šport in zdravje 103 Groin pain in athletes Abstract Groin pain is for its heterogenous nature usually referd as groin pain syndrome. Difficulty of injury slowly arises to a level when an athlete is no longer capable of taking part in competitive process. In groin region muscles of trunk and muslces of lower limb intertwine and insert to a pelvic. With agressive contractions and different role at the hip joint they apply a lot of mechanical loads in various directions, causing degenerative changes in tissues. In most cases pain is related to the adductor group, especially in tendon or enthesis at their origin at anterior and inferior part of pubic or tuberosity of the ischium. The article presents brief description of ethiopathogenesis of the injury, and review of pasive and active physical therapy. We also compared the effectiv- ness of conservative therapy and surgical intervention. Key words: groin pain, prevention, rehabilitation, mechanotransduction. Jure Kolar, Nina Istenič, Darjan Spudić Dimeljska bolečina pri športnikih Izvleček Bolečine v dimljah so zaradi heteroge- nosti izvora težav poimenovane tudi sindrom bolečine v dimljah. Bolečine se počasi stopnjujejo, dokler ne dose- žejo stopnje, ko praktično popolnoma onemogočijo športniku sodelovanje v tekmovalno-trenažnem procesu. V po- dročju dimelj se stikajo mišice trupa in mišice spodnjih ekstremitet, ki pri špor- tu opravljajo različne naloge in so za- radi specifičnih obremenitev nenehno aktivne. Najpogosteje se pri bolečinah v dimljah srečamo z bolečino v povezavi z narastiščem adduktorjev kolka na sednič- no grčo zaradi vleka le-teh in posledično degenerativnih sprememb v njihovih ki- tah. V članku je na kratko predstavljena etiopatogeneza poškodb. Opisali smo uspešnost zdravljenja s pasivno ter ak- tivno fizikalno terapijo s poudarkom na učinkih mehanotransdukcije. Primerjali smo tudi učinkovitost konzervativnega in operativnega zdravljenja pri bolečinah v dimljah. Ključne besede: bolečina v dimljah, pre- ventiva, rehabilitacija, mehanotransdukcija. Foto: http://images.wisegeek.com/hip-joint-skeleton.jpg.) 104 Uvod „ V zadnjem času se na področju zdravstva in v razpravah o zdravju športno aktivne populacije pojavlja termin prehabilitacija (ang. prehabilitation), ki na področju špor- tnih poškodb označuje predvsem progra- me evalvacije in izobraževanja športnikov pred začetkom sezone s ciljem odkrivanja in odpravljanja potencialnih neravnovesij v moči, mišičnem tonusu in biomehanskih nepravilnosti ter posledičnega zmanjšanja tveganja za poškodbe (Ivković in Pećina, 2009; Pearce, 2006). Za izvedbo tovrstnega programa moramo dobro poznati dejav- nike tveganja za poškodbo, saj lahko le na podlagi teh oblikujemo primerno testno baterijo in program vadbe, ki bo odpravljal pomanjkljivosti posameznikov. Največji dejavniki tveganja za pojav poškodbe na področju dimelj so prejšnja tovrstna po- škodba, zmanjšana moč adduktorjev kol- ka, spremenjena mišična kontrola trupa, zmanjšan obseg notranje rotacije v kolku, višji tekmovalni nivo in manjša količina športno-specifičnega treninga (Weir idr., 2015). Etiopatogeneza in te- „ žavnost diferencialne diagnostike Medenični obroč je predel telesa, kjer so prisotni številni anatomski elementi. Veliko število mišično-vezivno-skeletnih struk- tur omogoča pospeševanja, zaustavljanja, spreminjanja smeri, mobilnost in stabil- nost, hkrati pa predstavlja tudi možnost velikega števila poškodb. Bolečine zajema- jo področje leve in desne ingvinalne regije. Bolečina v dimljah se pojavlja predvsem pri športnikih, ki hitro spreminjajo smeri ter iz- vajajo intenzivne rotacije (hokej, rokomet, boks …). Tudi ponavljajoča gibanja v kol- ku, kot je na primer brcanje, pripomorejo k nastanku bolečin v dimljah. Za razume- vanje poškodb moramo torej razumeti, da se na medenično področje (pubična zrast in sednična grča) s kitami pripenjajo upo- gibalke trupa in primikalke kolka. Področje nenehno nosi veliko statično in dinamično obremenitev, ki zagotavlja uravnoteženost med mišicami trupa in spodnjih ekstremi- tet (Pećina in Bojanić, 2003). Kronične poškodbe v dimljah zavzemajo 5 % vseh nogometnih poškodb (Gilmore, 1998) in predstavljajo četrto najpogostejšo poškodbo nogometašev (Walden, 2007) in tretjo najpogostejšo poškodbo avstralskih nogometašev (Orchard, 2002). Visoko pre- valenco imajo pri hokejistih (Emery, 1999) in pri rugbijaših (Brooks, 2005). Akutna di- meljska bolečina je bila po rezultatih Paa- janenove raziskave (2011) prisotna pri 9 % vrhunskih nogometašev, 2 % plavalcev in 1,4 % tekačev dolgoprogašev ter smučar- jev. Moški so bili poškodovani trikrat pogo- steje kot ženske. Številčne strukture so s svojimi proksimal- nimi nasadišči pripete na medenico druga zraven druge, velikokrat celo druga preko druge. Posledično je določevanje diagno- ze težko in večkrat zmotno. Ekberg (1988) je že pred časom opisal, da je dolgotrajna bolečina v dimljah kompleksna težava, ki zahteva več diagnostičnih postopkov in pristopov, da bi pojasnili športnikove simptome. Disfunkcija adduktorne mišične skupine, osteitis pubis in težave s trebušno steno so večkrat omenjene patologije, ki se nanašajo na kronično dimeljsko bolečino (Jansen, 2008). Navadno namreč ne gre sa- mo za eno težavo, ampak se hkrati pojavlja več patologij. Težave pri diagnosticiranju postanejo še toliko večje zaradi zmešnjave v literaturi. Ta namreč ni poenotena (Weir, 2015). Diferencialna diagnostika presega meje tega članka, zato bralcem ponujamo nekaj dodatne literature, ki jim lahko pride nadalje prav (Falvey, 2009; Malaga, 2006; Brukner, 2006 in Spudić, 2015). Nova terminologija zajema tri večje pod- skupine vzrokov za pojav bolečine v di- mljah in je bila sprejeta z namenom lažje