Dopisi. Iz celjske okolice. (Okr. zastop celjski. — Nesreča.) Pogla^itno delo^anje okr. zastopo^ obstoji 7 oskrblje^anju in 7zdrže7anju okrajnib cest. Da pri tem poslo^anju ne gledajo toliko na piaktičuost in potrebo je zadosti znano : kajti pri tolikih stroškib in obilnib da^kih so okr. ceste 7e5jidel se grozno slabe. Zdi se nam, da si bo5e celJ8ki okr. zastop privilegij za nepraktično8t prisvojiti. nSl. Gosp." je že obja^il, daje letos celjski okr. zastop dal -Turko^" most popra^iti, kar je bilo silno potrebno — 7saj stoji tudi lepe denarje. Kar pa potrebno ni bilo, kar je nepraktično, in celo ne^arno, to je razdeljenje komaj 3 sežnje širokega mosta na dve polo^ici. Po sredi namreč ležijo in so z mo5nimi železnimi žreblji pribiti 7» čre^lja široki in 7* &r- debeli blodi. Na južni strani mosta — na Ie7i Voglajni — je za strelaj daleč nTurko7u mlin, pot 7 Voglajno in še k drugej biši, tudi cesta v liosto iu k 7inogradotn. Ker je pa most pregrajen, potrebujejo 7ozo7i bolj airoke ceste, da v pregrajo ne zadevajo in ker tudi cesta proti oilinu nekaj \m, dal je celjski okr. zastop 2 5re7lja visoko škai po napraviti in je ž njo pot zaprl do mlina, do vode, do 7inogrado7 itd. — Pa za to neposta^uo in samovoljno delo si bodo doticni sosedi in sr. zastop Tebaiski vedeli pra^ico najti. Gromska pištola! S zidanjem omenjene akarpe je tudi 7elika nesreča in žaloatna prigodba 7 tesni Z7ezi; 17. jul. popoldne se je blizu škarpe igralo 7e5 otrok. Težek 7oz prididra 5rez most in pritisne 2 Vj leta starega sioa teharakega g. učitelja na kup kamcnja, ki je na cesti ležal, in kterega ae otrok ni mogel izogniti, tako, da je drogi dan umrl. Sploh se go^ori, da razen nepotrebnega zidaoja akarpe je nesreče kri^a nepaz1 jivost otroko^e 7arbinje in pa nemai nost 7oznika, ki je na vozu sedel. Koliko je eden ali drug kri7, to bo sodnijska preiskava pokazala! Iz Marnberga. (Straana nesreca) se je 18. jul. pri naa prigodila. Ob 5. uri popoldne se prikaže črna megla; začelo je dežiti, bliskati in grometi. Delavci so iz njiv bežali pod kozolce, kojih je na našem polju mnogo posta^ljenib. Tudi pastirji so s svojo ži^ino pod strebo pribežali. Pod Kacijanerjevim kozolcem je bilo 12 ljudi in 5 kra7. Naenkrat hudo zagronii in strela udari 7 kozolc, raztrga strelio, gre nekoliko^ po slemenu in od slemena šine 7 krave iu ljudi. Zi^ina in ljudje, 7se popada omotjeno na tla in detelja pod kozolcem raztro.šeua zaene goreti. K sreči je trenutek poprej močen 7eter nekemu dela^cu, ki je zra^en drugib stal, slamnati klobuk odnesel in ko je mož nekoliko stopinj za njim letel, je udarilo. Ta je bil edini, ki je pri za^esti ostal. Ko je plamen zagledal, je piiskočil in sre5no pogasil; druga5e bi zgoreli kozolc in omamljeni ljudje. Sčasoma so se začeli zavedati, pa na noge skoro pol ure nobeden ni mogel stopiti. Polagoma so jim noge zopet oži^ele: ali žalibog ne 7sem. Posestnik kozolca, pošteni tržan Kacijaner in njeg07 5 let stari sin sta rartva obležala in 8 let stara pastirica je tako hudo ranjena, da bo morebiti še dnes umrla. Tudi krave ao 7se mrt7e obležale. Tri so bile Kacijanerjeve, d76 pa nekega ubogega kočljarja. Grozovito je bilo videti ži^ino in ljudi rnrt^e poprek ležati. Očeta in sinceka smo drugega zra^en drugega na mrtraški oder položili in črez dva dui