaj pogine že prvi, drugi ali tretji dan. b) Na brejo žival vplivajo: 1. Prevelike zahteve na njeno telo: prepogostna brejost in predolga molža. Oboje slabi spolovila in krava ni vstanu popolnoma iznositi. 2. prezgodnje in surovo ravnanje pri prejšnjih porodih. 3. Pomanjkljivo pregibanje živali pred storjenjem, vsled česar postane sad pretežek in ga žival ne more iznositi. 4. Slabi hlevi, zlasti hlevi, ki imajo preveč padca. 5. Preobilno krmljenje z velikimi količinami, ki močno pritiskajo na sad. 6. Slednjič lahko med pogostne vzroke prištevamo tudi obilno po-kladanje soli. Ako vse naštete vzroke premislimo, tedaj pač pridemo do prepričanja, da v našem slučaju pač ne potrebujemo nikakih bacilov in bakterij, kot provzročiteljčv bolezni. Da izloček iz nožnice krave ki je zvrgla prenesen v nožnico drugi kravi, pri tej tudi provzroči zvrženje, je čisto naravno. Saj smo rekli pri vseh gorenjih vzrokih zvrženja, da se povsodi tvorijo strupovi in tak strup, ki pride v kako ranico, zastrupi samo kri in odžene sad, tedaj mora imeti ta učinek tudi kak strup, ki pride v spolovila kake breje živali — odgnati mora sad. Ali niso tudi pot zdravega človeka, iztrebki bolnih ljudij in živalij strupovi? Koliko bolj mora tedaj gnojni izloček, ki je posledica gnjitja, prov-zročiti zvrženje! Ali ni znano, da celo oni, ki pomaga kravi pri čisto pravilnem in naravnem porodu, ne sme imeti nobene rane na roki, da si ne zastrupi krvi? Al moremo tedaj še o učinku izločkov krave, ki je zvrgla, še kaj dvomiti? Kaj pa nam je storiti nasproti vsem temu? Kdor nič ne pozna učinkov naravnega zdravljenja, bo nemara dvomil, da bi mogli zoper zvrženje kaj doseči in vendar je to mogoče. Prvič moremo že nekoliko doseči, ako si prizadevamo odpraviti gori navedene vzroke; dalje pa moremo tudi še več storiti s toplimi obkladki, z vbrizgavanjem toplih tekočin v nožnico in mastno črevo, dalje s tem, da zvišamo zadnji del ležišča in da prav zmerno krmimo. Ako tedaj daje žival vže naprej na znanje po raznih prikaznih, da bo nemara zvrgla, tedaj najpreje dobro nastljimo, zlasti pri zadnjem koncu, prav po malem krmimo, in ovij mo križ s 4 do Gkratnim ovitkom, ki ga pokrijemo še z dvema volnenima odejama. Ovitek premenjamo vsako uro. Ob enem previdno vbrizgavamo mlačne vode v nožnico in mastno črevo, vsled česar se jame to prazniti in se tako pritisek zmanjša. Žival mora imeti na vsak način mir, ogibati se je vsacega pregibanja in tudi v bližini naj ne bo drugih živalij. Nekaj dnij krmimo in napajajmo prezmerno, mogoče je, da se nam posreči preprečiti zvrženje. Ako so pa nastopile že močne bolesti, potem seveda ni več upanja za uspeli. Pred vsem je treba prepreča-vati. Nikjer to ni tako potrebno, kakor ravno v naši zadevi, kajti zvrženje je ravno bolezen, koje posledice zamoremo preprečiti. Zato si vzemite gospodarji gori navedene stavke k srcu. Koltimel. Mlekarstvo in sirarstvo. Pesa in mleko. Molznim kravam dajemo na 1000 h) žive teže po 20 do 30 kg krraske pese na dan. Ako prikla-damo obilno močnih krmil, moremo iti celo do 50 kg, ne da bi se nam bilo bati kake škode pri mleku. Ker pa pesa delovanje prebavil nekako ohromi in vleče nekoliko na mehko, zato priporočamo, ako moramo krmiti veliko živinske pese, poleg nje pokladati tudi takih krmil, ki spodbujajo prebavljanje, n. pr. rezanico, s katero pomešamo pločice ali kocke, ako so zrezani kosci premajhni, jih živina preslabo prežveči. Ker pesa tudi prav na lahko odvaja, zato jo pokladamo poleg takih krmil, ki provzročajo zaba-sanje n. pr. zdrob stročnic, pokladamo ne samo molzni, ampak tudi drugi živini. Vsled velike množine vode vpliva pesa ugodno na izločevanje mleka, zato je tudi mleka več, kadar krmimo peso; a ta pomno-žitev in dobrota mleka sta trajna le tedaj, ako krmimo tudi dovolj beljakovin. Če tega ne storimo, dajo krave kmalu zopet menj mleka, še to pa je zelo stanjšano in vodeno in živali shujšajo, ker morajo primanjkujoče redilne snovi dokladati iz svojega telesa. Pokladati moramo torej poleg pese še zadostno množino oljnih tropin, sadnih kalij, zdrobu, otrobov, suhih pivnih tropin itd. itd. Ako krmimo preveč pese, dobimo mleko, ki nam da trdo, belo in ne preveč okusno surovo maslo. Tudi v tem slučaju se priporoča pokladanje naštetih ali drugih močnih krmil, ker narede ta krmila puter zopet mehek. Zmrznjena ali zelo mrzla pesa lahko provzroči pri živini črevesni katar (prehlajenje) in breja živina po taki krmi rada zvrže. Pri nag-njiti pesi moramo vse nagnjito izrezati in odstraniti in samo kar je zdravega smemo dati živini. Presojevanje mlečnosti po koži in dlaki. Krave z debelo kožo, so malo-kedaj dobre molzne živali, ker pa je njihov telesni ustroj močno razvit, je taka živina zelo pripravna za delo. Kadar preiskujemo živino ozir kože, se navadimo tipati vselej na istem delu telesa, kjer je koža na raznih krajih močno različne debeline. Cim manj se živina neguje, toliko daljša in bolj ščetinasta postaja njena dlaka, tudi rogovje doseza dostikrat čudovito dolžino, a ob enem zastaja razvoj mlečnili žlez, vime je manjše, mlečnost neznatnejša. Ako nastavlja krava vže za časa mlečnosti pod spodnjo kožo in v staničevji pod vratnimi mišicami obilno tolšče, tedaj je to po nazorih najboljših živinorejcev le slabo znamenje za mlečnost krave, kakor tudi ni dobro, ako gre žival preveč v meso. Čim preje se nabere pod kožo obilno tolšče, toliko preje in gotoveje imamo dokazano, da dotična krava predelava krmo bolj za tvorbo tolšče kot pa mleka. Dlaka dobre mlekarice ima biti po splošnem mnenji fina, žlahtna, svetla in gosto ležeča. Ako je pa dlaka groba, trda in brez leska, ali če se celo močno kodra, je to v obče znamenje slabo mlečne krave, tembolj ako so s tako dlako pokriti posamezni deli njenega telesa, v prvi vrsti vime. Poleg dlake v obče živinorejci še posebno radi preiskujejo kakovost onega dlakastega čopa, ki se nahaja precej nad repom v srednji hrbtni črti in sklepajo tudi iz njega na dobro ali slabo mlečnost. Gozdarstvo. Pregozdovanj e. Dokler je drevje v gozdu še majhno, ima do tal doli zelene veje; posamezna odraščena drevesa in pa ona na robu gozda imajo take zelene veje zmirom. Drugače pa je stvar notri v gozdu v času, ko se prične drevo z drevesom križati v svojih vejah. Tu opazimo, da zgubijo polagoma spodnje veje svoje bodice (igle) ali listje in se začno sušiti; čim starejše je drevo, toliko višje mu odmro veje. In to je dobro, kajti mi ne maramo za vej nat stavbin-ski les, ne maramo