kategorizacije športnikov v skupine glede na področje poškodovanega tkiva ter lažje primerjave med rezultati prihodnjih študij. Klinične najdbe v ozadju bolečine v dimljah so heterogene, kar je prikazano v Tabeli 1. Najpogostejši preobremenitveni sindromi, ki povzročajo bolečino v dimljah, so pove- Tabela 1 Pregled možnih vzrokov bolečine v dimljah pri športnikih (Weir idr., 2015; Spudić, 2015) Najpogostejši vzroki bolečine v dimljah Ostali mišično-skeletni vzroki Možni vzroki bolečine, ki jih ne smemo spregledati o Bolečina v dimljah v povezavi z adduk- torji kolka o Bolečina v dimljah v povezavi s črevnič- no-ledveno mišico o Bolečina v dimljah v povezavi z ingvinal- nim kanalom o Bolečina v dimljah v povezavi z narasti- ščem mišic na sramnico o Bolečina v dimljah v povezavi s kolčnim sklepom o Dimeljska ali stegenska kila o Pooperativna kila ali bolečina v dimljah, prisotna po operaciji kile o Vkleščenje obturatornega, ilioingvinal- nega, genitofemoralnega ali iliohipoga- stričnega živca o Prenesena bolečina iz ledvenega dela hrbtenice ali križnično-črevničnega (sakroiliakalnega) sklepa o Avulzijska fraktura ali apofizitis sramnič- ne kosti, zgornjega sprednjega črevnič- nega trna (anterior superior iliac spine) ali spodnjega sprednjega črevničnega trna (anterior inferior iliac spine) o Stres frakture vratu stegnenice, sklepne ja- mice kolčnice (acetabuluma) ali sramnične veje (pubic ramus) o Zdrs glave stegnenice iz kolčnega sklepa pri adolescentih, Perthesova bolezen pri otrocih in adolescentih, avaskularna nekroza glavice stegnenice ali začasna osteoporoza glavice stegnenice in artritis kolčnega sklepa (reaktivni in infektivni) o Limfadenopatija v področju dimelj o Prostatitis o Okužbe urinarnega trakta o Ledvični kamni o Vnetje slepiča o Divertikulitis o Ginekološki problemi o Spondiloartropatije o Ankilozirajoči spondilitis o Tumorji testisov in kosti o Rak prostate, urinarnega trakta, debelega črevesa in ostalih mehkih tkiv šport in zdravje 105 zani z mišično-tetivnim sistemom adduk- torjev kolka (najpogosteje) ali iliopsoasa ter nepravilnostmi narastišča distalnega dela preme trebušne mišice, kot tudi aponevro- ze zunanje poševne trebušne mišice (Ha- džić in Dervišević, 2007; Pećina in Bojanić, 2003; Weir idr., 2015). Eden izmed mogočih vzrokov za bolečino v predelu dimelj je lahko slaba stabilizacija medeničnega obroča zaradi šibkosti ali ne- znanja aktivacije globokih trebušnih mišic, predvsem m. transversus abdominis in m. obliquus internus (Jansen idr., 2010; Mens, Inklaar, Koes in Stam, 2006). Vlek adduktor- jev z ekscentrično kontrakcijo, ko je spodnji ud v fiksiranem položaju, povzroča velike sile na njihovo narastišče, kar pripelje do degenerativnih sprememb kit adduktorjev, ki so podobne drugim tendinopatijam. Mi- šično neravnovesje med stabilizatorji kolka in medenice igra pomembno vlogo pri na- stanku tega tipa bolečine v dimljah (Weir idr., 2015; Ludwig in Kelm, 2016; Almeida, 2013). Največja težava tovrstnih poškodb je velika ponovljivost, ki je prisotna zaradi nestro- kovne rehabilitacije in vadbe po poškodbi, nepotrpežljivosti športnika, nezavedanja resnosti poškodbe ter »neprijetne« lokacije bolečine, kar onemogoča regeneracijo tki- va po poškodbi ter povrnitev gibljivosti in moči poškodovane strukture. Zdravljenje sindroma je težavno, kakor so kompleksni tudi njegovi vzroki nastanka. Najboljše rezultate da zdravljenje z odpravljanjem vzrokov za nastanek in razvoj sindroma. Pećina in Bojanić (2003) navajata v prvi vrsti konzervativno (neoperativno) zdravljenje. Fizioterapevtski pri- „ stop k poškodbi Fizioterapevtski pristop obsega številne modalitete, s katerimi vzpodbujamo celje- nje tkiva. Fizikalne dejavnike so naši pred- niki izkoriščali že pred časom z naravnimi viri in okoljem (sonce, voda, gozdovi, nad- morska višina …). Danes so naravne vire zamenjali umetni. Učinki fizikalne terapije temeljijo v glavnem na fizioloških reakcijah organizma na fizikalne dražljaje (Štefančič, 2003). Med fizikalno terapijo štejemo: elek- troterapijo, magnetoterapijo, hidroterapijo, krio- in termoterapijo, terapijo s svetlobo, zvokom, hipobarično terapijo … Je prete- žno simptomatska in se kombinira z manu- alno terapijo in terapijo z gibanjem, ki dobi- va v današnjem času vse več pozornosti. Feiene (1997) je preiskovala vpliv fizikalne terapije na kronična obolenja mišično-ske- letnega sistema. Rezultati so bili presenetlji- vi; znatnega izboljšanja stanja pri kroničnih poškodbah ni bilo. Avtorica članka meni, da je zdravljenje s fizikalno terapijo uspešnejše pri akutnih poškodbah. Posledično bi poja- snjevalo nekatere izsledke, ki navajajo, da je bila kinezioterapija uspešnejša od fizikalne terapije (Jansen, 2008; Hölmich, 1999; Weir, 2015). Bolečina v dimljah je lahko opisana kot posledica več težav, med katerimi so neka- tere dobro raziskane. Pri atletih je pogosto prisotna (Wier 2015, 2011; Jansen 2008) in povzroča dolgotrajno odsotnost z igrišč. Hölmich (1999) je v svoji raziskavi ugotovil, da je konvencionalna fizioterapija (meh- ki GaA laser, prečna frikcija, raztegovanje tarčnih mišičnih skupin po PNF metodi in elektroterapija) uspešna pri odpravljanju težav s primikalkami kolka. Ekstrand (1983) trdi, da lahko zmanjšan obseg giba v smeri abdukcije v kolku namiguje na možne po- škodbe adduktorne skupine. Oberg (1983) je preiskovala vpliv različnih fizioterapev- tskih tehnik za povečevanje obsega giba in ugotovila, da je raztezanje mišičnih skupin spodnje ekstremitete učinkovito sredstvo za povečevanje fleksibilnosti. Weir (2011) je v svoji raziskavi ugotovil učinkovitejši pristop multi-modalnega fizioterapev- tskega programa (MMFP) v primerjavi s kinezioterapevtskim. MMFP je obsegal ter- moterapijo, manualno