Narodne popevke
Naliral J. M-t-u. jj                                    II.*)
ffSitel je blizu koroške mejtj kmet, ki je zemljišče imel veliko in pTOstoTao.
W Hiša mu je uže lualo ue razpadala, a  nikakor nij vcdftJ. kak6 bi jo po-
"? pravil.    Novcev nij bilo, a polji prodati se mu je smUilo.   Zgodf sn, da
f je nekdaj hodil po g6zdi in razmižijal,   kakti bi s« dokopal novcev.   Kar
prždenj st6pi deSek ter ga vpiaša:  nkaj ti je?u   lvmet nia i*em6rno od-
*) Poglfidi v 5. fit. letofinjoffa .Vrtca.*
M
govori: r8emii vprašaš P H mi no pomoreš, ako ti i povto I" Dedek mu reče: rle povčj! Morebiti render pomorem." Kmet ga s prva ogledujs in ogleduje ter napčsled mn povč, r kakej bedi je. Deček se oglasi: nlehko ti pomorem, ako hočeš." Kmet se začudi in rečn: „8 kdo ai tff Mallč odgoTori: rskrkljič mi dSjo; ali ne boj se! No storira ti žiilega. Ako se hočeš meni zapisati. zdajei doljOdeS, kar bi rad imel." Mož je bil Wli prestrašen, da nij v6d«l, kam bi se dfel. No skrkljič inu začne oMtati: r5e noofij ti postatirao vso novo hiSo: a ne liode li gotova. kadar zjutraj t?oj peteliu zapoje prvič, stoboden bodeš t{ in duša tvoja." Mož dolgo premišlja, predDO inn veuder odgovori: nbodi si! Zgotovite mi jo nociSj do prvega jti-ternjega kuropčnja!" Kadar je to izustil. mahoma izgine skrkljid. Pokesal ge je kmet potlej res, da je skrkljiču zapisan, a to ga je oli enem tolažilo, kev je upal, da hiže ne uiog*S zvršiti do prvega kurop^nja. Pride mu ua v6Ser v s6bo atara ženica ter ga stani5 poprosi. Kmet reče, da je ne more nofiti, ker bode noc(ij ninogo d(!la ter oua bi zaradi tpga ne zaspala. Ali žeaa se ue da odpraviti, ako jej ne pori, kakšno delo bode. Nap6sled jej mož raztolmaCi ?se od kraja do kouoa. Ženica lnn odgovori: ^jaz Tender OBtanem tukaj. Iimite li kakšoo kad ? Ako jo iraate, spravite jo semkaj v sobo ter jo vodč napolnite; a tudi prinesfte peteKua. Jaz hoSem narediti, da bode vse prav iu dobro." Kmet jo posluša in stori, kakor mu je veMla. Jedra se zmrači. a kmetovo hiso obsuje premnogo skrkljičev, malih, a zel<5 mo^oib ljtidfj. Makooia začu6 zidati tso uoto hi:5o. katera je kakor iz tal rastla pod njih rokami. Kmet, ridevši, kak6 deiajo, ¦i&čnh biti v strahu, da bode zidanje gotovo pred kuropenjem; a žeua se je smija^.a. Kadar so skrkljiči poslčpje uže jeli pokriTati, ona hitro pomoči petelina v kad z vod6, in ga spustf. Petelin skoči ua gredf, kder se zafae odtresati vode, povzdigae jierot-uki in xapoj« na ves gtas: krkuliti! Skrkljiči i'Lg\a6, kakor bi trenil. Vse je bilo dokonOano, sain6 paža nijso vtugnili dodelati. Svoboden jo bil kinot in duža njtgova. Žeuo je lfipo zahvalil in obilo pophu-al. A paiža nij po-sUiviti oiogel potem uikoli uihče ttij hiši, ki je še deaes brez ojega.