415
Mnogovrstne novice.
* Pet mesecev nemško-francoske vojske. Pod tem nadpisom popisuje grozovite nasledke te vojske dunajski „Tagblatt" tako-le:
Jutri (19. decembra) bode 5 mesecev, kar se je boj
416
vnel med Nemčijo in Francozom,  in jutri bodo 3 meseci, kar nemška armada oblega Pariz.
Pustimo človečanstvo na stran in govorimo le o pobitih na bojišču, od umrlih v bolnišnicah, od tacih, ki so zgubili noge ali roke in kteri hirajo zarad ran ali prestalih, bolezin, kakor da ne bi bili ljudjč, nego le mašine. Štejmo jih, da vidimo, koliko je tacih.
Nemška armada je zgubila dozdaj okoli 200.000 (dvakrat sto tisoč!), francozka pa 250.000 (dvakrat sto in petdeset tisoč!) brez teh, ki niso „pokončani", ampak le vjeti.
Cenimo zdaj le po najnižji ceni to, kar si en človek, če tudi je le dninar (taberhar), prisluži leto in dan na 300 gold., in videli bomo, da, ker je na obeh straneh pobitih 450.000 ljudi, zguba delavnih moči že do zdaj znaša okoli 135 milijonov goldinarjev na leto in dan. Ce ta letni znesek naložimo na kapital, se kaže, da Nemci in Francozi delavnega človeškega kapitala niso zgubile nič manj kot za tisoč, tristo in petdeset milijonov goldinarjev.
To so grozne številke!
Če rečemo, da ena družina potrebuje leto in dan za svoj živež, obleko in stanovanje 1000 gold., tedaj je 150.000 družin svoj živež itd. zgubilo in je 675.000 beračev postalo.
To pa je še le ena stran te grozovite vojske.
Pokončalo se je namreč hiš in pohišja, fabrik, kme-tijstev in druzih naprav toliko, da se lahko reče, še trikrat več.
Po takem tedaj škoda znaša več kot pet tisoč milijonov goldinarjev, brez tega, kar seje posojil najelo za vojskine potrebe, kar se zopet lahko šteje Je na en tisoč milijonov.
Šest tisoč milijonov goldinarjev je tedaj škode po petmesečni vojski, brez tega, da je okoli 2 milijona moških v najbolji starosti delu odtegnjenih bilo samo za to, da drug druzega pobijajo. Zamujeno delo za 5 mesecev, le po 120 gold. na enega človeka cenjeno, znaša zopet 240 milijonov gold.
To so strašanske številke!
Ali se niso povrnili časi krvoločnega Atile in silovitih Hunov!
In grozovito mesarenje še ni pri kraji. Bismark in nov opečeni „nemški cesar" si mislita: kaj naji to briga, če tudi še 200.000 naših ljudi pogine, da ste le Aizacija in Lorena nemški! Saj človek človeka naredi in čez 9 mesecev pride spet novih ljudi veliko na svet, in Bog, ki tiče redi pod nebom in cvetlice oblači na polji, bode že skrbel za človeka, da berač najde kos kruha in da siromak še več davka plača!
Res! strahovit je pogled v prihodnost. Potoki krvi v preteklih 5 mesecih niso nič omečili src oblastnikov, — kakor čedo živine gonijo ljudi na bojišče, in kje in kdaj bode konec temu boju, nihče ne v6 in ne vidi.
Evropa pa, to je, drugi vladarji, drže križema roke in gledajo, kako se dva naroda mesarita neusmiljeno!
In taka Evropa govori o pravici, o omiki, o člo-večanstvu, o skrbi za narode!
* Redek tolar. Leta 1751. je bil v Vratislavi (Breslau) tolar kovan, ki se silno redko nahaja, zato ga zlasti numismatici drago plačujejo. To pa izvira od tod: Nekega Avstrijanca, ki je v oadašnji denarnici za delalca bil,togotilo je to strašno, daje Friderik II. velik kos Šlezije Avstriji vzel; zato na enem tolarji razstavi napis: Reichsthaler (cesarski tolar) v: Reich stahi er (državo je ukradel). Kralj Friderik to pozvedši zapovč, da se s tem napisom kovani tolarji prekličejo in brž prekujejo, — al že jih je bilo nekoliko med ljudmi, in zato so zelo redki in se silno drago plačujejo.
* Avstrijska armada po sporočilu vladinem v delegaciji ima 864.849 rednih vojakov, 187.527 pa bram-bovcev, tedaj vseh skupaj 1 milijon in 52.376. Pušek pa ima armade 1 milijon in 34.000.