terapijo in takojšnje raztezanje. Omenjena metoda je športnike hitreje vrnila v trenažni proces. K fiziotera- pevtskemu pristopu prištevamo tudi tera- pijo z aktivnim gibanjem. Ta se je odlično izkazala kot učinkovita terapija, večkrat celo kot superiorna pasivni fizikalni terapiji (Jan- sen, 2008; Hölmich, 1999). Kinezioterapevtski „ pristop k poškodbi Pri športnikih, ki poročajo o bolečini v pre- delu dimelj, lahko opazimo slabšo stabili- zacijo ledvenega dela hrbtenice med ab- dukcijo/zunanjo rotacijo kolka (”bent knee fallout” test), vendar se obseg zunanje rota- cije kolka ne razlikuje od zdravih posame- znikov; značilna je tudi bolečina ob izvedbi testa moči adduktorjev kolka (”adductor squeeze” test) (Weir idr., 2015). Poleg abso- lutne moči adduktojev igra pomembno vlogo tudi razmerje moči med adduktorji in abduktorji kolka. Pri športnikih, pri kate- rih moč adduktorjev dosega manj kot 80 % moči abduktorjev, je priporočljiva uvedba dodatnih vaj za krepitev adduktorjev kolka (Tyler, Nicholas, Campbell, Donellan in Mc- Hugh, 2002). Glavni adduktorji kolka so m. pectineus, m. adductor longus, m. gracilis, m. adductor brevis in m. adductor magnus, ago- nisti abdukcije kolka pa m. gluteus medius, m. gluteus minimus in m. tensor fascie latae (Almeida, Silva, Andriolo, Atallah in Peccin, 2013). Adduktorji kolka igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji medenice med aktiv- nostmi, kot so tek, obračanje in brcanje, in so skoraj ves čas aktivni akupaj z zadnjič- nimi mišicami, mišicami zadnje lože stegna in trebušnimi mišicami. Z izboljšanjem kon- trole in krepitvijo mišic, ki stabilizirajo trup in kolk, lahko izboljšamo funkcionalno sta- bilnost medenice in povrnemo funkcional- nost dimeljske regije (Almeida idr., 2013). Pubična simfiza je mehanično najbolj občutljiva na strižne sile, zato medenični obroč potrebuje mehanizem, da jo pred njimi zaščiti. Poleg inferiornega pubičnega ligamenta so za stabilizacijo pomembni predvsem dinamični stabilizatorji, torej mi- šice, ki stiskajo medenični obroč anterior- no. Zaradi svoje anatomske lege so za to funkcijo najbolj primerne prečno orienti- rane globoke trebušne mišice, natančneje spodnja vlakna m. transversus abdominis in m. obliquus internus, ki se v spodnjem delu združujejo v skupno aponevrozo, ki se na- rašča na superiorni del medenične kosti tik poleg simfize na obeh straneh. Ob kontrak- ciji omenjenih mišic s hkratno koordinirano aktivacijo mišic medeničnega dna pride do stabilizacije medeničnega obroča (Almeida idr., 2013). Pri posameznikih s kronično bolečino v predelu dimelj je opažena zakasnitev pri aktivaciji mišice tranversus abdominis, zato je v programe (p)rehabilitacije priporočlji- vo vključiti tudi vadbo živčno-mišične kon- trole mišice transversus abdominis (Cowan idr., 2004). Okrevanje po poškodbi je navadno precej dolgotrajno; študije poročajo, da se po pri- bližno 20 tednih aktivne vadbe na prejšnji nivo ukvarjanja s športno aktivnostjo vrne okrog 75 % udeležencev, glavno vlogo pri dolžini okrevanja pa ima aktivna gibalna terapija (Hölmich, Hölmich in Bjerg, 2004; Hölmich idr., 1999; Weir idr., 2010). Nadzo- rovana aktivna vadba se je izkazala za bolj učinkovito od zdravljenja z izključno pasiv- nimi fizioterapevtskimi postopki (Weir idr., 2015). Vadba s poudarkom na krepitvi mišic trupa in kolka tudi bolj učinkovito zmanjša nivo bolečine in čas, potreben za povratek 106 v športno aktivnost (Almeida idr., 2013). Študije so pokazale učinkovitost progra- mov vadbe, ki vključujejo krepitev adduk- torjev in stabilizatorjev trupa v kombinaciji z vadbo koordinacije in ravnotežja (Hölmi- ch idr., 1999). Glede na opisane dejavnike tveganja in učinkovitost programov vadbe lahko se- stavimo smernice za vadbo, ki zmanjšuje tveganje za (ponoven) pojav bolečine v dimljah. Pred sezono je priporočljiva upo- raba testne baterije, ki se osredotoča pred- vsem na moč adduktorjev kolka in njihovo razmerje v primerjavi z močjo abduktorjev kolka, na stabilizacijo trupa in obseg no- tranje rotacije v kolku. Glede na rezultate testiranj lahko športnikom predpišemo program vadbe, ki odpravlja pri njih iz- ražene dejavnike tveganja za poškodbo. Vadba mora biti strukturirana tako, da daje velik poudarek na stabilizacijo trupa in na učenje aktivacije globokih trebušnih mišic, predvsem m. transversus abdominis in m. obliquus internus. Pomemben del predsta- vljajo vaje, ki krepijo adduktorje kolka in ki jih stopnjujemo glede na kompleksnost po temeljnih načelih vadbe; od enostavnejših in bolj izoliranih vaj postopno prehajamo k vedno bolj kompleksnim in športno-speci- fičnim nalogam. Priporočljiva je tudi vklju- čitev vadbe za povečanje obsega gibanja v kolku, predvsem notranje rotacije kolka. Pri športih, v katerih so zaradi športno-spe- cifičnih zahtev discipline športniki bolj na- gnjeni k pojavu bolečine v dimljah, je eden izmed možnih načinov spoprijemanja s problematiko izvedba združenega ogre- vanja in preventivne vadbe – kombinacije izbranih preventivnih vaj, tekalnih vaj in nalog agilnosti, ki zagotavljajo celostno ogrevanje in zmanjševanje tveganja za poškodbe obenem (Herman, Barton, Mal- liaras in Morrissey, 2012). Tovrstni programi so v športni praksi vedno bolj v uporabi in kažejo tako pozitivne učinke na športnikov nastop kot tudi učinkovitost na področju preventive (Thacker, Gilchrist, Stroup in Kimsey, 2004). V uvodni del vadbene enote je smiselno vključiti tudi vaje dinamičnega raztezanja, ki je v tem kontekstu primernej- ši od statičnih raztegov, saj gre pri njem za kontrolirano gibanje skozi aktiven obseg giba v sklepu (Behm in Chaouachi, 2011) in pravzaprav predstavlja kombinacijo ogre- vanja in raztezanja obenem (Shrier, 2002). Statično raztezanje naj se izvaja