pokopali. Iz Svetinj. (Prazna šola.) Pri nas je nad 300 za šolo godnih otrok ali 7rh 7sega tega je vendar šola po letu 7e5jidel prazna. Nekdaj ko 80 dubovni gospodje šolo nadzoro^ali so se detca 7eč biati, pisau in računiti nančili kakor zdaj, zakaj ? ,,Ker so bolj redno šolo obisko^ali". Gospod župnik so iz prižnice stariae opominjali, in ti so tudi 87oje otroke, akora7no ne 7si, pa 7endar z nialimi izjemki 7 šolo pošiljali. Sedaj nadzoruje ali bi 7saj moral nadzoro^ati neki pos^etnjak prej neruški kmet 7 gospodskih hlačah. Ta šolski piijatelj za šolo neizmerno 7eliko stori. Lansko leto je bila k sv. Miklovžu proceaija in so nekteri otroci izostali in se piocesije zbog stariae7 najbrž udeležili. Gospod žiipnik so kmalu potem bili toženi, zakaj 7 delavnik piocesije napovedujejo in s tem šolo praznijo. Letos pa takih ni in tudi duho^nik 7eč ne nadzoraje, šola pa je še bolj prazna, kakor lani. Šoiski krajni S7et tukaj niceaar ne stori, čera^no dve dobri tretjini otrok brez poduka ostajete. Zakaj naš g. učitelj, ki je bil do letos za šolo tako vnet, proti temu ne ugo^arja, nam ni znano! Od Dravinje. (Škapulirska nedelja pri 8 7. Barbari.) Med 7semi cerk^ami Konjiškega okraja je goto^o ena najlepaih po 8ta7bi 87oji poddružnica Cadi-aruake lepe župnije, cerke? 87. Barbaro, koja je, že za časa celjskih grofo7, bila na prijaznem griču ra^no na meji Konjiake in zdajne Čadramske fare poata^ljena. Ta cerke7 je daleS okoli znana zavolj dobrih ži^inakih 8ejmo7, koji se večkiat 7 letu na cerk^enem zemljišču imajo; znaua je pa tndi za^oljo sboda ua skapulirsko nedeljo, o kteii se 7 slo^esni proceaiji 87. Resnje Telo okoli nosi pri za to pripra^ljenih altarjih, ktere domača dekleta lepo priredijo, na^adno tako kraano, de pogled 7aakega razveseli. Tudi letos  se je ta praznik že prejani den se strelom in  zvonenjem naznanjal po celi dolini in 16. t. m. je prialo 7eliko Ijudst7a in se je lepo 7raila procesija, med ktero so godci godli in domači pe^ci lepo prepe^ali; bila je potem pridiga in slo^esna 87. meša in je bilo genlji^o videti pobožnost 7ečine pri5ujo5ega ljudst^a, ktera se je po kon5ani 876čanosti na dom podala. Konec te lepe svečanosti pa je bil jako žalosten. Godci namre5 niso šli po opravljeni božji elužbi na dom, temuč sii so 7 bližnjo kr5mo, kjer se je začel ples in nezmerno pijančevanje in prišlo je med prevzetnimi fantalini, ki so se iz raznib vesi zbrali bili, do grdega prepira in pretepavanja tako, da je bilo 16 fanto7 7e5 ali manj ranjenih, eden celo ne^arno, da so ga morali na dom nesti. Veliko krivi so tega soseskini predstojniki, kteri bi 7 taki priložnosti morali akrbeti, da bi o pra^em ča8U mir in čast celi občini ohranili. Od Pesnice. (Nova železniakapostaja.) Oseinnajat občin zgornje Pesničke doline je do 7lade prošnjo 7ložilo zarad prestave železniake poataje ,,Pesnizhof" na Leitersbeig, ker se tukaj 78e ceste zgornje Peaničke doline križajo in se ta kraj 7eliko bolj primeren vidi za železni.ko postajo, kakor dosedanji, kteri 7 nekem kotecu leži in je pre^eč oddaljen od 7seb 7oznib cest. Za iodo7itno Peaničko dolino dosedanja železniška postaja nima skoro nobene 7rednosti, ker se le po o^inkih do nje pride in 7sak 7oznik že skoro raji na Mariborako železniško postajo pelja, kakor na ravno tako oddaljeno postajo -Pesnizhof*'. Želeti je, da bi 8e na te razmere ozrlo in želja prošnjiko7 izpolnila. Iz sosedne Kranjske. (Zastran banke Slo^enije) se mi zdi, da so ,,No7ice" pra70 zadele i da se bode tudi pri občnem zboru splob 7 tem smialu glaao^alo. Ra7nateljat7o banke je namre5 le za no^o dopla6e7anje ali cel6 popolno izplačanje delnic, kar je pa pri nas neizpelji^o za^oljo nezmožnosti mnogib pre^arjenih akcijonarje7, kakor tudi zaradi nezaupnosti drugih, ker se po pra^ici boje, da, 5e bi tudi 7se doplačali, kar se od njih zahteva, bi se razpad banke le za eno ali d7e leti zakasnil, druga nič. — Mi pa smo z _No7icami" 7red najbolj za zedinjenje z banko nSla7ijo", ali pa, ako bi se to dose5i ne dalo, za to, da našo banko prodamo kakemu konsorciju delničarjev, ki niso radi banke še obupali, pa imajo tudi potrebne dušne i materijalne zmožnosti, da si jo še 7 dober stan pripraviti upajo. V tem slueaju bi morda najbolj kazalo, če bi se nasa akcijonarna banka po izgledu -Sla^ije" i drugih 7 7zajemno za^aro^alno banko spremenila ter naše dosedanje akcije ali ,,medčasne liste" po storjenej pogodbi kot posojilo sprejela, ktero nam bi po^rnila, kakor hitro bi to- liko zamogla. Z daljnim doplačevanjem pa nikakor ne kaže. Kajti akcijonarji so uže do^olj zgubili s tem, da so se na poštenje opraviluega 87eta i ra7nateljst7a zanašali, torej se nikakor ne spodobi jib še dalje skubsti. Rea je aicer, da se delnice na 200 gld. glase, i da se tudi lebko do te 87ote povišajo, toda le če kaže in če sami delničarji to sklenejo, kar bi gotovo radi stoiili, ako bi se 8 prenioženjem tako 7estno gospodarilo, da jim bi banka po 6 °/0 dividende plačevala, kakor se je pri priatopu obetalo, zdaj pa je novo doplače^anje skoro popolnoma nemogoSe. Ako pa ra7nateljst7o brez obzira le to po^darja, da ima pra7ico delni5arje k dopla5e7anju siliti, naj ve, da imajo tudi delniSarji pra^ico — ra^nateljstvo, 7es 0pra7.ini 87et i sploh 7se, ki so propada banke kaj krivi, 7 sodnijsko preiska^o i na tožno klop spra^iti, kar sleberni zaaluži, kateri izro5eni mu denar zapra^i, zanašaje se na to: -7aaj bodo delnicarji dopla5ali 7se, kolikoi- bo treba". Res žalostno do krajaje, da je pri naa na slovenskej zemIji z edinim naaim domačim denarnim za7odom tujcem 7 posmeb i nam 7 sramoto do tega prialo; kajti če bi 8e bilo z bankinim premoženjem pre7idno, poateno i 7eatno ravnalo, bila bi banka ,,Slo7enija" 7se druge enake za^ode na domačej zemlji izpodrinilai prekosila; tako pa narn je naaa edina za7aro7alna banka mora postala, ki naa neusmiljeno tlači i tudi 7se drugo 78peano delo^anje i napredo^anje na narodnem polju za^ira! ' !! Iz Medvedove doline. (0 banki Slo^eniji) smo prejeli dopis, kateri dokažaje, da je njeno 7se pod^zetje od konca do kraja sleparija ali n87indel" in naposled tako sklepa: najboljše je tedaj, da se ta mit7ec 3. avgusta slo^esno pokoplje, ter likvidira. A.ko bi se pa 7endar drnga5e sklenilo, ee mora tudi uradovanje predrugačiti. Li je resen pri zastopnikih toliko tirjat^e, kakor ,,Gospodai" at. 26. priobcuje, to s^ecioči, da načelnik ognja ni na 87ojem inestu. Enako ae uaj nikomur zastopništ^o ne izroči, ki ni ob enem tudi delničar, sicer je le nd7anajstkrajcar5nik'' — gleda le na svoj nego na banke korist, ker brezvestno pre^isoko za^aruje, da le 7eč 12 kraj.arje^ dobiva!