grčave deske in niti lesa za kurjavo ne obraj-tamo preveč, ako je poln vejevja. Pa še nekaj druzega opazimo v gozdu: vsako leto ima posušena debla, večinoma so naj šibkejša de-belea, ki se najpreje posušijo in ako se bolj pazljivo ozremo krog sebe, bomo našli vedno nekaj dreves, ki imajo tako slabe krone, da moramo že naprej z gotovostjo trditi: to drevo nam kmalu od-mrje. Ker pa suh les iz gozda nima skoro nobene veljave, zato vzamemo taka slaba debla, kojih krone so majhne in stisnjene, raje precej iz gozda, to se pravi: mi ga pregojzdimo. Tako pregojzdovanje ima dve dobre strani in dvojni namen: 1. dobimo iz posekanega lesa precejšnjo vrednost iz gozda in 2. pa raste drevje v pregojzdenem delu mnogo hitreje, ker ima dovolj prostora. Imamo torej dvojen dobiček. Za pregozdovanje veljajo sledeča pravila: 1. V borovem gozdu pričnemo lahko s pregozdovanjem vže v 20. letu in vzamemo ven vse slabe drogove (debelca), kateri so mej močnejša drevesa popolnoma stisnjeni, tako da se ganiti ne morejo. 2. V smerekovem in jelkovem (hojevem) gozdu jemljemo pred 40. letom ven samo na pol suha debelca. Pri tem drevji hočemo namreč kolikor moč gladka, brezvejnata debla doseči in to se zgodi, ako jih pustimo prav na gosto rasti. Od 40. leta naprej pa vzamemo iz gojzda tudi vse stisnjene drogove in debla. Pustimo pa na miru ona drevesca, katera niso niti na pol tako visoka kot odrasli gozd, a pri tem še vedno zelena. 3. Tudi bukov gozd, kateri po navadi raste prav na gosto., se lahko pregozduje v 20. letu. ' 4. Pregozdovanje ponavljamo, kolikorkrat se zopet pokažejo na pol suha ali pa taka drevesa, ki imajo slabe močno stisnjene krone. To nastopi v dobri zemlji vže čez pet let, v slabi pa čez kakih osem do deset let; torej se bo pregozdovanje ponavljalo vsakih 5 do 10 let. 5. Pri pregozdovanju moramo paziti na to, da ne poškodujemo zdravega, še obstoječega drevja, ki ima rasti naprej. Grozdovnik, Splošno. Dobra poljska pota. Eno najvažnejših vprašanj kmetijskega gospodarstva je naprava poštenih poljskih potov. Ako pomislimo, da je kmetija za gospodarja majhen svet, v kojem se suče in giblje, potem ne rečemo nič preveč, ako trdimo: Kar so v velikem za trgovino in obrtnijo lagodne prometne ceste, železnice in vodni prekopi, to so v malem za kmetijstvo pošteni poljski poti, zlasti tam , kjer imajo tako strahovito razkosana zemljišča kakor ravno pri nas. Seveda, kakor težko nas tudi zadevajo škodljivosti sedanjih pomankljivih poljskih potov, ravno tako težko je tudi tu dovršiti znatne izpremembc na bolje, deloma zato, ker nesrečni mali kmetovalec tako rad pusti vse pri starem, ker je tega navajen in ima pred vsako novostjo nek prirojen stud, deloma pa zato ker ne zna dovolj ceniti prednosti dobrih poljskih potov. In vendar jih je tako lahko zapopasti, kakor je tudi škodo slabih potov lahko umevati. V zadnjih desetletjih smo doživeli v kmetijstvu velike spremembe, ki zahtevajo, da preosnu-jemo tudi mi svoja gospodarstva, ako hočemo ostati sposobni za življenje in obstati kot edna državi najpotrebnejših in zaneslivejših opor. Glavni kmetijski panogi, žito-reja in živinoreja, nista več enako dobičkanosni druga poleg druge, odkar je tujezemsko žito, največ vsled nizkih prevoznih stroškov, žitne cene na naših trgih tako grozno pritisnilo. Na drugi strani pa hočejo vsi ljudski sloji vživati več mesa, kar je za nas seveda le koristno. Ravno tako je proizvajanje mleka vsled olajšanega prevažanja postalo za nas bistveni vir dohodkov. Iz teh sprememb je kmetijstvu zrastla dvojna naloga: prvič mora veliko intenzivneje obdelovati svojo zemljo, drugič pa razširiti svojo živinorejo. V obeh ozirih pa je naprava dobrih poljskih potov velike važnosti. Ako hočemo vspešno tekmovati z žitom, moramo pridelke pomnožiti, zvišati, proizvajalne stroške pa zmanjšati, naravno rodovitnost tal moramo kolikor moč dvigniti in izkoristiti. Bogata žetev pa ne zahteva samo primerno bogatega gnojenja, ampak moramo biti tudi v stanu, da pridemo do svojih zemljišč na kar najboljših potih, da tako prizanašamo svoji vozni živini in orodju (vozovom). Dalje moramo imeti v oblasti, da obdelujemo svojo zemljo popolnoma neodvisno od sosednih zemljišč. Pogoj zato pa je prost, neoviran dovoz na pravilnem, vedno rablji vem potu. Takozvana prisilna pota so, kakor že ime samo pove, samo zasilni pripomočki in vzrok slabega obdelovanja. Kakor stvari zdaj stoje, ni nobenega dvoma, da se pri slabih poljskih potih, ali pa če še celo takih ni, obdeluje mnogo rodovitnih zemljišč le nepopolno in ne poseva z onimi sadeži, kakoršni bi bili na mestu. Ne sliši se redko pritožba spomladi ali jeseni po kakem daljšem deževju: „Prepozno sem navozil gnoja na njivo in nisem mogel pravi čas sejati11. Ako vprašaš, zakaj, ti bo dotičnik odgovoril: „Zavoljo slabih potov nisem mogel pravi čas sejati.“. Ako vprašaš, zakaj, ti bo dotičnik odgovoril: „Zavoljo slabih potov nisem mogel s težkim vozom na polje11. Posledica tega je malovredna žetev, če gre dobro, v slabih slučajih pa je treba celo na miru pustiti jesensko setev. Vsaka izguba na žetvi pa pomenja toliko, kot menj polno kaščo in bolj prazne svisli in tako posreduje tudi oškodovanje živinoreje, na katero mora gospodar obračati glavno pozornost, da jo razširi in povzdigne. Živinoreja je danes bolj nego kedaj popreje glavni vrelec kmečkega blagostanja, zlasti govedoreja, v kolikor se dobiva od nje klavna in molzna živina. A živino moremo rediti samo toliko za kolikor moremo preskrbeti krme. Sicer imamo danes na ponudbo dolgo vrsto močnih krmil, toda neko določno množino zelene in suhe krme moremo le pridelati v domačem gospodarstvu, ako hočemo imeti od živinoreje kaj prida dobička. Sprememba njiv v travnike v smoter obilnejšega pridelovanja krme je ostala na mnogih krajih vsled posebnosti tal brezvspešna. Nasprotno so pa taiste parcele morda izvrstne za setev detelje in druge zelene krme. Ako moremo vže ozir žitarstva povdarjati dobra pota, potem so dobra pota naravnost pogoj za zemljišče, na kojem pridelujemo zeleno krmo. Ko je posejana zelena krma dozorela za koso, jo potrebujemo za vsak dan sproti kolikor jo je potreba in je torej treba iti vsak dan ponjo, zato je tudi tukaj neob-hodno potreben ne samo pot, ampak dober pot. Dobri poljski poti ne pomenjajo torej nič druzega kot pomnoženo pridelovanje krme, pomnoženo živinorejo in kot posledico tega večjo množino gnoja, ki je predpogoj intenzivnega gospodarstva. Ali poskusimo izrazit važnost poljskih potov še v številkah? Dajmo, kajti potem nam bo ta pomembnost tako očividna, da se bo dala skoro prijeti. (Dalje prih.