bodisi po zaključku vadbe bodisi kot samostojna vadbena enota (Behm in Chaouachi, 2011; Shrier, 2002; Weldon in Hill, 2003) in pred- vsem v primeru, ko je naš namen doseči dolgotrajno povečanje obsega giba. Vadba po konceptu „ mehanotransdukcije Signalna transdukcija je vsak pro- ces, pri katerem celica pretvo- ri eno vrsto signala ali dražljaja v drugo. Procesi, ki jih imenujemo signalna transdukcija, pogosto obsegajo zaporedje znotrajceličnih biokemičnih reakcij, ki jih izvedejo encimi in so med seboj poveza- ne s sekundarnimi obveščevalci (Ca2+, IP3). Na celične procese vplivajo medcelični procesi, katerih učinek se preko transmem- branskih prenašalcev (transmembranskih proteinov – integrinov) prenese v notra- njost celice (Berne in Levy, 2000). Pojem mehanotransdukcija ali mehanska tran- sdukcija predstavlja homeostatski fiziolo- ški proces v telesu, ki ima vlogo ohranjati normalne mišično-skeletne strukture pri obnovi tkivnih celic sesalcev (Khan in Scott, 2009). Mehanoterapija predstavlja terapijo, pri kateri zunanjo mehansko obremenitev uporabimo kot dražljaj za celjenje tkiva oz. remodeliranje tetive, mišice, hrustanca ali kosti. Mehanotransdukcija pa je tudi po- jem, ki označuje terapevtsko vadbo. To je vadba, predpisana z namenom pospešitve celjenja izključno poškodovanega tkiva. Je skupek fizioloških procesov, s katerimi tki- va odgovorijo na mehansko obremenitev na tak način, da sprožijo številne celične odgovore. Skupek teh odgovorov na ce- ličnem nivoju pripelje pozneje do struktur- nih sprememb tkiva (Hadžič, 2013; Khan in Scott, 2009; Spudić, 2015). Primer prilagoditve tkiva na obremenitev najboljše ponazorimo na kostnem sistemu. Gostota kosti se povečuje, če na kost delu- jemo s primerno mehansko obremenitvijo. Kost z majhno gostoto (krhka kost) poveča mineralizacijo kostnine in postane trdnejša ter odpornejša na zunanje vplive kot odgo- vor na primeren dražljaj skozi proces me- hanotransdukcije. Kostne celice zaznajo in pretvorijo mehansko obremenitev v signal za različne celične odgovore, ki eden za drugim povzročijo strukturne spremembe v tkivih. Enak proces zaznamo pri obreme- njevanju tetive, vendar nekateri elementi pri signalnih poteh ostajajo neznani (Khan in Scott, 2009). Poveča se prečni presek te- tive na račun kolagenskih vlaken in posle- dično njena elastična (tenzilna) sposobnost prenašanja sile. Mehanske obremenitve tetive pripeljejo do sprememb v številu tenocitov, sintezi DNA, sintezi kolagena in sestavi proteoglikanov, glikoproteinov v zunajceličnem prostoru s strukturno funk- cijo, ki zaradi svoje lastnosti vezave vode omogočajo veliko mehansko odpornost zunajceličnega matriksa (Khan in Scott, 2009). Znano je, da ima ekscentrična vad- ba več pozitivnih učinkov v primerjavi s koncentrično vadbo v konceptu preventi- ve in terapevtske vadbe po poškodbi, saj povzroči večji mehanski stimulus na mišico kot koncentrična kontrakcija (Coratella in Bertinato, 2014) in zmanjša občutek bo- lečine (Malliaras, 2013; Cook in Alfredson, 2007). Pri ekscentričnih ponovitvah gibov se oddaljujejo mišični pripoji aktivirane mišice zaradi upiranja zunanji sili. Čeprav sprva mikropoškodbe, ki pri tem nastajajo (Coratella in Bertinato, 2014), izgledajo kot kontraindikacija v času zdravljenja poškod- be, temu ni tako, saj predstavljajo svojevr- sten fenomen – stimulus oziroma katali- zator, ki ga telo uporablja za izgradnjo in krepitev novih mehkih tkiv in med drugim tudi kostnine. Ekscentrična vadba je bila dokazana kot učinkovita tudi pri preventivi pred bolečino v dimljah pri nogometaših (Hölmich, 2010; Thorborg, 2014). Prvotno so bile ekscentrične kontrakcije, pri katerih mišica razvije največjo silo in jo prenese na kito, priporočene samo za rehabilitacijo po poškodbi Ahilove tetive, sedaj pa je zaradi Tabela 2 Proces mehanotransdukcije mehkih tkiv v treh korakih (Khan in Scott, 2009; Spudić, 2015) Proces mehanotransdukcije mehkih tkiv v treh korakih Korak 1 Sklopitev mehanske obremeni- tve in celičnega odgovora Mechanocoupling (tudi mehanska sklopi- tev ali mehanski sprožilec, katalizator) Korak 2 Komunikacija na nivoju celic Cell-cell comunication (komunikacija med celicami z namenom prenosa sporočila o obremenitvi) Korak 3 Odgovor tarčnih celic Odgovor na nivoju (efektorskih) celic na obremenitev sproži izgradnjo novih proteinov in njihov prenos do tkiva v zunajceličnem prostoru šport in zdravje 107 poznavanja koncepta mehanotransdukcije terapevtsko vadbo možno posplošiti na vse poškodovane tetive v telesu. Tabela 2 po korakih opisuje proces meha- notransdukcije. Čeprav sprva mikropoškod- be, ki nastajajo pri vadbi, izgledajo kot kon- traindikacija v času zdravljenja poškodbe, temu ni tako, saj predstavljajo svojevrsten fenomen – stimulus oziroma katalizator, ki ga telo uporablja za izgradnjo in krepitev novih mehkih tkiv. Slika 1. The Copenhagen eccentric adduction exercise (Spudić, 2015). Na Sliki 1 je prikazan primer četrte težavno- stne stopnje kinezioterapevtskega progra- ma vadbe za odpravo sindroma bolečine v dimljah v povezavi z adduktorji kolka. Znani so nekateri preventivni in kurativ- ni programi krepitve mišic, ki vsebujejo ekscentrično vadbo, kot je na primer nor- dijska krepitev zadnje lože, »heel drop« re- habilitacijski programi za ahilovo tetivo in ekscentrični programi vadbe za patelarno tendinopatijo. Hölmich je s sodelavci (2001) dokazal, da ima pasivna terapija manjši učinek pri zdravljenju kronične bolečine v dimljah kot 8- do 12-tedenski program vadbe, ki temelji na konceptu mehanotran- sdukcije. Pomembno je, da pri kinezioterapiji sledi- mo fazam celjenja tkiva. Ekscentrična vadba mora biti nadzorovana in progresivna, saj lahko v nasprotnem primeru pride do pre- velikih poškodb v