Deželne bolnišnice. Lepo je, ako ae pravi, da si daje ljudatvo samo postave, aaj se potem ravna po ajib. Lete poatave so potlej ajegove ia ljudstvo ae more re6i, da so oae zoper ajegovo voljo. To je sicer resaica, da take postave aiao zoper ajegovo voljo, toda drugo vprašaaje je, ali so one pa tudi po njegovi volji? Žal, da se ae more reči o postavab, ki so aastale v tem času, da so take, torej po volji in aa korist Ijudatva. Na večib krajih mora se reči aa ravaost, da Biso. Zakaj Be ? Zato, ker možje, ki si jih je Ijadatvo izvolilo, da govorč mesto BJega, Biao bili pravi ali pa aiso imeli do volje moči, aaj ae aapravi postava, kakor jejetreba za ljudstvo. Ali auje še pride. Vsled postav treba je tadi razaih aaprav, v katerib. se izpolai, kar veleva poatava. Kar se tiče aas, t. j. alov. krš6. ljudstva, v času, kar si dela ljadstvo samo postave, nismo dobili, skorej smemo reči, aobeae prave ia vsled tega tudi aobeae aaprave, ki je slov. kršč. ljudstvu aa korist. Vzemimo za daes le bolaišnice, ki jib vzdržuje aaša, štajarska dežela. Le-te so veadar aaprave, do katerib ima naše.ljudstvo vso pravico ia kake so oae v resaici? V ajih se aara kaže Bajslabša straa Baše dobe, — to, da je liberalizem, aevera v njih gospodiaja. Ako izvzamemo 66. usmiljene sestre, katere še dež. odbor trpi, pa le za silo, v bolaišnicah aašib, vae drugo je v ajib. brezversko ia so oae, kar se tiče kat. bolaikov, za-aje prej mučilBice, kakor pa bolaišaice. Da je to resaica, kaže aam aaaledaja prošaja. Mi jo podamo našim bralcem za izgled, da ved6, kako ae ravaa v aaaem dež. odboru, tistem, ki ga voli Ijudstvo, to se pravi, večiaa štajarskib. poalaacev ia ta je bila doslej vedao nemška, liberalaa. Štv. 337. Veleslavni deželni zbor Štajarski! V veliko tolažbo služi bolniku, ako se mora ozirati v svojih bolečinah na podobo trpečega Odrešenika ali na podobo njegove žalostne matere. Vsak voren katoličan torej skrbi tudi, da ima blizo svoje bolniške postelje take slike. >¦ Bolniki iz nase občine pa, ki so ležali v Celjski deželni bolnianici, imenovani: nGisela-Spital", so se prav britko pritoževali, da oudi niso po sobanah za bolnike razstavljene podobe, ki bi predstavljale kaj kršoanskega. Celjsko deželno bolnišnico obiskujojo v ogromni ve<?ini le katoliški kristiiani, torej bi bilo umestno, da se po vsaki sobi za,ibolnik™udi razobesijo imenovane svete podpbe. ipritko občutijo tudi naši in brez dvoma menda' vši drugi bplniki, da se v novo pozidanom v velikem poslopji v Celji/kamor se je pred blizo 2 letoma preselila deželna bolnisnica, ni odločil nobeden prostor za kapelico, kamor bi mogli oni bolniki, ki so že toliko okrevali, zahajati, da molijo ali da opravljajo druge svcije verske dolžnosti. Podpisani občinski odbor za Ljubnico in Stenicoje v svoji pravilno sklicani seji, dne 29. septerabra 1.1., pretresoval te razmero v Celjski bolnišnici ter je soglasno sklenil to-le prošnjo: Z ozirom na to, da se vzdržuje deželna bolnišnica v Celji, imenovana: Gisela-Spital, na deželno stroške, katere moramo tudi mi pronašati ; z ozirom na okoliščino, da ,je gotovo v veliko tolažbo in polajšanje katoliškim bolnikotn, ki največ obiskujejo imenovano bolnišnico,;ako se zamorejo ozirati na podobe božjega Odrešenika ali njegove žalostne matere Marije ; slednjič glede na to, da v zdajšnji Celjski deželni bolnišnici ne morejo okrevajoči bolniki lahko spolnjevati svojih verskih dolžnosti, ker primanjknje v novem GiselaSpitalu katoliške kapelioe; prosi podpisani občinski zastop : Veleslavni deželni zbor naj blagovoli naročitl slavnemn deželnemu odborn, da se Imeiiovano pomanjkljivosti v Celjski bolnišuici odpravijo, čem proj jo mogoče, da se toraj po vsob ondašnjih sobanah za bolnike razobesijo priinerne slike krščanskega zadržanja in da se priredi v tem poslopji primerna katoliška kapelica. Občinski zastop za Ljnbnico iu Stenico, dno 29. septerabra. Martin Jelenko, 1. r., župan. Janez Verčnik, 1. r., Slatevž Založnik, 1. r., svelovalca. Kar omeaja ta prošaja o bolaišaici v Celji, to velja več ali maaj o vseb. bolaišaicah, ki jia ima aaa ljubezajivi dež. odbor v Gradci na avoji skrbi. Na aekaterih, post. v Mariboru, se je v tem že aa bolje obrailo, toda ae brez vse težave. Zato pa oporaiajamo vse'občiae, ki imajo v svojera obližji kako bolaišaico ali sploh aapravo, katero vzdržuje cela dežela aaša ia je zato aa skrbi dež. odbora, aaj si vzamejo le-to vrlo ob6iBO za izgled ter Baj tirjajo od Bjega, da se v ajej ae žali sv. vera. Takih aaprav ae plača dež. odbor, ampak — ljudstvo ia zato ima oao tudi pravico, da se ravaa v ajib po volji katol. ljudstva, ne pa po trmi liberalae, brezverae gospode.