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 23: F. O. v Č. Že druga krava mi je povrgla mrtvo, čisto gobavo tele. Kaj je temu krivo in kako pomagati, da se ne ponovi več enaka nesreča? Za dva hektara slabih, kamenitih travnikov želim primernega semena od trave ali detelje. Blagovolite mi naznaniti, koliko kil je treba vsacega in po čim? Zemlja je na solnčni legi. Nekaj jo je sama glina. Gnoja imamo malo, za umetnega pa ni denarja in kraj zelo v strani za vožnjo. Odgovor 23: Glede prve točke na tem mestu le opomnimo, da je Vaše cenj. vprašanje mnogo presplošno iz vzrokov za zvrženje krav je toliko, kot mušic o poletnem večeru. In vendar je treba vedeti najpreje točno vzrok, še le potem se da govoriti o zdravljenju. Svetujemo Vam zelo, obrniti se na kakega pametnega živino-zdravnika. Več o tem v današnjem članku „Zvrženje krav". Ozir druzega vprašanja Vam svetujemo vzeti na 2 ha glinaste zemlje na solnčni legi to le deteljno-travnato zmes, ki jo priporoča semenska kontrolna postaja na Dunaju. »S1 odstotki čistega posevka Poprečna po-rabna vredn. v «/o 1. bele deteljice 2 5 74 2. švedske deteljice 4 16 76 3. D. M. kožušček 2 5 56 4. mačji rep 6 10 87 5. travniška latovka 9 15 43 6. franc, pahovka 20 10 44 7. pasja trava 18 15 48 8. travniška bilnica 9 10 72 9. ločna bilnica 8 10 55 10. lisičji rep l1/* 5 25 11. zlati oves 1 5 14 skupaj 801/* 100 Odstotki čistega posevka pomenjajo isto kar ploskovni odstotek, t. j. razmerje, v katerem imajo biti posamezne vrste semenske zmesi zastopane na dani ploski. O cenah zasebno več. Priporoča se: S™;,;, škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša. Belo vipavsko vino, dobro, ^ posestnikih v Batujali in Selu. Cena je 31—33 K hekt. Postaja drž. žel. Batuje. Pojasnila daje župnik v Batujah pošta Črniče. Tko ŽRli 'zvrstnoi?a naravno8a vinai istri-I l\U 4.011 janca črnoga i beloga kupiti, neka se naravnost obrne na posestnika in kmeta Venceslava Križinanič v Ježenju, pošta : Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja uzorce. Proda se tJI/aaVrtT; rastlo v dalčč okrog znanih haloških goricah na Spod. Štajerskem). Cena je liter po 17—19 krajcarjev ali 34—38 vinarjev. Na zahtevo se pošlje uzorec. Pojasnila daje „Gospodarska Zveza* v Ljubljani. 30 000 cn°lelndi dobro vkoreninjenih Hiparija portalis 2 kroni sto — 10.000 Vitis rupestris 3 krone sto 300 visokih orehovih dreves po 20—70 v. komad 300 češpljevih drevesc po 20 v. vse fine vrste vrtnic, amerikanski špargelj, sadeže od vrtnih jagod (Lasolans Noble). 60 centov rudečkaste kozje repice za kenje 20 kg 3 krone — 100 kg 10 kron ima na prodaj J. N. Koprivc v Artičah pri Brežicah, Štajersko. POZOr! *Jr'stn.el?a belega, rudečega in črnega istrijanca ima naprodaj Josip Križinanič v Tinjanu pri Pazinu. Oglas iz Istre! ;GSffu*?,ti.ddr*5 kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Koreliča. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega črnega vina liter od 15 do 20 kr. in Refoška liter od 20 do 23 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Zeljno seme, za 40 kr. ah 80 vin., na kilo pa po 32 K pri Ignacij Mercina, Zg. Kašelj p. Zalog ali pri „Gospodarski Zvezi* v Ljubljani. MOŽ v 8r®dnj'11 letih> dosedanji posestnik, I oženjen, z dvema odraslima hčerama, vešč in izkušen v vseh kmetijskih delih, želi službe kot majer na kakem večjem posestvu ali grajščini na Spodnjem Štaijar-skem ali Kranjskem. Vstop 1. aprila 1903 a.li tudi poprej. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro: „hvaležen in zvest" na Gospodarsko zvezo v Ljubljani. se škafi večji in manjši z lesenimi in železnimi obroči, kakor tudi če-linč!, brente brentače, barigle, puterhi in žlice iz javorovega lesa v različnih veli-kostni. 173—(j Naročila izvršuje točno in po najnižji ceni Anton Peterlin posestnik v Dolšaku pri Robu, pošta Velike Lašče. Šlinl/a s kožo 2 kroni, brez vcmiltviv kosti s kožo 2 kroni 20 h, brez kože 1 krono 90 h, plečeta brez kosti Ikrono 80 h, suho meso in slanina 1 krono 60 h, prešičevi jeziki 2 kroni, glavina 95 h, salame ogrske 3 krone 60 h, navadne 1 krono 60 h in iz šunke po 2 kroni 40 h, 1 kf/', klobase male k 20 h, velike k 40 h. Pošilja se proti povzetju od 5 kff naprej. Naročila sprejema Janko Ev. Sire, Kranj. Čez 5000 amerikanskih ključev za suho cepljenje bi rad kupil Ivan Novak, sv. Urban pri Ptuju, Štajersko. Kdor ni jih hotel kaj prodati, mu naj naznani. Trgovina in obrt. Trgovina. Za znižanje kolka na trgovske knjige pričelo se je mej trgovci gibanje. Vodstvo trgovskega društva na na Dunaju vložilo je prošnjo na finančno ministerstvo v tej zadevi. V tej prošnji navaja, da je po sedanjem načinu kolkovanja najhuje zadet tisti trgovec, ki vodi knjige najbolj natančno in detajlirano. Kolek za trgovske knjige naj bi se, tako hoče prošnja, pridržal samo v toliko, da se varuje oficijelni značaj teh knjig. Obrt. Pekarna našega časa. (Opisal očividec iz Beča.) Prihodnje leto 1904 bo 40 let, odkar je bridka beda zjedinila 13 ubogih tkalcev na Dunaju. Od malega zaslužka so zlagali skupaj potrebne novce, da so kupovali na skupen račun na trgu razno blago, katero so si potem doma v sobi razdeljevali. K njim je pristopilo še več družili in ko je prineslo leto 1873. zadružno postavo, so si tudi naši ubogi tkalci z drugimi delavci osnovali I. nižje-avstrijsko delavsko konsumno društvo na Dunaju. To je početek zadruge, ki šteje danes 13.000 udov in sicer samo v dunajskem mestu, kjer ima v raznih okrajih 14 podružnic. Da sem vabilo društva, naj je enkrat obiščem, z veliko radostjo sprejel, je lahko umevno in dolgujem zato veliko hvalo velečisl. gosp. Hacklu, ki vodi krasno pekarno. Naj Vam opišem to zadružno pekarno, ki ima marsikaj zanimivega na sebi. Občno mnenje je to, da se lahko imenuje pekarna našega delavskega konsumnega društva na Dunaju po pravici ena izmej najmodernejših in najnaprednejših pe-karen avstrijskih, ker odgovarja v svojih stavbenih in strojnih napravah vsem zahtevam, katere stavijo nanjo i racijonelno delo i zdravstvene določbe. Zidana je bila pekarna 1. 