tarčnih mišicah (Nicholas in Tyler, 2002; Coratella in Bertinato, 2014). Točno določenega načina ekscentričnega obremenjevanja tetiv za največji učinek mehanotransdukcije še ne poznamo in ga zato ne moremo posplošiti za konzervativ- no zdravljenje vseh tendinopatij (Bahr in Visnes, 2007). Določene programe vadbe, ki zajemajo obremenjevanje poškodovane tetive z ekscentričnimi, koncentričnimi ali ekscentrično-koncentričnimi ponovitvami, moramo namreč prilagoditi posamezniku glede na njegove sposobnosti in športno- specifične potrebe, saj imajo različne meto- de obremenjevanja tudi različne vplive na kontraktilne lastnosti mišic in zato športno uspešnost (Malliaras, 2013). Večina študij, ki so pokazale pozitivne učinke ekscentrične vadbe po konceptu mehanotransdukcije, predlaga začetno zmanjšanje športno-spe- cifičnih aktivnosti ob pojavu simptomov, progresivnost vaj in izvajanje vaj v podro- čju rahle do zmerne bolečine (3–5/10) v treh serijah po 15 ponovitev s počasnimi ekscentričnimi ponovitvami vaje v 8–12 tednih (Bahr in Visnes, 2007; Malliaras, 2013 in Alfredson, 1998) oziroma do izboljšanja simptomov in doseganja objektivnih meril za varno vključitev v šport (Pećina in Boja- nić, 2003). Konzervativno ali „ operativno zdravlje- nje? S športnimi poškodbami se najpogosteje ukvarjajo ortopedi ali specialisti medici- ne športa. Herman (2006) navaja, da pri vsakem bolniku z ortopedskimi težavami obstajajo glede zdravljenja tri možnosti: (1) zdravljenje ni potrebno, zadostuje sa- mo nasvet, (2) potrebno je konzervativno zdravljenje (KZ) in (3) potrebno je opera- tivno zdravljenje (OP). Poškodbe v regiji dimelj, bodisi akutne ali kronične, zdravimo predvsem na konzervativen ali operativen način. Zdravljenje bolečin v predelu dimelj v literaturi še ni jasno opredeljeno, vendar se navadno najprej posega po konzerva- tivnih načinih zdravljenja, kot sta vadba in fizikalna terapija, šele ob njihovem neuspe- hu pa se odloča za operativno zdravljenje. Konzervativno zdravljenje je varno, cenov- no ugodno in dostopno. Glede na to, da gre najpogosteje za preobremenitveno poškodbo, se najprej priporoča počitek in zmanjšanje aktivnosti, ki obremenjujejo predel dimelj, v kombinaciji s farmakološko terapijo, fizioterapijo in postopno vadbo s poudarkom na krepitvi mišic trupa in kolka (Almeida idr., 2013). V Tabeli 3 so predstavljeni rezultati konzer- vativnega zdravljenja različnih raziskoval- cev. Konzervativna terapija lahko sestoji iz mirovanja, fizikalne terapije, manualne te- rapije, kinezioterapije in steroidnih injekcij (Jansen, 2008). Številne študije nakazujejo na uspešnost konzervativnega zdravljenja. Pojavile so se tudi ideje o zdravljenju s kompresijskimi oblačili, ki pa so imela uči- nek le na zaznavanje bolečine pacienta. Do funkcionalnih izboljšav ni prišlo (McKim in Taunton, 2001). Operativno zdravljenje ima svoje mesto v rehabilitaciji poškodb. Zdravniki se v večini primerov odločijo za prvovrstno konzerva- tivno zdravljenje. Če to ne daje zadovoljivih rezultatov, se nadalje odločijo za opera- tivno. Po pregledu literature sta najpogo- stejša operativna posega odprta operacija in laparoskopija. Že leta nazaj so številni avtorji (Akermark, 1992; Martens 1987; Ka- lebo, 1992) dokazali uspešnost operativnih posegov pri bolečinah v dimljah. V primeru prisotnosti hkratne patologije slabosti tre- bušne stene in tendiopatije avtorji (Meyers, 2000; Biedert 2003; Van Der Donekt, 2003; Ahumada, 2005; Diaco, 2005) navajajo, da je zdravljenje možno s samo enim kirur- škim posegom. Pri športnikih je čim prejšnja vrnitev v tek- movalni proces nujna. Povprečen čas po kirurški intervenciji je med 4–6 tedni (Gil- more, 1998; Diaco, 2005) ter do 3–6 me- secev (Meyers, 2000; Kumar, 2002; Steele, 2004; Ahumada, 2005). Ekstrand (2001) pra- vi, da je operativno zdravljenje pri atletih z utesnitvijo ilioingvinalnega živca bistveno boljša izbira v primerjavi s konzervativnem zdravljenjem. Zdi se, da ima laparoskopija krajše obdobje okrevanja kot relativno velik invazivni odprti operativni poseg (Jansen, 2008). Literatura „ Ahumada L.A., Ashruf S., Espinosa-de-los- 1. Monteros A., Long J.N., De la Torre J.I., Garth W.P. in Vasconez L.O. (2005). Athletic Pubalgia: Definition and Surgical Treatment. Annals of 108 Plastic Surgery; 55(4):393–396. Pridobljeno iz: http://journals.lww.com/annalsplasticsur- gery/Abstract/2005/10000/Athletic_Pubal- gia__Definition_and_Surgical.13.aspx Akermark C. in Johansson C. (1992). Tenoto- 2. my of the adductor longus tendon in the treatment of chronic groin pain in athletes. The American Journal of Sports Medicine; 20(6). Pridobljeno iz: http://journals.sagepub.com/ doi/abs/10.1177/036354659202000604 Alfredson, H., Pietila, T., Jonsson, O., Loren- 3. tzon, R. (1998). Heavy-load eccentric calf muscle training for the treatment of cro- nic Achilles tendonitis. American Journal of Sports medicine, 26(3), 360–6. Pridobljeno iz: www.ncbi.nlm.nih.gov Almeida, M. O., Silva, B. N., Andriolo, R. B., Atal- 4. lah, Á. N. in Peccin, M. S. (2013). Conservative interventions for treating exercise-related musculotendinous, ligamentous and osseous groin pain. The Cochrane Library. Pridobljeno iz: https://www.researchgate.net/profile/Re- gis_Andriolo/publication/237060475_Con- servative_interventions_for_treating_ exercise-related_musculotendinous_li- gamentous_and_osseous_groin_pain/ links/566abc5e08ae62b05f03dd0f.pdf Bahr, R. in Visnes, H. (2007). The evolution of 5. eccentric training as treatment for patellar tendinopathy (jumper’s knee): a critical revi- ew of exercise programmes. Br J Sports Med, 217–223. Pridobljeno iz: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/17261559 Behm, D. G. in Chaouachi, A. (2011). A review 6. of the acute effects of static and dynamic stretching on performance. European jour- nal of applied physiology, 1 1 1(11), 2633–2651. Pridobljeno iz: http://eds.b.ebscohost. com.ezproxy.grifols.com/ehost/pdfviewer/ pdfviewer?sid=f1dce4a6-bcb2-4520-800d-c d2eb647da4c%40sessionmgr104&vid=1&h id =120 Berne, R., Levy, M. (2000). Principles of phisio- 7. logy, third edition. St. Louis: Mosby, Inc. Biedert R. M., Warnke K. in Meyer S. (2003). 8. Symphysis Syndrome in Athlete: Surgical Treatment for Chronic Lower Abdominal, Groin, and Adductor Pain in Athletes. Cli- nical Journal of Sports Medicine; 13(5):278– 284. Pridobljeno iz: http://journals.lww. com/cjsportsmed/Abstract/2003/09000/ Symphysis_Syndrome_in_Athletes__Surgi- cal_Treatment.2.aspx Brooks J.H., Fuller C.W. in Kemp S.P. (2005). 9. Epidemiology of injureis in English profes- sional rugby union: Part one. Match Injuries. British Journal of Sports Medicine; 39:767–775. Pridobljeno iz: http://bjsm.bmj.com/conten t/39/10/757?ijkey=44c18fa0e822b62a9cc16 1ee4f6cdbab6743b518&keytype2=tf_ipse- csha Brukner P. in Khan K. (2012). 10. Brukner & Khan's CLinical Sports Medicine (4th edition). Mc- Graw-Hill Australia Pty Ltd, Australia. Cook, J. in Alfredson, H. (2007). A treatment 11. algorithm for managing Achilles tendino- pathy: new treatment options. Br J Sports Med, 211–216. Pridobljeno iz: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2658946/ Coratella, G. in Bertinato, L. (2014). Isoload vs 12. isokinetic eccentric exercise: a direct compa- rison of exercise-induced muscle damage and repeated bout effect. Sport Sci Health, 11(1). Pridobljeno iz: https://www.researchga- te.net/publication/270338863_Isoload_vs_ isokinetic_eccentric_exercise_a_direct_ comparison_of_exercise-induced_muscle_ damage_and_repeated_bout_effect Cowan, S. M., Schache, A. G., Brukner, P., 13. Bennell, K. L., Hodges, P. W., Coburn, P. in Crossley, K. M. (2004). Delayed onset of transversus abdominus in long-standing groin pain. Medicine and science in sports and exercise, 36, 2040–2045. Pridobljeno iz: https://www.researchgate.net/profile/ Sallie_Cowan/publication/8157714_De- layed_Onset_of_Transversus_Abdomi- nus_in_Long-Standing_Groin_Pain/ links/0912f50b545ced04ba000000.pdf Diaco J.F., Diaco D.S. in Lockhart L. (2005). 14. Sports Hernia. Operative Techniques in Sports Medicine; 13(1):68–70. Pridobljeno iz: http:// www.optechsportsmed.com/article/S1060- 1872(04)00063-2/abstract Ekbergr O., Persson N.H., Abrahamsson P., 15. Westlin N.E. in Lilja B. (1988). Longstanding groin pain in athletes, A multidisciplinry Approach. Sports Medicine; 6:56–61. Pri- dobljeno iz: http://link.springer.com/arti- cle/10.2165/00007256-198806010-00006 Ekstrand J. in GIllquist J. (1983). Soccer injuri- 16. es and their mechanisms: a prospective stu- dy. Medicine and Science in Sport and Exercise; 15(3): 267–270. Pridobljeno iz: http://europe- pm c .org /abs tr a c t /m e d /6 621313 Ekstrand J. in Rongborg S. (2001). Surgery 17. versus conservative treatment in soccer pla- yers with chronic groin pain: A prospective randomised study in soccer players. Europe- an Journal of sports traumatology and related ressearch; 23(4):141–145. Pridobljeno iz: http:// swepub.kb.se/bib/swepub:oai:DiVA.org:liu- 48703?tab2=abs&language=en Eliasson, P. (2011). Response to mechanical 18. loading in healing tendons (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno iz spletne strani »Uni- versity Linköping, Division of Orthopaedics Department of Clinical and Experimental Me- dicine«: https://www.diva- portal.org/sma- sh/get/diva2:441502/FULLTEXT01.pdf Emery C.A., Meeuwisse W:H. in Powell J.W. 19. (1999). Groin and abdominal strain injuries in the National Hockey League. Clinical Jour- nal of Sports Medicine; 9:151–6. Pridobljeno iz: http://journals.lww.com/cjsportsmed/ Abstract/1999/07000/Groin_and_Abdomi- nal_Strain_Injuries_in_the.6.aspx Falvey E.C., Franklyn-Miller A. in McCrory P.R. 20. (2009). The gorin triangle: a patho-anatomi- cal approach to the driagnosis of chronic groin pain in athletes. British Journal of Sports Tabela 3 Prikaz rezultatov konzervativnega zdravljenja različnih raziskovalcev Raziskava Uporabljena sredstva KZ Povprečen čas vrnitve k športu Opombe Fricker (1991) Nesteroidne protivnetne učinkovine, raztezanje, krepitvene vaje, omejeno gibanje, akupunktura 8 mesecev Hölmich (1999) Kinezioterapija in pasivna fizikalna terapija 7 mesecev Rodriguez (2001) Elektroterapija, ultrazvok, kriomasaža in postopna kinezioterapija 10 tednov Verrall (2007) Počitek, pasivna fizikalna terapija, povečevanje moči in vzdržljivosti stabilizatorjev trupa 12 mesecev Ekstrand in Ringborg (2001) Krepilne vaje / Kratkoročni učinek dosežen, dolgoročni ne Topol (2005) Proloterapija 3 meseci Predhodno mirovanje in fizikalna terapija nista bili neuspešni šport in zdravje 109 Medicine; 43:213–220. Pridobljeno iz: http:// bjsm.bmj.com/content/43/3/213.info Feiene J.S. in Lund J.P. (1997).An assessment 21. of the efficacy of physical therapy and physi- cal modalities fort he control of chronic mu- sculosceletal pain. Pain: 71: 5–23. Pridobljeno iz: http://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0304395996032873 Gilmore J. (1998). Groin pain in the soccer 22. athlete: fact, fiction and treatment. Vlinics in Sports Medicine; 17(4), 787–793. Pridobljeno iz: http://www.sciencedirect.com/science/ ar ticle /pii/S02785919 05701198 Hadžič, V. (2013). Mehanizmi delovanja ek- 23. scentrične vadbe. Delo in varnost, 58(5), 23. Pridobljeno iz: www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC -ARS6IY2L/97e74d8c.../PDF Hadžić, V., Dervišević, E. (2007). Preobreme- 24. nitveni sindromi spodnjega uda. 3. mednaro- dni kongres Preventiva in rehabilitacija v športu (str. 10-22). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Herman, K., Barton, C., Malliaras, P. in Morris- 25. sey, D. (2012). The effectiveness of neuromu- scular warm-up strategies, that require no additional equipment, for preventing lower limb injuries during sports participation: a sy- stematic review. BMC medicine, 10(1), 75. Pri- dobljeno iz: https://bmcmedicine.biomed- central.com/articles/10.1186/1741-7015-10-75 Hölmich, P., Larsen, K., Krogsgaard, K. in 26. Gluud, C. (2010). Exercise program for pre- vention of groin pain in football players: a cluster-randomized trial. Scand J Med Sci Sports, 814–821. Pridobljeno iz: https://www. ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19883386 Hölmich, P., Hölmich, L. in Bjerg, A. (2004). 2 7. Clinical examination of athletes with groin pain: an intraobserver and interobserver reliability study. British Journal of Sports Me- dicine, 38(4), 446–451. Pridobljeno iz: http:// bjsm.bmj.com/content/38/4/446.long Hölmich P., Uhrskou P., Ulnits L., Kanstrup 28. I., Nielsen M.B., Bjerg A.M. in Krogsgaard K. (1999). Effectivness of active physical training as treatment for long-standing adductor-re- lated groin pain in athletes: randomised trial. The Lancet; 353(9151): 439–443. Pridobljeno iz: http://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S0140673698033406 Ivković, A. in Pećina, M. (2009). Sindromi pre- 29. naprezanja u djece sportaša. Paediatria Cro- atica, Supplement 53, 216–222. Pridobljeno iz: https://www.scribd.com/doc/45727865/ SINDROMI-PRENAPREZANJA-U-DJECE- SPORTA%C5%A0A Jansen, J., Weir, A., Dénis, R., Mens, J., Backx, 30. F. in Stam, H. (2010). Resting thickness of transversus abdominis is decreased in at- hletes with longstanding adduction-related groin pain. Manual Therapy, 15(2), 200–205. Pridobljeno iz: http://dx.doi.org/10.1016/j. math.2009.1 1.001 Jansen J.A.C.G., Mens J.M.A., Backx F.J.G. in 31. Stam H.J. (2008). Diagnostics in athletes wi- th long-standing groin pain. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports; 18(6): 679–690. Pridobljeno iz: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/18980608 Kalebo P., Karlsson J., Sward L. in Peter- 32. son L. (1992). Ultrasonography of chronic tendon injuries in the groin. The American Journal of Sports Medicine; 20(6). Pridoblje- no iz: http://journals.sagepub.com/doi/ abs/10.1177/036354659202000603 Khan, K. M., Scott, A. (2009). Mechanothera- 33. py: how physical therapists' prescription of exercise promotes tissue repair. British jour- nal of sports medicine, 43, 247–252. Prido- bljeno iz: www.bjsm.bmj.com Kjær, M., Krogsgaard, M., Magnusson, P., 34. Engebretsen, L., Roos, H., Savio, T., Woo, L. (2003). Textbook of Sports Medicine: Basic Science and Clinical Aspects of Sports Injury and Physical Activity. ZDA: Blackwell Publis- hing company. Kumar A., Doran J., Batt M.E., Nguyen-Van- 35. Tam J.S., Beckingham I.J. (2002). Results of inguinal canal repair in athletes with sports hernia. Journal of the Royal COllege of Su- rgeon of Edinburgh; 47(3):561–565. Prido- bljeno iz: http://europepmc.org/abstract/ med/12109611 Ludwig, O. in Kelm, J. (2016). Groin Pain and 36. Muscular Imbalance of Quadriceps and Hamstrings in an Elite Soccer Player – A Case Study. Sportverl Sportschad, 163–167. Prido- bljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/27490356 Malaga G.A. in mautner K. (2016). 37. Musculo- skeletal Physical Examination (second edition). Elsevier, Philadelphia. Malliaras, P., Barton, C., Reeves, N. in Lang- 38. berg, H. (2013). Achilles and Patellar Tendi- nopathy Loading Programmes: A Systematic Review Comparing Clinical Outcomes and Identifying Potential Mechanisms for Effec- tiveness. Sports Med, 267–286. Pridobljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/23494258 Martens M.A., Hanses L. in Muller J.C. (1987). 39. Adductor tendinitis and musculus rectus abdominis tendopathy. The American Jour- nal of Sports Medicine; 15(4):353–356. Prido- bljeno iz: http://journals.sagepub.com/doi/ abs/10.1177/036354658701500410 McHugh, M. P. in Cosgrave, C. (2010). To stret- 40. ch or not to stretch: the role of stretching in injury prevention and performance. Scandi- navian journal of medicine & science in sports, 20(2), 169-181. Pridobljeno iz: http://citesee- rx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1. 1.657.1795&rep=rep1&type=pdf Mens, J., Inklaar, H., Koes, B. W. in Stam, H. 41. J. (2006). A new view on adduction-related groin pain. Clinical Journal of Sport Medici- ne, 16(1), 15-19. Pridobljeno iz: https://www. researchgate.net/publication/7393300_A_ New_View_on_Adduction-Related_Gro- in_Pain Meyers W.C., Foley D.P., Garret W.E., Lohnes 42. J.H. in Mandlebaum B.R. (2000). Management of Severe Lower Abdominal or Inguinal Pain in High-Performance Athlete. The American Journal of Sports Medicine; 28(1):2–8. Prido- bljeno iz: http://journals.sagepub.com/doi/ abs/10.1177/03635465000280011501 Nicholas, S. J., Tyler, T. F. (2002). Adductor mu- 43. scle strains in sport. Sports Medicine, 32 (5), 339–344. Pridobljeno iz: www.ncbi.nlm.nih. gov/ Oberg M. W-M. B., Ekstrand J. in Gillquist J. 44. (1983). Effects of warming up, massage, and stretching on range of motion and muscle strength in the lower extremity. The Ameri- can Journal of Sports Medicine; 1 1(4). Prido- bljeno iz: http://journals.sagepub.com/doi/ abs/10.1177/036354658301100412 Orchard J. in Sweard H. (2002). Epidemiology 45. of injuries in the Australian Football League, seasons 1997–2000. British Journal of Sports Medicine; 36; 39–44. Pridobljeno iz: http:// bjsm.bmj.com/content/36/1/39?ijkey=ddf7 bed780abd93b4164fa777e971f2f79e8fd89& keytype2=tf_ipsecsha Paanjanen H., Ristolainen L., Turunen H. in 46. Kujala U.M. (2011). Prevalence and etiologi- cal factors of sport-related groin injuries in top-level soccer compared to non-contact sports. Archives of Orthopaedic and Trauma Surgery; 13182):261.266. Pridobljeno iz: http:// link.springer.com/article/10.1007/s00402- 010 -1169 -1 Pearce, P. Z. (2006). Prehabilitation: Preparing 47. Young Athletes for Sports. Current Sports Me- dicine Reports, 5(3), 155-160. doi:10.1097/01. CSMR.0000306306.10697.3e Pećina, M., Bojanić, I. (2003). 