1898. Mimogrede opomnim, da je celo poslopje bolj zunaj mesta, in sicer veliko trinadstropno poslopje iz močno žgane opeke, tako zvana surova stavba. Spodaj so društvene prodajalnice za najraznovrst-nejše blago, v zemlji velikanske kleti za naravno vino in pivo, v hlevu pa 14 konj za prevažanje blaga. Mej temi sem videl lep pinegavski par, ki stane 2400 K in pelje pol vagona na enkrat po mestu. V gorenjih prostorih izdelujejo tudi sladno in figovo kavo, ter žgo pravo kavo za svoje članove. — Toda pojdimo nazaj k pekarni! Kdor še ni imel prilike, ogledati si modernih krušnih pečij, strojev itd. kdor ima torej od pekarne oni vtis, kakoršnega smo morali imeti pred malo leti še vsi, tega bo napolnil ogled te pekarne z velikim začudenjem in tudi strokovnjak ne more prikriti svojega zadovoljstva. Vse, kar je bilo preje neizogiben privesek pekarne, torej velike kadunje, okrog stoječe močnate vreče, kipelne posode, neape-titljive slamnate ščeti, močnati prah, sajaste peči, v katerih je tlel ogenj, vseh teh pridevkov ne najdeš več v moderni pekarni delavskega konsumnega društva. Tam, kjer se ima speči testo v kruh, vidiš samo gladko, šamo-tirano steno z zatvornicami, ognje-meri (pirometri) in pod. Nenadoma se zatvornica dvigne in iz zidu ven privleče delavec brez najmanjšega truda mogočno železno ognjišče, ki je na gosto obloženo s svetlimi hlebi z lepim leskom. En delavec lahkotno potegne iz peči tako ognjišče, ki ima okoli 6 m2 ploskve (3 m dolžine X 2 m širine) in od katerih sta po dva eno nad drugim in tri v eni vrsti, tako imamo vsega skupaj 3 peči s šesterimi ognjišči, ali vsega skupaj 36 m2 pecivne ploskve. Te peči so za običajni vsakdanji kruh, ki ga zopet razločuje tukajšnje ljudstvo v mešani in pa v črni kruh. Mešani kruh obstoji iz 90 °/o bele rži ali rži štev. I. in 10°/o pšenice št. 4, lahko je tudi rži malo več ali malo manj in pšenice ali več ali menj. Črni kruh pa obstoji iz: 30°/o rži št. I, iz 30°/o črne ržene moke št. III. in 40 °/o pšenične moke št. 7. Vsak dan se speče kakih 4000 hlebcev tega kruha iz 45 vreč moke (po 80 kg netto) tedaj približno iz 3600 kg moke. V ta namen se potrebuje 12 delavcev. Peče se dvakrat na dan, dopoludne in popoludne po enkrat, kuri se brez prestanka, a zelo po malo tako, da se požge za vse belo pecivo t. j. 14.000 kosov malega peciva (žemlje rogljički itd.) in 200 kavinih kruhov (to so po 72 dkg težki hlebci iz pšenične moke ničlarice, masla in stisnjenih drož), za vse belo pecivo se torej porabi na dan 120 kg premoga in pri navadnem (črnem kruhu) gre za vsak kg pečenega kruha po 7 5 gr premoga, tedaj brez primere menj, nego smo navajeni v svojih domačih krušnih pečeh. Rekel sem že gori, da en delavec z lahkoto potegne železno ognjišče iz peči: pečeni kruh vzeti raz ognjišče in vseh šest ognjišč z nova nasaditi, vse to je delo malo minut, na to se ognjiščne plošče na kolesih zopet potisnejo v žrelo in vrata zapro. Na teh ognjiščih se belo pecivo ne more peči, zato sta še dve drugi peči, v koji je treba vkladati žemlje in drugo drobnarijo z lesenim loparjem. Nasproti pečem stojita dva gnjetilnika, veliki koriti čudne podobe, v katerih se sučeta po dve mogočni nožasti rameni drugo proti drugemu, posnemajoč delo gnjeto-čega peka. Te mehanične gnjetilnike, ki v 8 minutah predelajo do 550 kg testa z lahkoto vodi en mož. Mož pritisne le na neki drog in gnje-tilna noža se pričneta sukati ali se spet ustavita, drugačen pritisek delavčev in težka kadunja se jame od ene strani dvigati, dokler se toliko ne nagne, da moreta še V močnato skladišče gre naenkrat po 1000 vreč moke in je magazin v zvezi z velikim, električnim dvigalom, na katero se lahko naloži po 8 vreč naenkrat, na ta način moreta 2 moža v eni uri 120 vreč moke, to je en vagon spraviti iz voza v močnato skladišče, ne da bi ju to delo dosti utrudilo, kajti vreče se spuščajo z voza na dvigalo po lesenem drsalu in iz dvigala v skladišče s samokolnico za vreče. Vreče se v skladišču ne nakladajo, kakor po navadi druga vrhu konjskih sil skozi 20 minut). Ako temu prištejemo še stroške 2 delavnih ur delavcev z 1 krono, tedaj stane skladanje enega vagona moke 1*30 kron. dočim je treba brez dvigala plačati od vreče 20 v., za 120 vreč 24 kron. To je velik prihranek, mnogo se prištedi tudi pri napravi za mešanje mok ker se meša in preseva moka pod dobro zaprtim pokrovom, tako, da se z razpraše-njem ničesar ne poizgubi. Moko, ki se ima zmešati, pelje magaciner k ekvatorju in jo vedno se vrteča noža narejeno testo izprazniti v voziček za testo, ki stoji spredaj. Celi ta prizor je tudi za strokovnjaka nekaj čudovitega in le čuditi se moramo, kako je bil mogoč po sto in stoletnem spanji naenkrat v pekarstvu tak napredek, ki nam je vstvaril toli popolne naprave. Ako obhodimo celo pekarijo od zgoraj navzdol, pridemo najpreje v skladišče za moko v I. nadstropji, kjer imamo tudi napravo za mešanje raznih mok in za preseja-vanje mok. druge, ampak stoje druga poleg druge, tako da more v skladišče spravljati ter vreče proč voziti tudi en sam mož. Pa še drug vzrok govori za ta način, pred leti so namreč našli, da je 25°/o delavcev, ki so imeli opraviti z vzdigova-vanjem vreč bilo bolnih na kili in podobnih poškodbah ravno zavoljo težkega dviganja. Takoj so odpravili vzrok tega. Dvigalo samo deluje pri prenašanji 120 vreč samo 20 minut, ker je potreba za nakladanje in odkladanje 40 minut. V teh 20 minutah porabi dvigalo za kakih 30 vin. elektrike (za 5 sprazni v njegov lijak; elevator znosi moko v posebnih posodicah pritrjenih na širokem pasu pod strop, kjer sprejme moko transportni ali prenosni polž ter jo poriva k stresalncm stožcu. Ta stresalni stožec razstresava moko v omari mešalnega stroja čez 4 m2 veliko ploskev, s čimer moke tesno združi in premeša. Ko je omara polna, se zasučeta dva lesena valarja, ki sta na dnu omare in polna žlebičev; valja spravljata zmešano moko, ki je nad njima polagoma navzdol in otareta morebitne močne kopice. Moka — 89 — pada na spodaj ležeči transportni in mešalni polž, ki moko še enkrat premeša in jo zopet spravlja k elevatorju. Ta dvigne moko znova, in jo odda če je treba še enkrat stresalnemu stožcu, če pa ni treba, jo spravi v naložno omaro, iz katere jo dviga drug elevator po potrebi na presej alnik. Založne omare so tolike, da drže več nego se potrebuje po noči moke. Razven tega je tudi posebna priprava, s katero se zamore iz spodaj ležeče pekarne spraviti moka iz založnih omar v presejalni stroj s tem, da se potegne za posebno verižico, tako da ponoči v močnem skladišču ni potreba nobenega skladiščarja. Ravno tako pripravo za mešanje, presevanje in spuščanje, kakor za črno moko, ima pekarna tudi za belo moko. Poleg tega stoji v močnatem skladišču še iztepovalnik za vreče, drobilnik za drobtine in mlin za dišave. Na tem drobilniku se lahko melje tudi Grahamova moka in sladkor. Čuditi se moramo, da je vsem tem strojem kos en sam mož ma-gaciner, dokaz, da je to v resnici samodelujoča (avtomatična) naprava. Dajmo zdaj malce poračunati, kako se kaj izplačuje ta navidezno draga naprava in prišli bomo do presenetljivih zaključkov. Pri običajni manipulaciji (ravnanji) z moko računamo da se poizgubita v prah 2 odstotka moke, v naši pekarni pa se porabi na dan čez 50 vreč moke inje vsak mesec samo 60 kil prašne moke ali močnatega prahu, ki pa izvira poleg tega še večji del iz iztepe-nih vreč. Ako bi se mešala in presevala moka brez strojev bi se nabralo v tej pekarni pri porabi 50 vreč moke na dan, tedaj pri 2°/o na dan 120.000 kg celih 2400 kg moke na mesec, ki bi bila vredna mesto 20 vin. za kg le še 6 vin. kot prašna moka. V številki izražena bi znašala ta izguba na mesec 2400 X 14 vin. = K 336, dočim znaša sedaj pri mešalnem in presejalnem stroju le še 60 kg X 14 v. = K 8-40. Moč, ki se za to porabi, ne pride v poštev, ker se prihrani ob enem presejevanje z roko. Ustanovni stroški se torej bogato obrestujejo, poleg tega ostaje še znaten dobiček in zraven tega ne smemo tudi pozabiti, da je cela manipulacija mnogo snažnejša in za delavca zdravejša, ker se vrši brez prahu. Zaprti presejalniki delajo brez vsakega hrupa in imajo pod seboj kositernast lij, v kateri pada presejana moka. Lij (trahter) gre skozi strop in se konča s cevjo, ozir. mehom, skozi kateri drči moka naravnost v gnetilnik. Ker se neposrednje pred gnetenjem moka preseva, zato izdela tudi gnetilnik veliko holj rahlo testo, in zato smejo v tej pekarni mesto 16°/o pšenične- moke pri-devati rži samo 10—8°/o. Ako vzamemo rženo moko št. 1. po 22 kron, pšenično moko št. 4. po 26 kron, tedaj dobimo pri mesečni porabi 120.000 kg moke dobiček 8 odstotkov ali 9600 kg, po 4 krone (26—22 = 4) = kron 384. (Konec Prih') Z* I ZADRUGA S Bilance. Poveritev podpisov novoizvoljenih članov načelstva. Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: koncem leta 1901 135; v letu 1902 pristopilo 30; odpadli 3; koncem leta 1902 162. Deleži: začetkom leta K 135; v 1. 1902 vplačano K 155, odpadlo 15, koncem 1. 1902 K 275; odpovedano: 4 deleži. Denarni promet: K 172.308-43. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 46.058 Deleži 275 Naložen denar 15.122 44 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 317 10 nimi obrestmi 61.844 43 Zaostale obresti posojil. . . 12 78 Predplačane obresti posojil . 432 93 Vrednost tiskovin 80 — Cisti dobiček 247 60 Ustanovni stroški 151 91 Gotovina 31. decembra 1902 . 1.057 73 62.799 96 62.799 96 r V številki 3 našega lista smo citirali na strani 44 odlok c. kr. okrožnega sodišča v Rudolfovem z dne 23. jan. 1903, ki tolmači ministersko naredbo z dne 23. maja 1895 (d. z. št. 74) glede poveritve podpisov novoizvoljenih članov načelstva tako-le: Istost podpisov novoizvoljenih članov načelstva se utegne namesto notarske ali sodne poveritve poveriti po dveh članih načelstva, katerih podpisi so že registrovani. Tudi pri drugih trgovskih sodiščih tolmačila se je odredba tako — a ne pri vseh. 90 -- Potrkali smo toraj pri merodajni oblasti in smo prejeli ravnokar odlok, ki pravi, da se morajo podpisi novoizvoljenih članov načelstva poveriti po sodniji ali notarju. Ta poveritev le tedaj lahko odpade, če so podpisi dotičnih novoizvoljenih članov že v poverjeni obliki v zadružnem katastru t. j. če so bili n. pr. že prej kedaj udje načelstva in so se njihovi podpisi takrat poverili. Le v tem slučaju more zadruga sama poveriti podpise. Kar se tiče poveritve prepisov zapisnikov, velja kar smo rekli v številki 3 t. j. prepise zapisnikov poveri zadruga sama. C. in kr. intendanca 3. kora v Gradcu nam naznanja, da se bo kupilo v mesecu aprilu 1903 za vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani 500 meterskih stotov rži in 800 q pšenice. Ponudbe sprejema omenjena intendanca do 3. aprila 1903, kjer se zvejo tudi natančneji pogoji. Semena. Naznanjamo, da imamo v zalogi semena vsake vrste, travna, deteljna itd., in ista že razpošiljamo. III. redni občni zbor „Zadružne tiskarne" v Ljubljani. V ponedeljek dne 23. marca 1903 je imela „Zadružna tiskarna11 reg. zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani svoj letošnji redni občni zbor, kjer je bila predložena bilanca in računski zaključek za drugo upravno leto od 1. janu-varja do 31. decembra 1902. Hranilnica in posojilnica v Polhovem Gradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. člani: v letu 1902 pristopilo 14, izstopil 1; koncem leta 1902 132, s vplačanimi deleži K 264, odpovedano 1. Denarni promet: K 122.151'25. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar Zaostale obresti Delež pri „Gospodarski zvezi" Delež pri „Union" .... Gotovina 31. decembra 1902 . 41.633 77.474 105 549 1.000 500 755 90 16 64 39 61 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Rezervni zaklad Čisti dobiček 264 119.325 1.780 648 60 22 88 122.018 70 122 018 70 Hranilnica in posojilnica v Robu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: koncem 1. 1902 149. Deleži; koncem 1. 1901 K 282, v 1. 1902 vplačano 30 K, odpadlo 14 K, koncem 1. 1902 K 298, odpovedano: 7 deležev. Denarni promet: K 198.270’08. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični Vrednost tiskovin Delež pri „Gospodarski zvezi" Gotovina konec leta 1902 . . 69 462 47 541 158 34 1.000 5.546 71 30 52 30 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Rezervni zaklad | Cisti dobiček 298 121.782 1 010 651 1 123.742 83 || 123.742 83 I Hranilnica in posojilnica v Škocijanu pri Mokronogu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1902. Člani: koncem leta 1901 279; v letu 1902 pristopilo 152; izstopilo 24, koncem 1. 1902 407 s vplačanimi deleži K 814’—, odpovedano: 0. Denarni promet: K 158.25274. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 102.008 93 Deleži j 814 Naložen denar 1.504 — Hran. vloge s kapital, obrestmi 77 002 70 Inventar premični 179 50 Izposojila 25.800 — Zaostale obresti posojil. . . | 678 73 Predplačane obresti posojil • 158 14 Gotovina 31. decembra 1902 . 688 18 Rezervni zaklad 642 47 Cisti dobiček j 642 03 || 105 059 34 1 105.059 34 1 1 — 91 Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 129; v 1.1902 pristopilo 6; koncem 1. 1902 135. Deleži: začetkom leta K 258; v letu 1902 vplačano K 12; koncem leta 1902 K 270, odpovedano: 0 deležev. Denarni promet: K 39.563'62. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 36.706 Deleži 270 Inventar premični .... 90 12 Hranilne vloge s kapitalizova- Zaostale obresti posojil . . . 539 03 nimi obrestmi 14.076 56 Predplačane obresti izposojil . 1 20 Izposojila 22 700 — Vrednost tiskovin 90 — Predplačane obresti posojil . 123 57 Vrednost galice in žvepla . . 54 60 Dolg na galici ...... 202 83 Delež „Gospodarske zveze' . 200 — Rezervni zaklad 239 21 Delež „Ljudske posojilnice' . 4 — Obresti rezervnega zaklada . 10 75 Gotovina konec leta 1902 . . 164 42 Čisti dobiček 226 45 37.849 37 37.849 37 II Slovenska posojilnica v Št. Jerneji na Dolenjskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: v letu 1902 pristopilo 41, izstopilo 20; koncem leta 1902 451. Deleži: v letu 1902 vplačano K 896, izplačano K 347‘78; koncem leta 1902 K 8.523'88, odpovedano: 0. Denarni promet: K 363.065.87. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K I h Posojila Naložen denar Inventar premični .... Glavni delež „Gospodar, zveze' Upravni delež Zaostale obresti posojil. . . Gotovina 31. decembra 1902 . 119.091 98.007 109 200 5 190 2.362 55 60 57 27 57 Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Deleži s kapitalizov. obrestmi Predplačane obresti posojil . Prihranjena zaloga .... Cisti dobiček 204.415 8 523 1.309 4.317 1.400 44 88 41 78 05 219.966 56 219.966 56 Hranilnica in posojilnica v St. Juriji pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1902. Člani: stanje začetkom leta 250, v letu 1902 pristopilo 122, izstopili 18; koncem leta 1902 354. Deleži: v letu 1902. vplačano 250 K, prirastlo 122 K, izplačano 18 K, koncem leta 1902 354 K, odpovedano: 9. Denarni promet: K 172.163 24. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar 10°/o odpis Zaostale obresti posojil. . . Gotovina 31. decembra 1902 . 74.420 6.289 102 485 589 50 59 81 04 Deleži Hranilne vloge s kap. obrest. Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad Čisti dobiček 354 80 505 210 166 750 42 83 56 13 81 986 94 81 986 94 Iz tega je razvidno, da je imela tiskarna v tem letu prometa 296.245 kron 45 h. Prejemkov 79.237 kron 99 h in izdatkov 78.315 kron 03 h, saldo 922 kron 96 h. Konečni uspeh izkazuje čistega dobička 2548 kron 21 h. Dividenda pride za leto 1902 s 7°/o v razdelitev. Po § 16 zadr. pravil za izstop iz upravnega sveta izžrebani trije gospodje: Josip Siska, Jos. Jeglič in Alojzij Stare so bili na novo soglasno izvoljeni. Enako je bilo dosedanje nadzorstvo obstoječe iz pet gospodov na novo soglasno izvoljeno. Podlistek. Občni zbor. Urh Ocepek bil je zapisnikar; načelniku je pa moralo tudi še nekaj drugega manjkati, ker je neprestano molčal in se oziral krog sebe; odkritosrčno moram tu povedati, da je marsikateri pogled vrgel na revizorja, a moramo resnici na ljubo dostaviti, da ga med temi pogledi ni bilo niti jednega, o kojem bi se lahko reklo, da spada v kategorijo prijaznih pogledov. „Zakaj pa ne pričnete, gospod načelnik?" „A, vrag, če pa ne vem, kako da naj poročam in kaj da naj poročam!‘‘ „No, no, gospod načelnik — saj ste vendar že toliko let načelnik, to-raj ste morali že večkrat poročati". „A — veste gospod revizor — na poročila se pač nikdar nismo ozirali, tudi nihče ni zahteval." „A tako — no — zakaj pa imate na dnevnem redu in še celo kot prvo točko: Poročilo." „Saj imajo drugod tudi". „Drugod pa tudi res poročajo; sicer pa da ne obtičimo kar pri prvi točki dnevnega reda, bom jaz za vas poročal". Načelnik se je oddahnil — revizor je pa pričel. Malo ne celo uro nam je govoril — in ko je končal, je pripomnil, da ™~ 92 — konča le z ozirom na čas, ker bi še sicer imel mnogo povedati. No, nam je zadostovalo, kar je povedal. Vse smo zvedeli, koliko članov da je pristopilo, koliko izstopilo, koliko deležev se je vplačalo, izplačalo, odpovedalo, zvedeli smo koliko vlog je bilo, koliko se jih je vzdignilo, koliko se je pripisalo hranilnih obrestij, čuli smo, koliko da se je dalo posojil, koliko se jih je vrnilo; zvedeli smo, da imamo velik rezervni zaklad, tako velik, da bi se dobila zanj največja in najlepša kmetija cele naše fare. In celo to smo čuli, da se je pri nas vršila revizija; gospod revizor je bil pri nas — namreč pri posojilnici — pri nas ne — mi do zdaj nismo nič čuli o kaki reviziji, — je pregledal vse knjige, račune, štel denarje — in je vse v najlepšem redu našel. No — to smo pa radi čuli, najrajši pa načelnik sam; pokašljal je precej glasno potem pa nekam ponosno gledal krog sebe. Pri vsaki točki vpletal je revizor nekaj besed v poduk. (Dalje prihodnjič.) Hranilnica in posojilnica v Zagradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: koncem 1. 1901 42, prirastlo 30, odpadlo 2, stanje koncem leta 70, odpovedano : 2. Deleži: stanje začetkom leta 84 K, prirastlo 60 K, odpadlo 4, stanje koncem leta 140 K. Denarni promet; K 168.190 83. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K 1 h Posojila Naloženi denar | Inventar premični 1 Zaostale obresti posojil . . Vrednost tiskovin Delež „Gosp. zv“ in „Lj. p.“ Gotovina konec leta 1902 . . 25.101 50.044 245 3 15 204 3.586 97 11 49 40 89 Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .... Predplačane obresti posojil . čisti dobiček 140 79.247 288 124 80 17 89 79800 86 79.800 86 I. del. konsumno društvo na Jesenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 pristopilo 11, izstopilo 13; koncem 1. 1902 292 s vplačanimi deleži K 4.650"56, odpovedano: 0. Denarni promet: K 171.983’16. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Jesenice, hran. in pos. (10) K Št. Jurij ob Juž. želez., Leskovica, „ , „ Tržič, „ . „ Tržišče, „ , „ Sorica, „ „ „ Dobrepolje, „ „ „ Št. Jakob v R. „ Šmarje, hran. in pos. Besnica, „ „ „ Borovnica, „ „ „ Gojzd, „ „ „ Kranjska gora, pos. Buzetsko društvo, Mošnje, hran. in pos. Tržič, „ „ „ Gojzd, ,, ,, „ Tržič, „ „ „ Trebelno, „ ,. Jesenice, „ „ Sorica, ,. „ Št. Jakob v R., Struge, hran in pos. 5000-- V 1» pos. (12) » 5000 — (12) „ 3000'— (12) „ 2000-— (13) „ 1000-— n » 600- (14) „ 500'— 6000-— 3000 — (17) „ 4000 - (18) „ 600 — n » 2000'— » n 200-— 1 ») 1500-— n n 600-— i i) 7400'- (19) „ 1200 — (°/o) ,, 18-67 (21) „ 1200— (22) „ 1000— ?» J? 3000— >» V 440— V >’ 5000— V 600— (24) „ 1700— Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Nal. denar pri d nizih zavodih 200 Deleži 4.650 56 Vrednost blaga 15.358 66 Neizplačane obresti deležev . 89 10 Terjatve na blagu pri zadruž. 