48. Overuse Injuries of the Musculoskeletal System (Second edition). ZDA: Library of Congress Cataloging-in-Pu- blication Data. Samson, M., Button, D. C., Chaouachi, A. in 49. Behm, D. G. (2012). Effects of dynamic and static stretching within general and activity specific warm-up protocols. Journal of sports science & medicine, 1 1(2), 279. Pridobljeno iz: http://www.jssm.org/researchjssm-11-279. xml.xml Shrier, I. (2002). Does stretching help pre- 50. vent injuries. Evidence-based sports me- dicine, 9, 43–47. Pridobljeno iz: https:// www.blackwellpublishing.co.uk/content/ BPL_Images/Content_store/Sample_chap- ter/9781405132985/9781405132985_4_003. pdf Spudić, D. (2015). 51. Kinezioterapevtska vadba za adduktorje kolka po konceptu mehanotran- sdukcije (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport. 110 Steele P., Anear P. in Grove J.R. (2004). Sur- 52. gery for posterior inguinal wall deficiency in athletes. Journal of Science and Medicin in Sport; 7(4):415–421. Pridobljeno iz: http:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S1440244004802573 Štefančič M. in ostali (2003). 53. Osnove fizikalne medicine in rehabilitacije gibalnega sistema. Založba: DZS, Ljubljana. Taylor, K.-L., Sheppard, J. M., Lee, H. in Plum- 54. mer, N. (2009). Negative effect of static stret- ching restored when combined with a sport specific warm-up component. Journal of Science and Medicine in Sport, 12(6), 657–661. Pridobljeno iz: http://www.sciencedirect. com.ezproxy.grifols.com/science/article/pii/ S1440244008000790 Thacker, S. B., Gilchrist, J., Stroup, D. F. in 55. Kimsey Jr, C. D. (2004). The impact of stret- ching on sports injury risk: a systematic re- view of the literature. Medicine & Science in Sports & Exercise, 36(3), 371–378. Pridobljeno iz: https://www.researchgate.net/publica- tion/8625269_The_Impact_of_Stretching_ on_Sports_Injury_Risk_A_Systematic_Revi- ew_of_the_Literature Thorborg, K., Branci, S., Nielsen, M., Tang., L., 56. Bachmann Nielsen, M. in Holmich, P. (2014). Eccentric and Isometric Hipp Adduction Strength in Male Soccer Players With and Without Adductor-Related Groin Pain: An Assessor-Blinded Comparison. Orthopaedic Journal of Sports Medicine. Pridobljeno iz: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/arti- cles/PMC4555615/ Tyler, T. F., Nicholas, S. J., Campbell, R. J., 5 7. Donellan, S. in McHugh, M. P. (2002). The effectiveness of a preseason exercise pro- gram to prevent adductor muscle strains in professional ice hockey players. The American Journal of Sports Medicine, 30(5), 680–683. Pridobljeno iz: https://www.rese- archgate.net/profile/Malachy_Mchugh2/ publication/11151816_The_Effectiveness_ of_a_Preseason_Exercise_Program_to_ Prevent_Adductor_Muscle_Strains_ in_Professional_Ice_Hockey_Players/ links/53e0de210cf2d79877a50851.pdf Van Der Donckt, Steenbrugge F., Van Den 58. Abbeele K., Verdonk R. in Verhelst M. (2003). Bassini's hernial repair and adductor longus tenotomy in the treatment of chronic groin pain in athletes. Acta Orthopaedica Belgica; 69(1). Pridobljeno iz: http://www.actaortho- paedica.be/acta/download/2003-1/07- vd%20donckt-verhelst.pdf Walden M., Hagglund M. in Ekstrand J. (2007). 59. Football injuries during European Cham- pionships 2004-2005. Knee surgery, Sports Traumatology, Arthroscopy; 15(7), 1155–1162. Pridobljeno iz: http://link.springer.com/arti- cle/10.1007/s00167-007-0290-3 Weir A. in drugi (2015). Doha agreement 60. meeting on terminology and definitions in groin pain in athletes. British Journal of Sports Medicine, 49(12), 768–774. Pridobljeno iz: http://bjsm.bmj.com/content/49/12/768 Weir A., Jansen J.A.C.G., Van de Port I.G.L., 61. Van de Sande H.B.A., Tol J.L. in Backx F. J. G. (2011). Manual or exercise therapy for long- standing adductor-related groin pain: A randomised controlled clinical trial. Manual Therapy; 16:148–154. Pridobljeno iz: http:// www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S1356689X10001517 Weir, A., Jansen, J., van Keulen, J., Mens, J., 62. Backx, F. in Stam, H. (2010). Short and mid- term results of a comprehensive treatment program for longstanding adductor-related groin pain in athletes: A case series. Physical Therapy in Sport, 1 1(3), 99–103. Pridobljeno iz: http://dx.doi.org/10.1016/j.ptsp.2010.06.006 Weldon, S. in Hill, R. (2003). The efficacy of 63. stretching for prevention of exercise-related injury: a systematic review of the literature. Manual therapy, 8(3), 141–150. Pridobljeno iz: http://portalbiocursos.com.br/ohs/data/do- cs/56/53-_The_efficacy_of_stretching_for_ prevention_of_exercise-related_injury_a_ systematic_review_of_the_literature.pdf Young, W. B. in Behm, D. G. (2002). Sho- 64. uld Static Stretching Be Used During a Warm-Up for Strength and Power Acti- vities? Strength & Conditioning Journal, 24(6), 33–37. Pridobljeno iz: https://www. researchgate.net/profile/Warren_Young/ publication/229071265_Should_Static_ Stretching_Be_Used_During_a_Warm- Up_for_Strength_and_Power_Activities/ links/00b495191bc4131f63000000/Should- Static-Stretching-Be-Used-During-a-Warm- Up-for-Strength-and-Power-Activities.pdf Jure Kolar, dipl. kineziolog, študent fizioterapije Alma Mater Europaea, Maribor jjure.kolar@gmail.com