10.472 68 Izposojila 4.123 68 Vrednost inventarja . . . . 1.143 07 Dolg na blagu nezadružnikom 19.937 96 Vrednost hiše in zemljišča 6.572 47 Dolg na obresti od izposojil . 41 06 Predplačane obresti od izpos. 77 65 Dolg na pridobninskem davku 328 32 Delež pri „ Vinogr. društvu1* . 20 — Rezervni zaklad 2.820 63 Gotovina 31. decembra 1902 . 1.032 58 Obresti rezervnega zaklada . 126 90 ' Cisti dobiček 2.758 90 34.877 11 34 877 11 Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. ni: koncem leta 1. 1901 270, pristopilo 18; koncem 1. 1902 288. odpovedano 2. Imetje (Aktiva) K 7 Izguba (Pasiva) K h Posojila 191.003 79 I Deleži 576 Naložen denar 7.888 11 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični 223 78 nirui obrestmi 184.089 49 Zaostale obresti posojil. . . 8.012 15 Izposojila 20.000 — Vrednost kolekov 41 30 Predplačane obresti posojil . | 181 34 Terjatve na vknjižnini . . . 110 65 Rezervni zaklad 1 6.384 11 Gotovina 31. decembra 1902 1.585 40 Cisti dobiček ...... j 634 24 211.865 18 I 211.865 18 II 93 ŽE* K ZB O- IL, E D poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec januar 1908. I in e Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Blagovica 5379 81 8186 36 13566 17 5249 _ 60 3376 52 Bloke 15355 91 13475 15 28831 06 5978 — 4000 86 . 4460 — 2750 — 282 Borovnica 30239 66 28786 40 59026 06 27165 26 3480 85 22000 — 60 — 110 Crknica 33732 63 20822 21 54554 84 18899 05 10996 10 4700 — 2390 — 514 Češnjica 7707 74 9112 54 16820 28 3717 82 7010 28 2000 — 3030 — 177 Črnivrh 9494 98 8445 84 17940 82 3250 — 6972 48 360 — 675 36 ? Dobrepolje 38759 54 38149 97 76909 51 18555 66 17049 62 14230 — 11058 — 506 Frankolovo 9004 79 6264 92 15269 71 513 — 1378 44 3245 40 784 — 124 Gojzd 3974 33 3652 55 7626 88 1012 — 849 63 1800 — 70 — 46 Gore 5894 16 5481 16 11375 32 2637 92 — — 572 — — — 44 Gorje 10336 41 12799 75 23136 16 7043 86 12058 63 516 35 776 76 278 Horjul 27843 17 26632 83 54476 — 8261 50 7822 64 12450 70 12936 56 290 Hrenovice 4551 63 4484 51 9036 14 2105 — 1623 41 2000 — 135 — 167 Ig 8418 16 5291 97 13710 13 3595 60 2747 85 1460 — 1548 46 160 Jesenice 15383 02 14708 59 30091 61 7104 — 6768 59 440 — 1720 — 164 Kandija 29943 94 30546 01 60486 95 22509 25 5699 92 12580 — 2278 93 857 Križevci 8864 18 4638 17 13502 35 5166 63 1517 36 3100 — 420 — 146 Leskovec 3195 71 3208 74 6404 45 1072 — 1182 — 1782 — 454 — 176 Leskovica 2836 14 4199 84 6035 98 1620 — 281 90 — — 1020 — 84 Ljubljana, Ljudska pos. 6169315 59 6167475 99 12336791 58 667272 62 388558 91 246309 55 87651 34 1480 Metlika 73365 50 69453 15 144818 65 54008 86 14956 86 8130 — 7350 74 467 Mošnje 4897 84 3077 62 7975 46 2092 — 677 30 2400 — 580 — 122 Naklo 8138 89 7795 — 15933 89 1230 — 70 — 7400 — — — 44 Planina 672 56 541 88 1214 44 366 — 56 — 470 — 180 — 75 Poljane 46557 20 43286 35 89843 55 21654 50 36056 46 6640 — 760 — 395 Polhov Gradec .... 9951 76 9752 91 19704 67 6850 — 6691 47 1800 — 10 — 133 Radeče 13630 42 11187 29 24817 71 4603 60 3014 50 7856 55 1757 04 417 Rob 23285 55 16280 28 39565 83 11547 — 2761 85 3180 — 2650 — 149 Rova 9945 97 4871 15 14817 12 2915 10 4187 62 600 — 800 — 205 Rovte 9697 99 8536 95 18234 94 1934 40 2553 46 2544 — 3292 — 173 Selca 17204 45 13812 01 31016 46 6669 41 3343 84 2041 — 3010 — 289 Semič 13990 87 14635 48 28626 35 9478 30 3845 81 2442 — 3866 20 P Senožeče 6454 51 6452 91 12907 42 — — — — 5580 — 2810 — 265 Sorica 2244 — 2244 — 4488 — 2220 Srednjavas 20822 28 19626 80 40449 08 13405 40 12550 07 3724 — 4625 — 360 Staraloka 78768 52 74236 20 153004 72 17761 73 10008 25 3920 2048 25 212 Struge 9622 01 9369 83 18991 84 2831 46 6054 63 1400 — 80 — 28 Sv. Križ p. Kostanjevici 5585 68 13909 54 19495 22 3570 — 6171 35 7260 — 1211 41 589 Šebrelje 9477 12 3310 35 12787 47 1437 80 1540 13 322 — 1910 88 ? Škocjan 13713 20 12260 78 25973 98 8531 28 2310 62 9226 — 2450 — 419 Smarije 18380 15 15713 68 34093 83 3202 — 11403 63 1510 — 700 — 185 Šmartno p. Litiji . . . 15235 36 13789 71 29025 07 7638 — 968 91 2820 — 1300 — 134 Šmihel 13361 38 9597 10 22958 48 3041 43 1528 10 7868 — 3446 72 328 Št. Jakob ob Savi . . 3931 11 3431 79 7362 90 1134 — 2510 — 400 — 772 — 124 Št. Janž 2404 61 1695 94 4100 55 1126 24 530 — 941 — 632 — 137 Št. Jernej 23942 47 21756 50 45698 97 17413 27 3438 30 4650 — 3267 85 443 Št. Jur p. K 10993 14 10363 87 21357 01 5923 — 761 03 3400 — 3140 — 181 Št. Peter 17747 46 13504 58 31252 04 13090 59 2714 58 3280 1300 — 355 Šturi j e 9168 21 3956 44 13124 65 2261 80 3287 64 615 — 2082 98 P Št. Vid 33151 42 33186 70 66338 12 28021 21 19056 60 1680 — 3167 52 384 Tomišelj 7615 65 3330 44 10946 09 2383 — 2887 72 420 — 893 96 P Trnovo . . . 50208 36 41367 14 91575 50 22149 63 14459 46 20531 54 8844 74 639 Tržič 8148 45 5625 11 13773 56 3796 — 1513 11 3000 — 444 40 102 Tržišče 1703 05 1662 20 3365 25 920 — 50 — 1614 — 200 — 83 Tunice 4239 95 4040 27 8280 22 2183 74 1500 27 2540 — 800 — 41 Vipava 61531 33 59543 40 121074 93 32649 51 29079 72 18993 — 13358 90 P Višnjagora 31885 04 31494 62 63379 66 12435 — 6320 26 16571 — 2902 47 264 Vrhnika 53541 40 51739 43 105280 83 22291 66 5519 26 6560 — 2501 20 233 Zgornja Besnica . . . 976 30 976 30 1952 60 450 — 580 74 250 — 7 94 42 Zgornji Tuhinj .... 16059 33 14295 78 30355 11 1549 66 14090 70 200 — 2244 85 145 Žiri 15897 03 12079 12 27976 15 6415 50 3762 07 1600 — 3280 — 247 Žužemberk 14587 40 11724 99 26312 39 7610 26 1417 93 6000 — 446 83 126 Opomba: Ta pregled ni popolen, kar so pa zakrivile naše članice, ki v pregledu niso navedene. Prosili smo, pozivali, urgirali, godrnjali — vse nič ni pomagalo, niso nam poslale mesečnih izkazov. Radi bi ta pregled spopolnili vsaj v prihodnji številki in obelodanili popolnega za februar 1903 — seveda, če se ganejo one naše članice, ki še dosedaj niso našle ono trohico časeka, da bi nam poslale mesečne izkaze. Toraj mi čakamo ... — 94 -- VABILO na IV. OBČNI ZBOR „hranilnice in posojilnice v Semiču", registrovane zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo, dne 29. marca 1903. ob 3. uri popoldne v uradni sobi hran. in posoj. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1902. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva, ti. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnost. Načelstvo. VABILO na II. redni občni zbor hran. in pos. v Šmarji pri Ljubljani reg. zadruga z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil dne 5. aprila 1903 ob 3. uri popoludne v kapelaniji. Dnevni red: 1. Polaganje in odobritev računov za leto 1902. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. Razni nasveti. Odbor. V slučaju, da se ne zbere v določenem času zadostna število udov, se zbor vrši pol ure pozneje ne glede na število udov udeležencev. C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne i*' blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersflugel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Onai št, 13. (170)24—5 pjto30C)3333303333^3333333333333'33333^ ttntovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajor ŠKROPILNICE PROTI’ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE prodaja v najboljši izvršitvi, J G, HE11ER m BlIiLMLI H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno 171 12—3 aafl 95 ~~ ZVEZINI SKUPSCINI „Gospodarske zveze“ v Ljubljani regi stro vana zadruga z omejeno zavezo, v četrtek, dne 16. aprila 1903 ob 9.*) uri dopoludne v dvorani »Katoliškega doma« v Ljubljani. Dnevni red.: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev letnega računa in bilance. 3. Volitev 10 članov „Zvezinega odbora.**) 4. Poročilo o reviz. a) posojilnic, 6) drugih zadrug. 5. Poročilo o centralni blagajni. 6. Izprememba pravil. 7. Poročilo o kmetijskem zadružništvu. 8. Slučajnosti. *) Ob 9. uri se bo pričelo s prijavo vdeležencev in štetjem glasov. Ob 10. uri se bo pričelo z dnevnim redom. **) V zrni slu pravil izstopijo letos naslednji gg. odborniki: Avian Ferdinand, Bonač Anton, Demšar Franc, Jeglič Josip, Kolar Matija, Dr. Krek Janez Ev., Lavrenčič Anton, Šiška Josip, Dr. Šušteršič Ivanin Žumer Jakob. Izvleček iz pravil § 19.: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge. Zvezina skupščina sestoja: 1. iz odposlancev Zvezinih zadrug, 2. iz Zvezinih trgovcev, 3. iz Zvezinih obrtnikov, 4. iz Zvezinih rednih članov. Vsako Zvezino zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Ge pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine zadruge. Na isti način se vdeležujejo Zvezine skupščine Zvezine podružnice in sploh vse kot člani vpisane juristične osebe. Vsaka Zvezina zadruga, ki je založila glavni delež prve vrste, ima na Zvezini skupščini za vsak založeni glavni delež I. vrste 5 glasov. Vsak glavni delež druge vrste daje zadevni Zvezini zadrugi na Zvezini skupščini jeden glas. Trgovskih deležev daje 10 obrtnih deležev 20, opravilnih deležev pa 50 po jeden glas. Na podlagi te vrste deležev zamore na občnem zboru tedaj le tisti zadružnik glasovati, ki ima svojih ali pa s pooblastilom v zastopstvo izročenih deležev toliko, da reprezentuje bodisi 10 trgovskih, 20 obrtnih ali 50 opravilnih deležev. Ta glasovalna pravica pa velja le z omejitvijo, da noben zadružnik na podlagi trgovskih, obrtnih ali opravilnih deležev ne sme oddati več nego 2 glasova. Vsaka Zvezina podružnica ima kot taka na Zvezini skupščini en glas. jekleni univerzalni plug Spomlad se”približuje treba je torej kmetiji raznili strojev, to so v prvi vrsti: " " * kojega ni treba nič držati' Plužne, kakor tudi plug so čisto iz železa in jekla, torej trpežen in tako zboljšan, da živina pri istem manj trpi in lepše orje, kakor naši navadni plugi, — sploh najboljši, kar se jih dobi. Vsakdo nai poskusi in potem naj sodi; če .hilkateremu ne ugajal ni primoran ga obdržati. V drugi vrsti so: v 1 l ..... Njih korist |je pri nas še pre- zelezne orztne ZcL man. malo znana. Ker je pri kmetiji živinorej-stvo naj-plodonos-neje, treba je torej v prvi vrsti dobrih travnikov, a to je le mogoče, če se travniki vsako spomlad z tako brano prevlečejo. Dobra brana se splača sama v prav kratkem času. Te kakor tudi vse druge stroje za poljedeljstvo, potem traverze železniške šine, cement itd. priporočata po najnižji ceni Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek Posebna trgovina za poljske potrebščine Adolf Salzmann, Dun%’J^1it8^meU- priporoča sledeče vseskozi garantirano iz najboljšega blaga napravljeno orodje in potrebščine, in sicer: Kegl,}ata lopata.....K 12 Izbočena lopata...... K 7 Lopata za luknje.....K 15 Drog za saditi 1 m dolg . K 10 Sekirca za plevel pleti. K —70 Pralca za plevel pleti K 1 in 1 50 Kavcij za obračati z ročem K 18 Orodje za debla obračati . . K (> Veriga za sajenje „medved1 30 m dolga..............K 27 Vrv za sajenje iz poc. žice 30 m in 50 m dolga.... K 6 in 10 Priprava za rovanje „wald- tcufol“ popolna....K 1 50 Normalna lopata za laze delati K 3, z držalom.....K 4 Presslerjev sveder . K 16 in 20 Pasti za krta 1 ducat . K 3 in 6 Enkolesni plug.......K 22 Dvojnate limnate krtače. . K 4 Vijak za razbitje korenin K 30 Žage iz jekla, lahke, 110 cm K 4 Vsake vrste krampe, lopate, grablje, vile za seno, gnoj, repo itd., itd. Vreče za žito, pokrivala, plahte, koce za konje, krtače za konje, škarje za konje, mere za konje, svetilke ročne, hlevske in veterne. PV Kose, srpe in bruse. Vse stvari so iz garantiranega najboljšega blaga. Ako katera stvar ne bi ugajala, se zavežem isto nazaj vzeti, ali pa denar nazaj poslati. Pošilja samo proti povzetju ali predpošiljatvi denarja Ahlerjeva žaga K 8'50 Drevesna žaga z vijakom ... K 1-50 Drevesna žaga za natakniti . K V50 Gozdne škarje K 2-6 Priprava za izruvan je dreves z točenjem K 4, 5 in 7 Škarje za veje ali gosenice ... K 3 Škarje za veje s _ žago........K 4 Škarje za veje z dolgim lesenim držalom......... K 9 in 11 Gozdne škarje 1 m dolge . K 22 Škarje za plotc .... K 6 in 7 Bezalo (Hape)..............K 4 Orodje za kožo lupiti. . K 2 50 Sekira K 7, sekira za trnje K 8 trirovina z železnino in zaloga poljedeljskih strojev 169 x—6 Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno. Adolf Salzmann, posebna trgovina poljskih potrebščin, Dunaj 11/1 Schmelzgasse 10. — 96 -- 5pretni za5topniI5cd i^čejc! (=3 P—i cti 03 a 03 t=— cti p-l C=3- cti P=S eti (=u, cti G 03 G CZ3 O B B2 OJ tZ2 O Svetovnoznana !!! Nad 350.000 v raM. Nad (>00 prvih odlilt.!!! ALFA-LAV AL-Separator-j i so najboljši posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za mlekarne na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (172) 12—2 in posode. Popolne naprave za led in ohladitev za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje od 450 do 300.000 toplin (kalorij). Najcenejša in najboljše delujoča ohladilna naprava. Akcijska družba ALFHeparator, Dunaj. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26. "IpH * „ALFA MitteiluingerL“ brezplačno. # Spretni zastopnici S® poi>5od iščejo! ►-ti o CZD C2 cr B o C/3 "-a G 03 G oa G cr> "=d j=o s.